ETO št. 9 o . Zastoji vre tonskih ur so se povečali za 11,3 7 in to v glavnem na ra- +++ +++++ +++ . + . + + 4-4* +++++ +++ 4* čun odsotnosti delovne sile. (letni dopusti), ker se je za 8,1 $ povečal odstotek izostankov delovne sile, kar predstavlja 4-3 delavcev. Ti izostanki so se povečali v glavnem na račun letnih dopustov. Baznih gramov na vretensko uro je "bilo v mesecu juliju narejenih (brez odmora) 16,32, ali 3j 16 gramov manj, kot v preteklem mesecu. Storilnost je nekoliko padla; za 100 kg preje pri bazni Nm 34 jo bilo narejenih 25,82 delovnih ur, kar je 0,79 delovnih ur več, kot v mesecu juniju. Indeks storilnosti v primerjavi z letom 1962. pa je 121,69^. Sukalnica; Plan sukalnice 46.608 kg pri povprečni Nm 9,2 je bil v mesecu juliju izvršen s . 44.425,6 kg, to je s 95,32 $ in se je izvršenje plana na-pram mesecu juniju zvišalo za 2,43 $. letni komulativni plan 339.850 kg pa je bil izvršen s 333.620,3 kg, kar znaša 98,17 $. Zastoji vre-tenskih ur so se zvišali na račun odsotnosti delovne sile, oziroma letnih dopustov za 3,9 $. Odstotek izostankov delovne sile se je v primerjavi z mesecem junijem .. povečal za 2,9 $, in sicer so se Izostanki letnih dopustov povečali, medtem, ko so bolezenski izostanki upadli. V mesecu juliju je bilo narejenih 50,21 gramov na vre-tensko uro in 0,76 gramov manj, kot v prejšnjem mesecu, v katerem so bili enaki vzroki, kakor v tem, da je tako nizka storilnost in pa, da plan ni bil izvršen. Storilnost se je nekoliko dvignila. Za 100 kg preje pri povprečni Nm 9,2 je bilo porabljenih 14,01 delovnih ur in 0,56 delovnih ur manj, kot pa v mesecu juniju. Indeks storilnosti v primerjavi z letom 1962. pa je 96,50. Tkalnica; 2 Plan 1,051.127 m je bil v tkalnici izvršen z 1,034.136 kvadratnimi metri in znaša 98,38 $, medtem ko je bil mesečni plan 1,898.522 vot-kov izvršen z 1,662.055 vot-ki, kar znaša 87,54 $. Izvršenje plana kvadratnih met-' rov se je v primerjavi s prejšnjim mesecem povečala za 2,16 $, izvršenje plana votkov pa se je znižalo za 10,72 $. Kumulativni letni' plan 9,147.576' kvadratnih metrov je bil izvršen z 8,870.968,1 kvadratnimi metri, to je s 96,98. $, plan 16,800.397 votkov pa je bil izvršen's 16,613.497 votki, ali z 98,89 $. Ker so se povečali izostanki, .delovne sile, (letni dopusti), so se na račun le-teh zastoji statve-nih ur v primerjavi s prejšnjim mesecem povečali za 20.-$. Odstotek izostankov delovne sile se je na račun izostankov letnih dopustov povečal za 18,4 $, ali 109 delavcev. Ravno' tako in iz in znaša 108,24 plan 175*367 enot pa je Ml dosežen s 104,23 ali 182„779,4 enotani. Odstotek izostankov delovne sile se je primerjavi z mesečen junijem zvišal" za 8,6 i°, ali 11 delavcev in to v glavnem na račun letnih dopustov. Storilnost se je dvignila; za 100 enot je Mio porabljenih 79,28 delovnih ur, ali 9,66 delovnih ur manj, kot v prejšnjem mesecu. Indeks storilnosti v primerjavi z leton 1962. pa je 109,93- io fo io io iovih vzrokov se je povečal izostanek samo tkalk, in sicer za 20,3 i ali 45 tkalk. Meseca julija je stalo v tkalnici povprečno na dan 521 statev (29,54 1°) in povprečno 386 statev