Statistične črtice o kranjskem prebivalstvu 1881 leta. Spisal Evgen Lah. ESjjSSggleogrančna leža kacega kraja in okolica, ki ga obdaje, sta za rf|ž|j njegove prebivalce velike pomembe in skoro ravno tiste važ-"»-¦^J nosti kot za vsacega posameznega človeka leža in soseska njegovega posestva. Obe prouzročujeta, da ima njegovo posestvo večjo ali manjšo vrednost, od obeh je odvisen mnogovrsten vspeh, ki ga ima človek na različnih krajih z jednim in istim trudom, z jedno in isto delavnostjo; obe slednjič podajata večjo ali manjšo gotovost v lasti. Kakor ni vse jedno, če leži hiša na živahnem trgu velikega mesta, ali pa na samem v zapuščenem kotu, ravno tako ni vse jedno, če obdajejo stanovanje celega ljudstva bogato obljudene dežele, ali pa če je kako ljudstvo osamljeno in okrog in okrog obdano od zapuščenih krajev. Kaj druzega je, če obdaje kako deželo visoko gorovje, kaj druzega, če je s sosednimi deželami po ravninah v neposredni dotiki. — v Važen faktor je tudi omika. Cim omikanejši je namreč narod, tem bolj obljudena je po navadi dežela, v kateri prebiva. To je tudi naravno. Zelo omikani francoski narod n. pr., pri katerem so že vse vede in umetnosti bogato razvite, pri katerem lepo cveteta industrija in poljedelstvo, gotovo lahko preskrbuje več ljudij z delom, kakor pa narod, ki stoji na nizki stopinji omike. Tega nas prepriča tudi statistika. Akoravno imata n. pr. Francoska in dežela donskih Kozakov jednako daljavo od ekvatorja, torej tudi precej jednake kli-matične pogoje, prebiva vender na Francoskem 69 ljudij na 1 kv. km., pri donskih Kozakih pa samo 7. — Zadnja številka, akoravno primeroma že zelo majhna, se vender pri jednaki širini na sibirskem vzhodu še tako zmanjša, da prebivata tam največ po dva človeka na 1 kv. km. Kako je s prebivalstvom na Kranjskem? 174 E. Lat: Statistične črtice o kranjskem prebivalstvu 1881. leta. Kranjska, ki zavzema s svojimi 10.000 kv. km. štirinajsto mesto od sedemnajstih provincij avstroogerske monarhije, stoji glede absolutne populacije 481.200 ljudij tudi na 14. mestu. Samo Dalmacija s svojimi 476.000, Koroška s 348.000 in Solnograška s 163.000 dušami zaostajejo za njo. Veliko zanimljivejša je relativna populacija. Tu zavzema Kranjska 11. mesto v celi vrsti. Menj obljudene kot Kranjska s svojimi 48 ljudmi na kv. km. so le še: Hrvatska, Sedmograška, Dalmacija, Koroška, Tirolska in slednjič Solnograška. Nadnormalno relativno populacijo, to je več kot 59 ljudij na kv. km. imajo v Avstriji v v le: Dolenja Avstrija, Slezija, Ceska, Moravska, Primorska, Gališka in Gorenja Avstiijska. Vse druge provincije, med njimi tudi Kranjska, imajo podnormalno relativno populacijo. Kako je prebivalstvo Kranjske po različnih okrajih razdeljeno? Ce ne uštevamo Ljubljane, kjer prebiva na 1 kv. km. skoro 1000 ljudij, je najbolj obljuden Kamniški (politični) okraj s 64 ljudmi na kv. km.; za njim sta jednako obljudena okraja Krško in Ljubljanska okolica z 59, potem Črnomelj s 55, Litija z 52, Kranj z 51, Novomesto z 49, Postojina s 46, Kočevje s 36, Logatec z 32 ljudmi na 1 kv. km. Najmenj obljuden, s 24 ljudmi na kv. km., je naj goro vitejši Radovljiški okraj. V primeri s povprečno številko vse Avstrije vidimo torej, da je nadnormalno obljuden samo Kamniški okraj, normalno Krški in okraj Ljubljanske okolice, podnormalno pa vsi drugi. V primeri s predzadnjim štetjem ima največji narastaj Ljubljanska okolica, namreč za 4 ljudi na 1 kv. km. Za 3 ljudi na kv. km. so narastli: Kočevski, Litijski in Logatski okraj,- za 2 Novomeški in Kamniški, za 1 Krški in Črnomaljski, jednak je ostal Postojinski, zmanjšala sta se pa Kranjski in Radovljiški, vsak za 1 človeka na kv. km. Ker število rojenih povsod na Kranjskem prevladuje nad številom umrlih v letu, nam je uzroka temu zmanjšanju iskati le v izseljevanji. Sploh pa kaže Kranjska narastaj nekoliko več kot 2 ljudij na kv. km. V primeri z narastajem druzih avstrijskih provincij je Kranjska na 10. mestu. Največji narastaj, 20 .ljudij na kv. km., kaže zopet Dolenja Avstrijska. Manjši narastaj kot Kranjska, to je po 2 ali E. Lah : Statistične črtice o kranjskem prebivalstvu 1881. leta. 175 1 človeka na kv. km. imajo: Dalmacija, Hrvatska, Sedmograška, Solnograška, Koroška, Tirolska in Ogerska. Razloček med najbolj obljudenim Kamniškim in najmenj obljudenim Radovljiškim okrajem še ni tolik v primeri z razločkom v druzih provincijah. Tako živi na Tirolskem v najbolj obljudenem okraji osemkrat, na Češkem sedemkrat, v Bukovini in na Solno-graškem šestkrat, v Dolenji Avstriji brez Dunaja, v Gališki, Sleziji in Štajerski petkrat, v Dalmaciji in Gorenji Avstriji trikrat, v Moravski in Kranjski pa še ne prav trikrat toliko ljudij, kot v najmenj obljudenem kraji. — Kranjsko prebivalstvo je torej precej jednakomerno razdeljeno. — Se večji je razloček med najbolj in najmenj obljudenim okrajem v Avstriji sploh. Najbolj obljudene okraje imamo v Avstriji v industrijalnih, najmenj obljudene v gorovitih planinskih provincijah. Najbolj so obljudeni češki in šlezki okraji: Rumburg, Gablonz, Reichen-berg in Freistadt s 366, oziroma 269, 254 in 250 ljudmi na kv. km; najmenj pa solnograški, tirolski in gorenještajerski okraji: Zeli am See, Tamsweg, Imst, Landeck, Lienz in Lietzen z 12, oziroma 13 in 15 ljudmi na kv. km. Najbolj obljudeni rumburški okraj ima torej relativno skoro 31 krat toliko ljudij, kot najmenj obljudeni solnograški okraj Zeli am See. Zanimljiva je razmera med številom moškega in ženskega prebivalstva. Na Kranjskem prebiva 231.000 moških in 250.000 žensk, na 1000 moških pride torej 1081 žensk. Ta razmera ni posebno ekstremna, če pomišljamo, da pride v Sleziji na 1000 moških 1109, v Moravski 1107 žensk, na drugi strani pa v Sedmograški 994, v Slavoniji le 992 žensk na 1000 moških. Na Kranjskem prevladuje ženstvo najmočneje na Kočevskem, namreč za 5000, tu se ve da najmenj 3000 Kočevarjev nima zaradi kupčije stalnega bivališča. Sicer največji razloček, namreč za več kot 3000, je v Kranjskem okraji; nad 2000 znaša še zmerom v Ljubljanskem, Kamniškem in Črnomaljskem okraji, nad 1000 v Krškem, Novomeškem, Logatskem in Radovljiškem okraji, pod 1000 le v Litijskem okraji. Več moških kot žensk, namreč za kakih 400, je samo v Postojinskem okraji. Porok je bilo lani na Kranjskem 3259, in sicer razen 3 pro-testantovskih in 3 pravoslavnih vse rimskokatoliške ; židovske ni bilo nobene. Največ porok, namreč 850 je bilo, kakor naravno, pred 176 E. Lah: Statistične črtice o kranjskem prebivalstvu 1881. leta. pustom februvarja meseca, najmenj, namreč nobena, v postnem marciji in le 4 v adventnem decembru. Največkrat, namreč v 80°/0, vzela sta se fant in dekle, potem vdovec in dekle v 13%, potem fant in vdova v 5 °/0, najmenjkrat pa, namreč v 2 %, vdovec in vdova. Največ porok je bilo v okraji Ljubljanske okolice, namreč 392, torej vsak dan še po več, ko po jeclna; potem zelo jednako, še zmerom pa nad 300, v Krškem, Kočevskem, Novomeškem in Kranjskem okraji; nad 200 pa jih je bilo potem še v vsakem drugem okraji, razen Ljubljanskega mesta in Radovljiškega okraja, kjer pride na vsak drugi' dan po jedna poroka. — Rojenih je bilo lani na Kranjskem 17.827 otrok, med temi 52 % moškega in 48 °/0 ženskega spola. Nezakonskih otrok je bilo od teh le 8 °/0, in sicer dobri 4 °/0 'moškega, slabi 4 % pa ženskega spola. Mrtva na svet prišla sta samo 2°/0. — Največ otrok je bilo rojenih v okraji Ljubljanske okolice, najmenj v ljubljanskem mestu. Največ, namreč 1733 otrok ali skoro 10 °/0, je bilo rojenih meseca marcija, najmenj namreč 1315 ali le nekaj nad 7 °/0, meseca avgusta. Več otrok ženskega kot moškega spola je bilo rojenih samo v juliji. Izmed novorojenih otrok so bili 404, to je dobra 2°/0, dvojčki. Izmed teh 202 slučajev sta bila v 59 dvojčka oba moškega, v 82 slučajih jeden moškega, jeden ženskega, v 61 slučajih pa oba ženskega spola. Trojčki lani na Kranjskem niso bili nikjer rojeni. Umrlo je lani na Kranjskem 13.281 ljudij, torej za 4546 menj, kot jih je bilo rojenih, imed teh dobrih 51 % moškega, in slabih 49 °/o ženskega spola. Največ ljudij, namreč 44 °/0, umrje v starosti do 5 let. Izmed teh jih je 60 % moškega in le 40 % ženskega spola. Od petega do dvajsetega leta jih umrje 10 °/0 ; v tej starosti prevladuje sploh, posebno pa od 15. — 20. leta, število žensk. V starosti od 20.—34. leta umrje skoro vsako leto več moških kot žensk; od 34.—54. leta je število precej jednako; od 54.