več, kot v juniju, Izkoriščanje na Eliteks avtomatih je bilo v tem mesecu 69,38 io (15 ur) in za 6,07 i° slabše, kot v mesecu juniju. Storilnost je padla; za 1000 votkov je bilo porabljenih 49,95 delovnih ur, kar je 6,48 delovnih ur več, kot pa v prejšnjem mesecu. Indeks storilnosti je v primerjavi z letom 1962. - 95,32. Na neizvršenje plana v tkalnici in na nizko izkoriščanje na Eliteks 'avtomatskih statvah je vplivalo dejstvo, da so -vsi e d popravil klima naprave na tem oddelku stale te statve celih sedem dni, kar v planu ni bilo v celoti upoštevano. Oplemenitilnica: Plan 1,072.029 m^ je bil v belilnici izvršen z 1.314.422.1 kvadratnimi metri in znaša 122,61 medtem, ko je bil plan 17.422 enot dosežen .s 142,75 $, ali s 24.875,1 enotami in se je izvršenje plana kvadratnih metrov v primerjavi z mesecem junijem znižalo za 3,91 plan enot pa se je zvišal za 27,20 i. Kumulativni letni plan 8,780.428 kvadratnih metrov je bil izvršen s 9.503.745.1 kvadratnih metr. OBVESTILO! Kadrovsko-socialni sektor obvešča vse naročnike avtobusnih mesečnih kart, da se prijave ali spremembe upoštevajo najkasneje do 22. v vsakem mesecu. Prijave se sprejemajo v sobi št. 10. Po navedenem roku se sprememb ne bo upoštevalo in vse stroške bo vsak nosil sarj ! & & & 'ZAMENJAVA STANOVANJA Zamenjam manjše enosobno stanovanje s shrambo in drvarnico v Čevljarski ulici za nekoliko večje nekje v Tržiču. Res.,1 interesent dobi naslov v Uredništvu našega lista v Centru za izobrazbo. Gibanje izvoza s primer j avo'. surovih in beljenih tkanin nisem v pretekli številki našega glasila navajal samo zaradi dokazovanja neugodnega ra-zmerja med. surovimi in beljenimi tkaninami ter zavoljo slabega finančnega efekta izvoza v prikazanem razmerju, pač pa tudi zaradi-nečesa drugega. Že v eni izmed preteklih številk tega glasila sem z uporabo podatkov objavljenih v študiji OECD opozoril na skoraj ne-sluten porast bombažne industrije, zlasti v azijskih državah, dalje na zelo visoko produktivnost tkalnic na zapadu, s čimer se naše podjetje žal zaradi določenih razlogov ne more ponašati. Temu je predvsem kriv zastarel strojni park in izredno nizek odstotek avtomatskih-statev v našem podjetju. Teh imamo le cca 37 medtem ko je bilo jugoslovansko pov- . preč j e že leta I960. - 48 $, sedanje pa cca 55 1° avtomatskih statev. Torej smo močno pod jugoslovanskim povprečjem v tem pogledu. Temu problemu je vodstvo podjetja posvečalo že dalj časa posebno pozornost in so zato bile poduzete različne mere za uresničitev nabave novih avtomatskih statev. Centralni delavski svet je bil ravno na svoji zadnji, t.j. 24. redni seji, ponovno seznanjen z vso problematiko nabave avtomatskih statev kot tudi s-tem, da bo nabava le-teh iz-ÖSSE prav kmalu uresničena, medtem.ko je še vedno nerešena dobava in nabava strojev Picano.l ali UTAS. Namreč, perspektivni plan podjetja med drugim.predvideva popolno avtomatizacijo tkalnice, s čimer bi se produktivnost tkalnice, popolnoma razumljivo, močno dvignila. Izvoz je v letošnjem letu kljub upoštevanju skrajno neugodnega razmerja med surovimi in beljenimi tkaninami mnogo bolj interesanten, kot v preteklem letu. Da je to res, je pokazalo že polletno poročilo o finančnem poslovanju, iz katerega je razvidno, da je bil finančni efekt izvoza v T. polletju pozitiven, To predvsem zaradi doseženih posebnih aranžmajev za plasma določenih artiklov. Finančni efekt realiziranega izvoza bo še večji, ko nam bo Direkcija za-surovine ločeno, obračunala bombaž v višini realiziranega izvoza. Znano je namreč, da si mora vsako podjetje 30 °/° surovin samo zagotoviti v okviru planiranega izvoza. Ker je naše podjetje že v I. polletju plan Izvoza doseglo s 101,75 i°, bo 30 % bombaža od planirane količine, t.j. 992 ton dobilo 3 $ ceneje od določenih ponderiranih cen. (Se nadaljuje) - s - K/1KSWE 50 'UAŠE PERSPEKTIVE ? Z dobrin perspektivnin planon, ki bo zajel količinsko, kvalitetno in ekonomsko perspektivo podjetja, je dana možnost pred-viditi razvoj gospodarjenja podjetja na vseh področjih. Nismo uverjeni, da je to delo možno izvršiti v popolnosti, toda če hočemo biti pri tem vestni, lahko trdimo, da bomo vsaj po določenih principih pravilno ocenili in planirali naš razvoj, pa naj si.bo to na polju proizvodnje, tržišča, kadrovanja, izobrazbe, kar vse bo dalo pogoje hitrčjšega razvoja na polju organizacije dela. S prelivanjem Mogočih in nemogočih kratkoročnih sprememb pa pomembnost organizacije dela hromimo, ali pa sigurno njen razvoj zaviramo. Postavitev te zahteve v tem smislu je vsekakor rezultat prizadevanj, kako in na kakšen način urediti tako aktualno vprašanje našega gospodarstva. Tako smo bili pred kratkim postavljeni pred veliko nalogo, izdelati perspektivni plan proizvodnje za leto 1964. To delo ni bilo lahko, saj je bilo treba upoštevati niz sprememb, ki se v naši tovarni že dogajajo in se bodo v prihodnjem letu še dogajale. Ko je bil predlog proizvodnega plana .za leto 1964. sestavljen, je bil obravnavan na seji upravnega odbora in centralnega delavskega sveta podjetja, nato pa poslan Svetu za tekstilno industrijo pri Zvezni gospodarski zbornici in Gospodarski zbornici SRS. V planu so upoštevane obstoječe strojne zmogljivosti in tiste, ki so že v podjetju in se rekonstruirajo (prediini stroji Dobson-Barlow) ter 118 novih tkalskih strojev, za katere lahko s sigurnostjo trdimo, da bodo že letos prispeli in da bodo že do konca leta sposobni za proizvodnjo. Pri tem pa je računan še vedno osemurni delavnik, ali 48 ur tedensko. Plan proizvodnje 'bombažne preje v letu 1964. predvideva 3.700 efektivnih ton, vendar povprečna številka še ni točno znana, ker še niso zaključene pogodbe za prodajo enonitne, niti sukane preje. V planu je upoštevano obratovanje rekonstruiranih Dobson-Barlow predilnih strojev, in sicer 2.112 vreten od 1.1.1964. dalje, ostalih 2.512 vreten pa od 1.7.1964. dalje. Če upoštevamo letošnje predvideno izvrŠenje približno 3.420 efektivnih ton in to, da se po sedanjih predvidevanjih asortiment domače tkalnice ne bo bistveno menjal, bo plan preje izvedljiv. Plan proizvodnje velocorda za potrebe gumarske industrije je s povečan iz letošnjih 110 efektivnih ton na 120 efektivnih ton, predvsem zaradi velikih potrei. Plan je sicer sorazmerno