—64. leta prevladuje močno število žensk, od tod dalje pa ves čas moški spol. Vender je bil lani naj-starši kranjski ženski mrlič 97 leten. Največ ljudij je umrlo lani januvarja meseca, namreč 1310 ali pa 10°/0; najmenj, 900 ali še ne prav 7°/0, pa junija meseca. Več žensk kot moških umrlo je samo v novembru. E. Lah: Statistične črtice o kranjskem prebivalstvu 1881. leta. 177 Največ ljudij je umrlo v okraji Ljubljanske okolice, najmenj v Radovljiškem okraji. Število umrlih je bilo pa sploh po vseh okrajih manjše, kot število rojenih. Le ljubljansko mesto dela zarad občne bolnice v tem obziru izjemo. — Na Kranjskem jih je umrlo lani navadne smrti 88 °/0, vsled epidemij 10%, silovite smrti pa slaba 2 °/0, izmed zadnjih trikrat več moških, kot žensk. — Od teh je bilo 32 samomorov in sicer pri 25 moških in pri 7 ženskah. — Lani je bilo rojenih 3-8 % vsega prebivalstva, umrlo jih je pa 2.8 °/0 torej je narastlo prebivalstvo za 1 °/0, kar je zelo dosti, če pomišljamo, da je sicer narastlo prebivalstvo od predzadnje do zadnje štetve, to je v teku jednajstih let, še ne prav za 4 °/0. Ako primerjamo dosedaj omenjene številke rojenih in umrlih na Kranjskem s povprečnimi številkami lanskega leta v Cizlajtaniji sploh, dobimo sledeče razmere: Dobra 2 °/0 rojenih Cizlajtancev sta bila kranjska, ravno tako dobra 2 °/0 umrlih. Vsaki jednointrideseti, ki umre v Cislajtaniji silovite smrti, je Kranjec, in ravno tako vsaka jednoinštirdeseta Kranjica. Vsaki devetinosemdeseti cizlajtanski samomorilec je Kranjec, in vsaka jednoinsedemdeseta samomorilka Kranjica. Vsakih 30 minut je rojen in vsakih 40 minut umre kak Kranjec. Ker je v Avstriji sploh vsakih 22 sekund kdo rojen in vsakih 32 sekund kdo umrje, je torej vsaki dvainosemdeseti rojeni in vsaki petinsedemdeseti umrli Avstrijanec Kranjec. Od 26 cizlajtanskih velikih mest z več kot 20.000 prebivalci, pripada Kranjski samo jedno namreč Ljubljana, — s 24.613 prebivalci. Po 6 tacih mest imata Gališka in Ceska, po 3 Moravska, po 2 nižja Avstrija in Primorska, vse druge provincije po 1, jedina Koroška nobenega. Translajtanija ima 20 tacih mest, od katerih jih pripada 17 Ogrski, 2 Hrvatski, 1 pa Erdeljski. Razen Ljubljane ima Kranjska še 13 manjših mest, in sicer 7 na Dolenjskem, 4 na Gorenjskem in 2 na Notranjskem, nad 20 trgov in 3263 vasij. Vsi ti kraji se dele v 345 občin, od katerih je samo 5 takozvanih „velikih občin" z več kot 5000 prebivalci: Ljubljana, Sv. Mihael-Stopiče pri Novem Mestu, Vrhnika, Žužemberk in Krško. V primeri s sosednimi deželami je to število majhno imenovati, ker ima po prebivalstvu veliko manjša Koroška 4, Štajarska 7 in Primorska celo 21 velicih občin. 12 178 J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. Na Kranjskem imamo blizu 80.000 hiš v katerih stanuje blizu 100.000 strank. Na vsako hišo pride torej po 6 osob in na vsako stranko po 5 glav — kakor v Avstriji sploh. Razen malega števila protestantov, grških orijentalcev in zidov, vseh skupaj komaj kakih 300, so vsi Kranjci rimski katoliki. V tem obziru jih samo še Tirolci presezajo, s Solnogradčani so pa skoro jednaki. Bajke in povesti o Gorjancih. Spisal J. Trdina. 3. Gospodična. ihovski grad je spadal med največje in najmogočnejše v deželi. Grajski gospod je peljal svojo ' gospo k oknu in jej rekel: Veseli se, ves svet, kar ga od tod vidiš, je božji in najin. Gospa veli: Dobro vem, da je vse to božje in najino, ali se veseliti vender le ne morem. Molila sem doma, hodila sem dosti tudi po božjih potih, ali Bog ni hotel uslišati najine želje, da bi nama podaril ali hčer ali sina. Jaz sem se zdaj že postarala in le predobro čutim, da bom nevarno zbolela. Gospa se je kmalu po tem ulegla in je ležala sedem let in sedem mesecev. Vsi sloveči zdravniki so hodili jo zdravit ali je niso mogli ozdraviti. Gospa pogleda skozi okno na zeleni hrib in veli: Nekaj mi pravi, da bi bila gotovo srečna, če bi se sprehodila po naših prelepih Gorjancih. Gospod pa jej odgovori žalostno: Preljuba moja sirotica, kako se boš sprehajala po Gorjancih, ko se ne moreš sama niti na postelji obrniti! V grad pride star gobav berač. Hlapci zakriče: Poberi se hitro od tod, da ne nalezejo gob naša bolna gospa. Gospa pa se oglasi: Ne gonite mi od hiše reveža. Ali ne veste, da so reveži božji prijatelji in naši zagovorniki pri Bogu? Dajte mu pečenke in vina in pripravite mu tudi gosposko posteljo. E.Lah: Statistične črtice o kranjskem prebivalstvu 1881. leta. 427 Na Kranjskem je torej 68°/0 občin narastlo, 0'3°l0 občin jednakih ostalo, in 31-7°/0 palo. Ce Ljubljane ne jemljemo v poštev, imamo samo 8 sodnij, v katerih so vse občine narastle; več občin je narastlo, kot zmanjšalo se, v 15 sodnijah ; jednako jih je narastlo in palo v 1 sodniji; večjih je palo kot narastlo v 6 sodnijah; vse občine se pa v nobeni niso zmanjšale. — Št. Število občin : s več kot Sodnij e 31 . decembra 1880. 