visok, vendar s smotrno izbiro mešanice, določitvijo pravega števila zasukov in obratov vreten, ne da bi pri tem trpela kakovost izdelka in nadomestitvijo obrabljenih strojnih delov vreten in prstanov, bo le-ta izvedljiv. Predlog plana gotovih tkanin vsebuje 17 milijonov kvadratnih metrov, od katerih bo približno 7 milijonov beljenih, kar pa še ni dokončno. V tkalnici- je upoštevano poleg obstoječih kapacitet še 118 novih avtomatskih statev grebenske širine 225 in 275 cm, ki naj bi obratovale že s pričetkom leta 1964. 2 Plan izvoza bombažnih tkanin je 6,000.000 m , ali vrednostno 1,110.000 ameriških dolarjev. Ta je v primerjavi z letošnjim za 66,6 io višji, vendar moramo pri tem upoštevati, da bo tudi letošnji visoko presežen, saj že zaključene količine presegajo 4,8-00.000 kvadratnih metrov. Prav tako je v grobem izdelan predlog osnovnih smernic razvoja podjetja do leta 1970. Z nadaljnjo razširitvijo in modernizacijo strojnega parka predilnice naj bi se do 1970. leta povečala proizvodnja bombažne preje na 4.250 ton. Nadaljevanje gradnje novega tkalniškega objekta, na tloris sedanje stare tkalnice, zamenjava obstoječih dotrajanih statev z avtomatskimi in modernizacija tehnološkega procesa oplemenitilnice pa bo po predvidevanjih omogočila v perspektivi izdelavo do 20 milijonov kvadratnih metrov tkanin. Tako bi skupni bruto produkt porastel od sedanjih 5,169,000.000.- din letno v letu 1963- na 6 milijard 691 milijonov din v letu 1970. Hkrati naj bi se podjetje uveljavljalo tudi na zunanjih tržiščih. Predvideva se, da bi v letu 1970. izvozili 40 i skupne piani-rene proizvodnje tkanin, kar predstavlja cca 8,000.000. kvadrat-rHVi TnoLrpv, ali vrednostno 1,920.000 dolarjev, ki pa bodo morale biti v pretežni meri visoko oplemenitene, saj je planirana povprečna cena 24 centov za en kvadratni meter. Ce bi hoteli na tem mestu v podrobnosti analizirati pota dobljenih rezultatov1, pa bi še bolj lahko trdili, da je izdelava dobrega, čim bolj trdnega perspektivnega plana zahtevna in nujna. Na nas članih kolektiva pa leži tako časovna, kot vsebinska izdelava in obdelava. Kot druga osnovna zelo važna naloga pa je, izdelava in sprejetje statuta naše delovne organizacije. Statut je osnovni zakon podjetja in kot tak mora zajeti v svoji vsebini celotno življenje in delo znotraj kolektiva. Postaviti mora pogoje dela, organizacijo proizvodnje in poslovanja, principe ustvarjanja do- hodka in njegovo delitev - skratka, določal bo o celotnem poslovanju podjetja in vseboval principe njegovega razvoja. K izdelavi statuta se je že pristopilo in dana je zadolžitev, da mora biti gotov in'sprejet še v letošnjem letu. Delo na izdelavi statuta pa je neposredno vezano na perspektivni plan podjetja in da se morata ti dve deli odvijati tudi vzporedno. Ce hočemo, da bo statut zagotovil pozitiven razvoj ter pri tem zagotavljal s svojimi odločbami principe tega razvoja, da bo -določal in prikazal dela, ki so v tej zvezi potrebna, je nujno zahtevati pri izvedbi te naloge vso pomoč in aktivizacijo vseh članov kolektiva. Komisije in predkomisije, ki so imenovane za izdelavo, bodo občasno prinašale predloge pred samoupravne organe in člane kolektiva v razpravo. Tu pa bo mesto, da z vso restnostjo sodelujemo. Mnenja smo, in naš cilj mora biti, da bo statut našega podjetja najboljše ogledalo našega dela. + +++ ++ ++ +++ + V tovarni je naši mnogo ljudi in včasih si kdo lep izlet zaželi. Delavski svet je sklenil tako, z upravnim odborom na morje -gremo. Vsak član kolektiva pravico ima, da enkrat na leto V nedeljo, ob petih vsi se zberite in židano voljo za prtljago vzemite! { na izlet se poda. Obrat se domeni kam pojde in kod in še se izmena odpravi na pot. Predsednik naš mladi tako je dejal, da Kola bo točil vsem večkrat po mal’. Doživeti spomin ogreva srce, v družbi prijat’lov prijetno nam je. In avtobus poln je po cesti brzel v njem vsak je bil srečen zdrav in vesel. "V Škocjanu obstal 130!" sklenili smo vsi -in jamo podzemsko ogledat sno šli. Kaj vse nau odkriva podzemski naš svet, lepote skrivnostne je človek prevzet. Kaplja za kapljo skoz5 stoletja drsi, čudesa ustvarja . in se kapnik rodi. Medved kameniti začuden strmi in glava človeška tam v steni visi. Domišl j i j a 'ust var ja : silhuete in kipe, oko občuduje . -vseh.vrst stalaktite. V veliki dvorani kot strojev ropot, _ ■ med divjo sotesko potok utira si pot. Korak za korakom po stezi hitimo, veličastja prevzeti s trinino, nolč imo. Ko dnevno svetlobo spet vidi oko, je sončece toplo, kar vsem prav prišlo.. Po stopnicah navzgor - čez dvesto,, .madonea -'"mrši ‘mislili smo, da nikdar ne bo konca. Prav vsi smo bili do konca pregnani, ko je jama Škocjanska ostala.za nami. No, mi pri gostilni smo zajtrk dobili in s šunko primorsko smo glad potešili. Nato pa naprej nas vodila je cesta; za nami ostale vasi so in mesta. V vinogradih grozdje in fige zorijo in vseh znank vozila ob morju hitijo. Poreč .je tu; vsi smo izstopili seveda na šonk • srno takoj navalili. '* v Vsa družba bila kot suha je goba. - to je dela imela Ivanka■uboga ! - In v morju smo spet se kopali - igrali, polni Židane volje se iz srca nasmejali. Dekleta so z nami .se pokorila, da družbo so zbrano lepo pogostila. 'In spet smo načrte za bodočnost gradili, o delavcih sno se pogovorili. Beseda besedo toplo, -je dala in misel je ena nas združevala. Dobro vodstvo na čelu, samoupravni .organi, za lepšo bodočnost se borijo vsi člani. Če bomo složni, delavni, pridni, bodo zaslužki vedno solidni. Hitro minile . izleta so ure, že sno vrnili iz naše se "ture". Znova na delo* s p.olnim elanon, da, če bo mogoče, ne bomo pod planom. In spet bo v srcih spomin lep živel, da je delavski svet res izlet lep imel. 4 4 4 4* 4- 4- 4- 4 4- . 4- 4* 4 4 4 4 444 444 444 444 444 444 444 444 444 444 444 444 444 444 444 ~44*j H44444444444444—h44H—h -i—h-j—M-4—Ì-444444H—i—i—I—f-4444444-Ì—h H—r 444444—h H 444 44-4 -i—}—h 4-44. 