31 . decembra 1869. o o o jO o o o o o o CO o o o (M o o o T-i o o pod 500 o o o »o o o o o o o CO o o o (M o o o o o pod 500 1 Kamnik . . . . 2 2 8|27 2 2 9 26 2 Ljubljana 1 2 3 10 9 3 1 1 3 11 8 4 3 Zatičina . — 1 1 5 17 J — — 2 3 19 i Kočevje . 1 1 1 5 7 8 — 2 4 6 10 5! Črnomelj 1 5 8 7 1 — 5 7 8 6 Brdo . __ 2 1 11 6 — 2 1 11 6 7 Litija i 4 4 8 1 — 2 6 8 1 8 Radovljica . , — 5 4 4 1 ¦— 4 5 4 1 9 Vipava . :--- 1 o O 7 3 —¦ 1 3 7 o O 10 Kranj , ---- 2 4 3 2 1 2 5 2 2 1 11 Bistrica . — 1 1 1 2 6 — 1 2 2 6 12 Metlika . . 1 5 4 — 1 5 4 — 13 Novo Mesto . 1 1 5 2 1 — 1 —¦ 1 5 1 2 — 14! Ribnica . 4 — 2 4 —¦ 3 1 2 4 15 Škof j a Loka . 2 1 2 4 1 2 2 4 — — 16 Idrija 1 1 2 2 2 2 — 2 2 2 17 Senožeče 1 1 1 5 1 — 1 1 5 18 T V V Lasce — 1 4 1 1 — 1 2 3 1 19 Vrhnika . 1 1 3 21- 1 — 1 4 1 — 20 Kranjska Gora 3 3 — — 3 3 — 2lj Logatec . ---- 1 1 3 1 — — 1 1 — 2 2 — 22 Mokronog — 3 1 1 — 1 — 3 1 1- 23i Postojina ---- 1 2 2 — 1 2 2 -------- 24 Trebnje . . — 3 1 1 — — 2 2 1 — 25! Tržič . . ---- — 2 •> o — — — — 3 2- 26 Zužemperk . 1 — 2 2 1 — — 2 2- 27 Kostanjevica 2 2 i 1 2 1 —¦ — 28! Krško 1 1 2 | 1 1 2 ! —¦ — 29 Radeče . . — 4 —¦ — — — 3 1 — — 30 Lož . --- 2 _____1_____ 1 1 1- 11 — l Skup aj 4 9 17 52 74 96 92 3 7 16 47 80 94 97 428 E. Lah: Statistične črtice o kranjskem prebivalstvu 1881. leta. Najmočneje je tedaj narastlo število občin z več kot 2000 ljudmi, namreč za 5 ali za ravno toliko, za kolikor je palo število najmanjših občin. Najmočneje je palo število občin z več kot 1000 prebivalci, namreč za 6, to je za toliko, za kolikor je narastlo število največjih občin z nad 3000 ljudmi in število občin z več kot 500 ljudmi skupaj — Stv. Občine z več kot 3000 ljudmi 31.decJ31. dec 1880 1869 Prebivalstvo Stv, Občine Na-rastaj v °/0 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Mesto Ljubljana , Št. Mihael-Stopiče Vrhnika . . . , Žužemperk . . , Krško .... 26.284 7.3641, 5.556. 5.23l\ 5.228, 24.259 6.955 5.290 3.985 5.072 Cirknica-Begunje . . Dobrunje p. Ljubljani Selca pri Škofji Loki Cerklje pri Krškem . Stari Trg pri Loži . Št. Rupert pri Mokronogu ..... Idrija...... Bloka nad Ložem Škofja Loka . . . Vinica pri Črnomlji . Št. Jarnej pri Kostanjevici ..... Zir z Vrhom pri Idriji Planina ..... Stara Loka .... Hrenovice-Razdrto Postojina .... Mirna Peč pri Novem Mestu . . . . , Cerklje pri Kranj i Velika Dolina pri Kostanjevici . . '. Raka pri Krškem Studenec pri Krškem SL Jurij pri Kranji . Devica Marija v Polji Trnovo pri Ilirski Bistrici ..... Medvode pri Ljubljani Kočevje..... 4.999 4.964 4.679 4.439 4.349 3.907 3.866 3.741 3.661 3.631 3.612 3.513 3.362 3.269 3M36 3.147 3.101 3.101 3.084 4.656 4.791 4.722 4.233 4.282 4.345: 4.224 4.284\ 3.937 4.099 3.790 4.05t 3.885 3.898 3.786 3.649 3.220 3.767 3.892 3 606 3.155 3.449 2.929 3.029 3.090 3.193 2.481 3 083 2.927 3.044 3.015 3.042: 2.591 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 12 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Devica Marija v Polj Kočevje . Planina . . Velika Dolina Idrija . . . Ljubljana Bloke . . . Cirknica-Begunje Št. Mihael-Stopiče Vrhnika . Žužemperk Cerklje pri Krškem Škofja Loka Raka . Dobrunje Mirna Peč Krško . Št. Rupert Žir-Vrh Št. Jarnej Trnovo Stari Trg Medvode Studenec Vinica Selca . Postojina Št Jurij Stara Lok Cerklje pri Kranji Hrenovice-Razdrto +24 1 + 17-0 1+13-8 1+10-6 + + + + + + + + + + + + + b <\+ i'+ + + + 8-9 8-4 8-1 74 5-8 5-0 4-9 4-9 43 3-9 3-6 3-3 3-0 2-9 25 21 1-9 1-6 1-0 0-3 0-2 0-9 2-6 2-9 3.5 5-2 7-2 Omenjene občine imajo skupaj 147.260 prebivalcev ali 30.6 °/0 vsega kranjskega prebivalstva. V zadnjih jednajstih letih so se L.: Specimina linguae palaeoslovenicae. 429 pomnožile za 6.411 ljudij ali skoro za 4*7 %, to je za 1*5 °/0 močneje, kot prebivalstvo kranjsko sploh in za 3-9 °/0 slabeje, kot dolitavsko prebivalstvo sploh. Močneje, kot v Dolitavskem sploh, narastlo je od omenjenih občin samo 5; močneje, kot na Kranjskem sploh, 16.