44-4- 4-,-t—b 4-4-4- 4—i—h 44-4 44-4 444 444- 4-4-4- 4-4-4- 4*4-4- 4 4 4 4, 4 4 4- 4- 4., 4 4 4 4 4- 4- kJASI VOUAKI MPlSCJO Moran reči, da se slabo oglašate. Verjetno bo vzrok v tem, ker ste že preboleli dolgčas prvih nekaj mesecev, ki so za vsakega vojaka najbolj dolgi. Sedaj ste že nekoliko pozabili na dom, zate se vs.ebolj poredko oglašate. Ponovno se nam oglaša vojak Janez Karpucelj, ki je odšel v prekomando na Jahorino. Pravi, da nima novenih težav in tudi ne pritožb,. Ena želja pa mu vseeno tiči v srcu,, dà bi videl zopet nas in svoje rodno mesto Tržič. Ob tej priložnosti nam pošilja mnogo lepih pozdravov in želi celotnemu kolektivu še mnogo uspehov' pri nadaljnjem delu. Drugi, ki se nam je oglasil, pa je naš prijatelj.Vili Grebenc. Pravi, da.bi bil naslov naše rubrike lahko tudi takšen: "Sodeluj z ostalini vojaki, da rubrika ne bo prazna." Bes je! Na kratko nam opisuje, kako so vojaki sprejeli vest o skopskem potresu. Ponosen pa je, ko je bral v časopisu, da je tudi Tržič bil med tistimi, ki so priskočili na pomoč v nesreči. Pozdravlja člane našega kolektiva, kakor tudi mladino in vse politične organizacije, uredništvo našega časopisa, nadalje svojo mamieo in sestrico, pa vse, ki čitajo naš časopis pri vojakih. Upam, da bo tov. Praprotnik zadovoljen, ko bo videl članek od mladine. Vsem ostalim vojakom, ki se to pot niso oglasili, posebno pa tistim, ki se še nikoli niste javili, pa klicen: "Pišite!" Prejmite vsi lepe pozdrave od našega kolektiva, posebno pa od urednika. Glasilo delovnega kolektiva Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. Ureja uredniški odbor: Dorca Kralj, Mato Mežek, Riko Prešern, ing. Lado Halužan, Franc Meglič in Vida Radon. Glavni ured.: Nace Pirjevec. Tehn. ured.: Franc Šarabon. Zunanja oprema: Viktor Ivnik in Renato Semič. Tiska. Center za izobrazbo Bombažne predilnice in tkalnice Tržič v nakladi 1.600 izvodov. Izhaja vsak mesec. NEZGODE V mesecu avgustu je. Mio v podjetju 8 nesreč pri delu in ena nesreča na poti na delo: Justina Žugič, tkalka, si je pri zagonu tkalskega stroja poškodovala zapestje desne roke. Vsled tega je bila doma 8 delovnih dni. Vzrok - preziranje nevarnosti. Nika Koprivnik, tkalka, si j« pri nameščanju-čolnička V tkalski stroj zadrla ob prsniku trščico v palec leve roke, vsled česar se ji je ognojilo. Za to nezgodo je izostala z dela 5 dni. Vzrok - slab prsnik ter nekoliko neprevidnosti. Antonija Luzar, tkalka. Pri nakladanju votka v zabojček ji je od sosednjega stroja priletel čolniček v členek leve noge ter jo ranil. Po-nesračenka je zaradi te poškodbe bila 3 dni v bolniškem staležu. Vzrok - čolniček je izletel zaradi prekrižanih niti v osnovi. Iko Pornik, nadmojster v tkalnici se je poškodoval po prstih desne noge, ko je pomagal pri transportu previ jalnega stroja iz tkalnice v mehanično delavnico. Za to poškodbo je v mesecu avgustu bil v bolniškem staležu 15 delovnih dni. Vzrok - preziranje nevarnosti. Porca Kralj, delavka v oddelku čdsalnice v predilnici si je pri čiščenju glave česalnega stroja poškodovala palec leve roke. V avgustu je bila zato doma 13 delovnih dni. Vzrok - preziranje nevarnosti . Ana Makuc, tkalka si je pri posluževanju tkalskega stroja zadrla trščico od prsni-ka v palec desne roke. V staležu j e bila.7 dni. Vzrok - slab prsnik na stroju ter naglica pri delu. Viktorija Pobrin, čistilka tkalskih strojev je na poti na delo padla in si poškodovala levo ramo. V avgustu je bolovaia 11 dni. Je še v bolniškem