— Zmanjšalo se je prebivalstvo v 6 občinah. Posebno velik je narastaj občine Devica Marija v Polji, in to vsled tega, ker so jej prišteti prebivalci novo osnovane blaznice na Studenci. ,?Specimina linguae palaeoslovenicae." Edidit V. Jagič. Spt. 1882, 8°, 147. T. p. n. „ Obrazov jazyka cerkovnoslavjan-skago po drevnejšim pamjatnikam glagoličeskoj i kirillovskoj pisimenosti. Odkar je že pred blizu petnajstimi leti pošla slavnoznana staro-slovenska krestomatija Miklošičeva, nismo imeli nobene učne knjige, katera bi bila sistematično sestavljena ter v formalnem oziru točna in dovršena, mogla v berilo služiti onim, ki se uče staroslovenskemu jeziku, tako da je moral sam Miklošič s svojimi učenci citati svojega v čisti panonski slovenščini pisanega sv. Matevža. Taka knjiga je pa neizogibna potreba vsem vseučiliškim slušateljem, vsem srednješolskim učiteljem in sploh vsem samoukom, ki se resno pečajo z divnim jezikom staroslo-venskim; kajti le malokdo ima priliko po velikih knjižnicah citati razne imenitne rokopise same- ali svoje znanje zajemati iz dovoljnega števila tiskanih knjig staroslovenskih, osobito ker so tiskani zborniki staroslo-venski navadno tako dragi, da si jih posamezen človek vseh raznovrstnih niti nakupiti ne more. Veseli pozdravljamo za tega delj novo krestomatijo staroslovensko, katero je te dni v Peterburgu na svetlo dal akademik V. Jagič, profesor slovanskim jezikom na vseučilišči Peterburškem. Vsebina jej je ta: Prvi list nam kaže azbuko glagoliško in cirilsko, zadnjo v stari cerkovni in novejši grajanski obliki. Ostala knjiga je razdeljena v štiri dele: I. obseza spomenike glagoliške, II. cirilske, III. vzglede „pravopisanija russkago" in „pravopisanija srbskago", in IV. kratek slovarček. „Glagoličeskie pamjatniki" polnijo v knjigi celih 33 stranij in priobčeni odlomki so vzeti iz najstarejših, najlepših in najznamenitejših spomenikov glagoliških: namreč iz Zografskega, iz Marinskega ali Gri-gorovičevega, iz Vatikanskega ali Assemanijevega evangelija, iz Klocovega K.n^fJ^n^fJ^^- WM9 ©ffin*) <^Y/~5 rsV/r5) feSV?® ?tn?^; ("a^O' 6>?/?5 ":Vfe itr&r1) ''rSrA rriir~ ^g^^^sa .^•A^ i^jS? *^|9 @3jffl!§> ©• •"\l^; ,">iV^' '"^(T1) (B$ff& CA- ¦%* •:' '•'/- ~s"r'. .>o ui .^fc J a ^ c*a*' :¦, ca. .%».• ? o cb '#=>o cXTe^ ^ Statistične črtiee o kranjskem prebivalstvu 1881. leta. Spisal E. L ali. III. 0 posameznih krajih in njih na ras taji. 1. Kranjska ima brez ozira na Ljubljano 3251 krajev, kteri se po posameznih glavarstvih in sodnijah tako dele: > ^ Število fe , 1 V Število ¦+3 1. Imena glavarstvom L c krajev CD >W Imena glavarstvom U s 1 kraiev ii j 11 Novo Mesto . . 508 7. Kamnik . 269 2. Krško . . 461 8. Črnomelj . 217 0 0. Kočevje 385 9. Logatec . 215 4. Kranj 317 10. Postojina . 162 5. Ljublj. okolica 299> 11. Radovljica 127 6. Litija . . . . 291 ' > CD--M >Č72 Imena so&nijam Število! > krajev S k/2 Imena so&nijam 1 v Število krajev 1. Novo mesto . . 265 16. Radovljica 106 2. Ljublj. okolica 230 17. Lož 102 0 0. Kočevje . 189 18. Metlika . 82 4. Skofja Loka. . 168 19. Zužemperk 80 5. Trebnje . 163 20. Vrhnika . ! 69 6. Kamnik . 157 21. Ribnica . 1 67 7. Zatičina . 149 22. 1 Idrija . 62 8. Krško 143 23. i Radeče ( 55 9. 1 Litija . 142 24. Logatec . 51 10. Kostanjevica 139 25. Bistrica . 43 11. Črnomelj 135 26. Postojina . . -i 43 12. Velike Lašče 129 27. Vipava 43 13. Mokronog 124 | 28. Senožeče . . | 33 14. 1 Kranj 120 j 29. Tržič . . i 29 15. Brdo . . 112 | 30. ,\ Kranjska C01 a 21 30 626 E. Lah: Statistične črtice o kranjskem prebivalstvu 1881. leta. 2. Prebivalstvo se je po posameznih sodnijah v spodaj omenjenih letih tako delilo: > 31. deo. 80 je bilo 31. dec. 09 je bilo! Imena sooLnijam CD t-l krajev z (s) krajev z (s) O I O O o o I o o > * co r—1 co 1 T T—1 CD ^3 c3 § O <= = i Ti o >U2 rt Svj ~ &H rt C<1 s^ li Novo Mesto..... 265 6 1487 158 61078 171 2; Ljublj. okolica 230 27 37;80 86 22 33'80 95 3 Kočevje 189 9 15 45 120 6 1347 123 4 Skofja Loka 168 10 18^49 91 10 1850 90 5 Trebnje 163 — 2 22 139 __ • 2 24 137 6 Kamnik 157 15 18 44 80 14 1642 85 7 Zatičina . 149 3 8 30 108 3 5 28 113 8: Krško . 143 5 1245 81 5 1043 85 Si Litija . 142 11 18,56 57 11 1654 61 10 Kostanjevica 139 4 528 102 o O 5i25 106 11 Črnomelj . 135 11 14 43 67 9 13^46 67 12 Velike Lašče 129 4 6 11 108 3 5 14 107 13 Mokronog 124 3 4 59 58 3 2 57 62 14] Kranj . 120 19 20 34 47 22 25 29 44 15 Brdo . 112 9 10 52 41 9 13!49 41 16 Radovljica 106 15 20 29 42 16 1836 36 17 Lož 102 5 820 69 4 9 18 71 18 Metlika . 82 7 1225 38 9 10 25 38 19 Žužemperk 80 4 13 21 42 4 7 22 47 20 i Vrhnika . 69 14 8 27 20 12 10 28 19 21 Ribnica 67 13 6 18 30 12 5 20 30 22 Idrija . 62 14 4 15 29 14 3 13 32 23 Radeče 55 7 4 28 16 8 3 28 16 24 Logatec 51 17 ¦7 10 17 13 8 10 20 25 Bistrica 43 9 12 15 7 9 10 17 7 26 Postojina . 43 15 11 13 4 13 12 14 4 27 Vipava 43 16 5 17 5 17 7 16 3 28 Senožeče . 0 0 00 4 9 14 6 4 10 15 4 29 Tržič . . 29 5 2 8 14 5 1 9 14 30' Kranjska Gora L 21 9 4 1 7 9 4 1 7 E. Lah: Statistične Črtice o kranjskem prebivalstvu 1881. leta. 627 3. Prebivalstvo in njegov narastaj po mestih, trgih in večjih vaseh: o 1—1 • —i Imena Prebivalstvo Imena Narastaj > >m 1 mestom in trgom mestom in trgom v °/0 31. dce. 1ŠS0J31. dec, m Mesto Ljubljana 24.618 22.593 1 Kočevje . + 27-1 2 „ Idrija 4.174 3.813 21 Kostanjevica + 21-5 o O. r> Kranj 2.313 2.326 3 Lož . . + 16-8 4 „ Skofja Loka 2.293 2.017 4 Skofja Loka + 13-7 5 „' Novo Mesto 2.066 2.068 5 Kamnik . + 11-0 6; „ Kamnik 1.963 1.768 6 j Idrija + 9-5 7 „ Kočevje 1.332 1.048 7 Krško + 9-1 81 „ Metlika 1.244 1.168 8 Ljubljana + 8-9 '9 „ Črnomelj 1.055 1.071 9 Metlika . . . + 6-5 10 „ Krško 878 805 10 Novo Mesto — o-i 11 „ Radovljica j 664 836 11! Kranj — 0-6 12! „ Lož 633 542 12 Črnomelj — 1-5 13 „ Kostanjevica 464 382 13 Višnja Gora 1—10-8 14 „ Višnja Gora 362 406 14 Radovljica . — 20-6 ......' 1 Trg Tržič . 1797 1751 1 Turjak . . . + 28"2 2 „ Po stoj in a . 1621 1701 2 Litija + 23-2 3 „ Vrhnika 1567 1471 3 Sodražica + 11-6 4 „ Cirknica 1477 1391 4 Ribnica . !+ 7-2 5 „ Železniki . 1203 1288 5 Vrhnika + 6-5 6 „ Planina 1197 1191 6 Cirknica i;+ 6-2 7 „ Kropa . 1110 1119 r Žužemperk + 3-9 8 „ Vipava 1108 1250 8 Tržič . + 2-7 9 „ Ribnica 1003 936 9 Mengiš . jj + 2-2 10 „ Žužemperk 956 920 10, Mokronog . + 1-4 11 „ Senožeče . 953 943 ll| Senožeče + 11 12 „ Mengiš 877 858 12 Planina . ¦!+ 0-5 13 „ Mokronog . 855 843 13! Kropa - 0-8 14 „ Sodražica . 732 656 14 Radeče . j, - 0'9 15 „ Radeče 691 697 15 Ko štel . — 2-9 16 „ Litija . 494 401 16( Postojina |— 4-1 17 „ Belapeč 490 588 17 Železniki — 6-6 18 „ Vače . 296 O O Q O O O 18!1 Motnik . Ij- 9-8 19 „ Motnik 293 325 1911 Vače . I— 111 20 „ Turjak 218 170 20|! Vipava . ~ -11-4 21 „ Ko štel 68 70 21 Belapeč . i|— 16-7 i 40* 628 E. Lah: Statistične črtice o kranjskem prebivalstvu 1881. leta. Prebivalstvo kranjskih mest znaša 45.752 ljudij in se je za 3.216 ljudij ali za 7,6°/0, to je za 4'4% močneje pomnožilo kot kranjsko prebivalstvo sploh. Od 9 sploh narastlih mest je narastlo vseh 9 nadnormalno; zmanjšalo se je prebivalstvo petih mest. Prebivalstvo kranjskih trgov znaša 19.000 ljudij in se je pomnožilo za 104 ljudij ali za komaj 0-5°/0, to jeza 2-7 % slabše, kot kranjsko prebivalstvo sploh. Nadnormalno je narastlo samo sedem trgov, sploh narastlo jih je tudi le 12: zmanjšalo se je prebivalstvo v devetih. o 1—t • 1—1 > Imena vasem, i Prebivalstvo o Imena vasem Narastaj 4-> z vec kot 650 ljudmi 31. dec. 81 dec, v °/0 >W 1880. \m >co i Toplice pri Zagorji 1603 1181 1 Begunje \+ 67-7 2 Spodnja Šiška 1536 1296 2 Podkraj + 61-3 3 Stražišče pri Kranj i . 921 940 3 Rakek . . . :+ 5G-2 4 Studenec pod Krimom 912 883 4 Toplice + 35.7y 5 Kamna Gorica pri Rad. 816 876 5 ; Loke . + 35-1 6 Rovti pri Logatci 814 717 6 Unec . |+ 21-2 7 Bohinjska Bistrica 813 781 7 Borovnicav. + 20-0 8 Rateče pri Beli Peči . 791 730 8 Spodnja Šiška + 1*8.5 9 Vojsko nad Idrijo 779 742 9 Knežak + 14-5 10 Knežak pri 11. Bistrici 774 676 10 Rovti . . + 13-5 11 Podkraj pri Litiji 766 475 11 Liberga + 10-4 12 Blagovica pri Brdu 755 763 12 Travnik + 10-2! 13 Rakek pri Planini 753 482 13 Štanga + 10-1 14 Liberga pri Litiji . 751 680 14 Rateče + 8-4! 15 Borovnica .... 749 624 15 Vojsko + 5-0 16 St. Jurij pri Kranji 749 742 16 Boh. Bistrica + 4-9 17 Begunje pri Radovljici 736 439 17 Studenec . . i 1 0.0 -f- 0 0 18 Š tanga pri Litiji . 717 651 18 11. Bistrica + 2-7 19 Dolenja Vas pri Ribnici 711 711 19 Zagorje + 1-8 20 Travnik pri Ribnici 690 626 20 Trzin . . . + 1.7 21 Rirska Bistrica 688 670 21 St. Jurij . . | + 0-9 22 Dolenji Logatec 680 781 22 Dolenjavas — 23 Kranjska Gora 678 743 23 Blagovica . . j — 1-1 24 Loke pri Litiji 670 496 24 Stražišče . — 2-0' 25 Unec pri Planini . 