staležu. Breda Nemec, navijalka osnove. Ko je čistila previjalni stroj, je pri tem čistila tudi elektromotor, pri tem pa ni upoštevala predpisa, da se stroji med obratovanjem ne smejo čistiti, vsled česar jo je veternica elektromotorja zgrabila za kazalec desne roke. V avgustu je bila v staležu 6 delovnih dni. Vzrok - kršenje obratovalnih predpisov. Peter Purgar, zunanji delavec. V noči od 28. na 29. -avgust je bil velik naliv, vsled česar je voda prinesla na jez in na grablje za centralo IV. precej lesa in smeti, katere so delavci od- stranjevali, da voda ni udarila čez jez. Pri ten pa je v grdem vremenu ponesrečenec na mokrem cementu padel in si zlomil ključnico, V avgustu je Ml v staležu 2 dni. Vzrok - višja sila. Skupna je bilo v avgustu izgubljenih 89 dni za nezgode pri delu' in 38 dni za nezgode na poti na. delo. (Vračunani so tudi izgubljeni dnevi od julijskih nezgod, katerih bolovanje se je zavleklo v mesec avgust.) V mesecu avgustu je bil opaziti močan porast nezgod v obratu tkalnice, saj jih je od devetih ponesrečenih kar 7 iz tega obrata. V zvezi s tem sta bila že dva sestanka z mojstri in vodstvom tkalnice, -kjer je bilo. govora o vzrokih nezgod, obenem pa so bili sprejeti nekateri sklepi, ki naj bi v bodoče vplivali na to, da se stanje zopet normaližirac . ■Opozarjamo vse, ki so se ponesrečili in so vsled tega . bolovali yeč kot tri dni -in če plačujejo zavarovalno premijo, katera se odteguje od plače - da so upravičeni do dnevne odškodnine, le-ti naj se po končanem zdravljenju javijo pri pravnem referentu v upravnem poslopju v I. nadstropju v sobi št. IS. Do dnevne odškodnine pa so upravičeni tudi vsi tisti, ki se poškodujejo pri domačem delu, torej izven tovarne; seveda je predpogoj, da so zaradi takšne nezgode nad tri dni v bolniškem staležu in da so zavarovani, se pravi, da plačujejo zavarovalno premijo. Če si kdo želi povečati zavarO' vaino premijo, naj se obrne za informacije na pravnika, (lahko tudi telefonično na številko 27!) -*- + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + rXadurv-shl fretto V naše podjetje je bilo v mesecu avgustu sprejetih 13 novih delavcev in delavk: v predilnico: - Angelca Demšar, Anica Valjavec, Jože Krmelj, Zofija Huber in Marjan Šlibar. v tkalnico: - Mihaela Golmajer, Jožica Prelih, Jakob Meglič, Marjan Zupančič, Henrik Dobrin in franc Valjavec. v mehanično delavnico: - Vili Globočnik in Milan Rustja. Izstopili pa so sledeči: - iz predilnice: Justi Pogačar - pravil, odpov. Marija Čadež - pravi],, odpoved Cedo Gudelj - pravilna odpoved Marija Debeljak - v pokoj - iz tkalnice: Draga Čadež - pravilna odpoved Pranja Berdnik - v pokoj - iz komercialnega sektorja: Milka Krašovec - v pokoj Rudi-AIlaiič MERJENJE PRODUKTIVNOSTI TKANIN Že več let sme v tkalnici premišljali o tem, kako bi najbolj realno prikazali merjenje produktivnosti obrata tkalnice. Se bolj skrita želja pa je tlela v nas, kako visoko stojimo z našo produktivnostjo napram ostalim tkalnicam v Jugoslaviji. Predilnice že več let spremljajo porast produktivnosti in se uvrščajo med seboj po uspehih od najboljšega do najslabšega mesta» Po