663 547 25 Kamna Gorica — 6-8 26 Zagorje pri H. Bistrici 660 648 26 Kranjska Gora — 8-7 27 i Trzin pri Kamniku j 654 643 27 Dol. Logatec . ' — 12-9 E. Lah: Statistične črtice o kranjskem prebivalstvu 1881. leta. 629 Prebivalstvo omenjenih vasij znaša 21.856 ljudij; pomnožilo seje za 1303 ljudij ali za 5-9°/0 to je za 2,7°/0 močneje kot kranjsko prebivalstvo sploh. Nadnormalno se je pomnožilo 17 teh vasij, sploh pomnožilo se jih je 21, jednaka je ostala jedna, zmanjšalo se jih je 5. — 4. Narastaj in primankljaj krajev sploh: i ¦ ¦ Število krajev Prebivalstvo Število Imena so&nijam Število krajev Prebivalstvo S. Imena sc&nijam m cž jedu. ostalo zmanjšalo se narastlo jedn. ostalo zmanjšalo se 1 Novo Mesto 265 14013 112 16 Radovljica . 10651 3 52 2l Ljublj. okolica 230 149 2 79 17 Lož . 102 60 5 37 3; Kočevje 189 115.12 62 18 Metlika . . 82 45 4 33j 4,; Škofja Loka 168 63 o o 102 19 Zužemperk . 80 58 3 19 5: Trebnje . . i 163 99 7 57 20 Vrhnika 69 36 3 30 6 Kamnik. 157 81 4 72 24 Ribnica . 67 50 2 15 7 Zatičina * . 149 87 7 55 22^ Idrija 62 83 ¦6 23 8, Krško . 143 81 1 61 23l Radeče . 55 21 1 33 9,| Litija 142 73 9 60 24|i Logatec 51 35 2 14 10 Kostanjevica 139 95 2 42 25 Bistrica 43' 30 1 12 11 Črnomelj 135 65 6 64 26 Po stoj in a 4327 — 16 12 Velike Lašiče 129 78 8 43 27 Vipava . 43,13, 1 29, 13 Mokronog . 124 60 6 58 28: Senožeče 90 io; 2 21 14 Kranj 120 35 2 83 29i Tržič . . 29|15; 1 13 15 Brdo . " . 112 51 3 58 30 Kranjska Gora . 21 12 9 Po vseh kranjskih sodnijali je tedaj narastlo 1768 ali 54"3 °/0, jednakih je ostalo 119 ali 3'7°l0, zmanjšalo se jih je pa 1365 ali 42°/0, Nadnormalno število narastlih krajev je imelo 15, podnor-malno tudi 15 sodnij. Jednak ostal samo v dveh sodnijali ni noben kraj. Manj krajev je narastlo kot zmanjšalo se samo v 9 okrajih. Absolutno je največ krajev narastlo v ljubljanski okolici, relativno največ v Ribnici; absolutno je največ krajev zmanjšalo se v okraji Novo Mesto, relativno pa v okraji Kranj. Največ krajev je ostalo jednakih v okraji Novo Mesto. Statistične črtice o kranjskem prebivalstvu 1881 leta. Spisal E. Lah. IV. O relativnem prebivalstvu in relativnem narastaji. a) Glavarstoa in sodnije. Na Kranjskem je prebivalo pri zadnjem štetji 48,0 Ijudij na ^]km-, pri predzadnjem pa 46'2 ; relativno prebivalstvo je torej na-rastlo za 1*8 Ijudij. Nadnormalno prebivalstvo je imelo 1. 1880 7 gla- varstev in 15 sodnij, 1. 1869 pa 6 glavarstev in 16 sodnij. Prebivalstvo Prebivalstvo 1—1 Glavarstva po rel. prebivalstvu i—i Glavarstva po rel. prebivalstvu 1 1.1880 1.1869 > 7 1.1880 1.1869, Kamnik . 63-5 62-1 1 Novo Mesto . 48-1 46-1 2 Ljublj. okolica . 60-2 56-3 8, Postojina 46-2 45-9 3 Krško 57-2 56-1 9 Kočevje ... 35-3 32-2 ! 4 Črnomelj . 54-7 54-2 10 Logatec . . . 33-7 3T4 i 5 Litija. . ..' . 51-5 48-1 11 Radovljica 24-2 24-8 c i Kranj 51-3 52-8 Prebivalstvo Prebivalstvo Sodnije po rel. prebivalstvu Sodnije po rel. prebivalstvu > -M 1. 1880 1.1869 > 1. 1880 1.1869 1 Metlika . . . 71-3 70-3 16 Ribnica . 47-8 43-5 2 Krško 69-1 67-0 17 Črnomelj 47'2 47-0 3:1 Ljublj. okolica . 67-5 62-4 18 Skofja Loka . 47-1 48-01 4 Brdo .... 67-5 67-0 19 Vrhnika . 46-9 45-0 5 Kranj 62-8 65-8 20: Trebnje . 44-9 42-9 6 Kamnik . 60-9 58-9 21 Idrija. 44-71 42-3 7|j Mokronog 57-1 56-1 22 Senožeče . 44-6\ 46-8 8 Zatičina . 55-8 52-9 23 Velike Lašče. 41-2 38-1 9; Vipava 52-3 54-2 24 Postojina 38'8\ 37-4 10!; Bistrica . 52-1 49-1 25 Tržič. . . . 38-0"38-O 11 Kostanjevica . 51-9 48-e 26 Logatec . 37-6 34-1 12 Litija 49-3 45-7 27 Kočevje . . \28-8\ 26-1 13 Novo Mesto . ¦. 49-2 47-7 28 Radovljica 27-6 28-4'j 14 Radeče \48-9 src 29 Kranjska Gora . '17-7\ 18-01 |15 Zužemperk . \48-7 45-č »30 Lož .... 17-6 I6.81 / 688 E. Lah: Statistične črtice o kranjskem prebivalstvu 1881. leta. b) Občine. Na Kranjskem sploh pride na vsako posamezno občino 1323 prebivalcev. Nadnormalno prebivalstvo imajo tedaj občine v 5 glavarstvih in v 16 sodnijah, podnormalno v 6 glavarstvih in v, 14"sodnijah. — Glede prebivalstva ima največje občine Notranjska, kjer pride na vsako občino po 1517 ljudij; najmanjše Gorenjska, s samo po 1179 prebivalci; dolenjske občine imajo povprek po 1370 ljudij. vilo Glavarstva po relat. prebivalstvu Prebivalstvo vilo Glavarstva po relat. prebivalstvu Prebivalstvo s občin leta 1880 1. 1869 občin leta 1880 1. 186!) i Krško . 283.5 2779 T Postojina . 1092\1085 2 Novo Mesto . 232512228 8 Kočevje 1072 977 3 Logatec 2218'2068 9 Črnomelj . 964 956 4 Kranj ... 20112069 10 Litija . 852 796 5 Ljublj. okolica. 1545 1443 11 Kamnik 662 648 , 6| Radovljica 1309 1340 Prebivalstvo Prebivalstvo Sodnije po relat. prebivalstvu občin i—i Sodnije po relat. prebivalstvu občin Števi leta m 1. 180!) > >«2 leta 1880 1. 1869 1 Krško . 3979:3856 16 Radovljica. 1398 1434 2. ] Lož 30822931 17 Litija . 1319 1222 3 Kostanjevica . 2913 2724 18 Velike Lašče . 1279 1182 41 Škof j a Loka . 26231,26 70 19 Ribnica 1251 1140 5 Novo Mesto . 2604 2524 20 Metlika . . 1207 1190 6 Postojina . 24552370 21 Tržič . . . 1182 1181 7 Mokronog 24092368 22 Kranjska Gora 1103 1120 8 Logatec 23412123 23 Bistrica 955 899 9 Radeče 2250 2316 24 Kočevje 924 838 10 Vrhnika 2118 2035 25 Vipava 861 892 11 Zužemperk 2074 1936 26 Črnomelj . 848 845 12 Trebnje 2017 1927 27 Senožeče . 834 874 13 Kranj . 1898 1988 28 ! Brdo . 816 809 i14 Idrija . 18011103 29 Kamnik 584 565 |l5 Ljublj. okolica. 1401 1295 30 Zatičina 522 494 c) Kraji. Na Kranjskem sploh pride na vsak posamezen kraj po 148 prebivalcev. Nadnormalno prebivalstvo imajo tedaj kraji v 5 glavarstvih in v 15 sodnijah, podnormalno v 6 glavarstvih in 15 sodnijah. E.Lah: Statistične črtice o kranjskem prebivalstvu 1881. leta. 689 Glede relativnega prebivalstva ima največje kraje Notranjska, kjer pride na vsak posamezen kraj 211 Ijudij ; najmanjše, s samo 110 ljudmi, ima Dolenjska; v gorenjskih krajih prebiva povprek po 166 Ijudij. 0 1—I v CD Glavarstva po relat. prebivalstvu krajev Prebivalstvo Število Glavarstva po relat. prebivalstvu krajev Prebivalstvo leta 1880 j leta 1809 leta 1880 leta 1800 1 2; 3! 4 5 (i Postojina Radovljica . Ljublj. okolica Logatec Kranj Kamnik. 257 206 181 175 165 145 \ 254 211 168 164 170 142 7 8 9 10 11 v Črnomelj Litija . . Krško . Kočevje Novo Mesto 138 120 111 109 92 137 112 1 108 99 88 o 1—1 V o Sodnije po relat. prebivalstvu krajev Prebivalstvo -t-= Sodnije po relat. prebivalstvu krajev Prebivalstvo ; leta 1880 leta 1801) leta 1880 leta 1809 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Kranj. Gora Postojina Vipava . Logatec Bistrica Idrija Vrhnika I rzic Senožeče Kranj Ribnica . Radovljica . Ljublj. okolica ' Radeče . Litija 1 315-0 285-5 280-0 275-5 244-0 232-5 215.0 204-0 202-0 190-0 186-5 185-0 170-5 163-5 158-0 320-0 275-5 290-5 250-0 230-0 219-5 206-5 203-5 212-0 199-0 170-0 189-5 158-0 173-0 146-5 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Metlika . . Brdo . . , Kamnik Skofja Loka Črnomelj j. Zužemperk . Mokronog . Krško . Kočevje. Novo Mesto Lož . Zatičina Kostanjevica Velike Lašče Trebnje . 147-0 146-0 145-0 140-5 j 132-0 129-5 116-5 111-0 107-5 98-0 90-0 84-0 83-5 69-5 61.5 145-0 144-5 140-0 143-0 131-5 121-0 114-5 108-0 97-5 95-0 86-0 79-5 78-5 64-0 59-0 Glede na relativni narastaj za Kranjsko sploh, za 1*8 Ijudij na lQkm., je nadnormalno iiarastlo relativno prebivalstvo 6 glavarstev in 16 sodnij. Relativni primankljaj je imelo dvoje glavarstev in sedem sodnij. 44 690 E. Lah: Statistične črtice o kranjskem prebivalstvu 1881. leta. Za Imena glavarstvom Imena sodnijam -• r-l > CD več kot 5 1 Ljubljanska okolica 4-5 Ribnica >0D O 3—4 2—3 Ljublj. okolica, Litija, Kočevje Litija, Logatec, Kostanjevica, Zužemperk, Lašče, Bistrica, tarasta Ijudij Logatec, Novo Mesto Zatičina, Kočevje, Idrija, Krško, Kamnik, Trebnje Relativni r 1—2 Kamnik, Krško Vrhnika, Novo Mesto, Postojina, Mokronog, Metlika 0—1 Črnomelj, Po-stojina v Lož, Brdo, Črnomelj, Tržič Rel. primanjkljaj PO štev. Ijudij 0—1 „ ., ... Kranjska Gora, Radovljica, Radovljica gkofja Loka 1—2 Kranj Vipava O 9 A—o — Senožeče, Radeče, Kranj Ker je na Kranjskem vsaka posamezna občina povprek narastla za 52 Ijudij, narastle so tedaj nadnormalno občine 6 glavarstev in 16 sodnij, podnormalno pa občine 5 glavarstev in 14 sodnij. Od glavarstev so najmočneje, za 150 Ijudij, narastle občine v Logatci, najmočneje pale, za 58 Ijudij, v Kranji. Od sodnij so narastle najmočneje, za 218 Ijudij, zopet v Logatci, najmočneje pale, za 12G Ijudij, so pa v Radečah. Za več kot 100 Ijudij so še narastle občine glavarstva Ljubljanska okolica, in sodnij : Kostanjevica, Lož, Zužemperk, Krško, Ribnica in Ljubljanska okolica. Ker je na Kranjskem narastel vsak posamezen kraj za 5'5 Ijudij, narastli so nadnormalno kraji 4 glavarstev in 10 sodnij, normalno kraji 2 sodnij, podnormalno pa kraji 7 glavarstev in 18 sodnij. Za več kot 10 Ijudij so narastli kraji glavarstev: Ljubljanska okolica, Logatec, in sodnij : Logatec, Bistrica, Idrija, Ribnica, Ljubljanska okolica in Litija. Najmočneje so narastli kraji glavarstva Ljubljanske okolice in sodnije Logaške. Najmočneje so pali v glavarstvih Kranj in Radovljica, in v sodniji Vipavski.