vzorcu predilnic so si tudi tkalnice želele sličnih primerjav med seboj, ker se je ugotovilo, da ta poročila o merjenju in spremljanju produktivnosti vzpodbujajo širok krog strokovnjakov po podjetjih in s tem pozitivno vplivajo na dvig storilnosti. ... Predlogu Tekstilnega inštituta Maribor, naj se priključimo v merjenje in spremljanje produktivnosti jugoslovanskih tkalnic,. smo se z veseljem odzvali. Danes imamo že nekaj podatkov, zato je prav, da ài jih hekeliko ogledamo. Kot. prva vrsta■prikaza višine.storilnosti med posameznimi tkalnicami je takozvani ABSOLUTNI INDEKS za tkanje. Ta nam pove, kako visoko stoji posamezna tkalnica s svojo produktivnostjo napram sodobni avtomatski, tkalnici z najmodernejšim tipom avtomatskih statev, na katerih se tke le en artikel in je organizacija dela najboljša. Po:ABSOLUTNEM INDEKSU so podatki ta 1963. sledeči; za tkanje v I. kvartalu le-ABSOLUTNI INDEKS - najmodernejša- avtomat, tkalnica v svetu . 100 -• najboljša tkalnica'v Jugoslaviji 84 - tkalnica v 3PT ,44 - povprečje vseh jugoslovanskih tkalnic . 40 - naj slabša tkalnica v Jugoslaviji ..... 20 Iz teh podatkov lahko zaključimo, da. je naša tkalnica le za 4 nad jugoslovanskim povprečjem. Da je. ABSOLUTNI INDEKS naše tkalnice sorazmerno nizek v primerjavi z najboljšo .tkalnico v Jugoslaviji, je treba v glavnem pripisati temu, ker je naša tkalnica le 39 i° avtomatizirana, saj imamo še vedno 444 navadnih in le 332 avtomatskih statev» Naš cilj sedemletnega plana mora biti v tem, da se do leta 1970 - stoodstotno avtomatiziramo, če hočemo, da homo lahko' sledili tempu razvoj in konkurirali'' na--t-rž iš ču. Tekstilni inštitut"'j~e prikazal višihs"'S'to'rilnpsti ned posa , meznimi tkalnicami še po ORGANI Z ACÌJ-SEEM.:., INDEKSU za tkanje. To nam pove, kako visoko stoji posamezna tkalnica s svojo produktivnostj'o, če ji upoštevamo obstoječi strojni park, s 1é> - '•tentoHriiTi pr ni zvarj amo . Po ORGANIZACIJSKEM INDEKSU so podatki za tkanje v I. kvartalu leta 1963. sledeči: ORGANIZACIJSKI INDEKS - maksimalno možna višina proizvodnje tkalnic 100 - najboljša tkalnica v Jugoslaviji 89 - tkalnica v BPT 85 - povprečje vseh jugoslovanskih tkalnic 72 -najslabša tkalnica v Jugoslaviji 52 Iz teh podatkov lahko Zaključimo, da ima tkalnica v BPT z upoštevanjem zastarelega strojnega parka, od katerega ne moremo : zahtevati take proizvodnje, kc\t na avtomatih,- dobro produktivnost, saj je le za-4 i° slabša od najboljše tkalnice v Jugoslaviji. Indeks 85 pa nam da vedeti, da je tudi z obstoječim strojnim parkom možno maksimalno povečati storilnost še za 15 Seveda bi se v tem slučaju lahko storilnost povečala v največji meri s stalnostjo in majhnim asortimanov artiklov in le v manjši meri z boljšo organizacijo in večjim po-služevanjem strojev. Napačno bi bilo, da se naša tkalnica uspava na trenutnih uspehih Zavedati se moramo, da tudi.ostale tkalnice ne počivajo, temveč iščejo možnosti za dvig storilnosti in nas v nekaj letih lahko prehitijo, če ne bomo tudi mi iz leta v leto povečavali produktivnosti. Cilj slehernega člana delovnega kolektiva je v tem, da z avtomatizacijo in organizacijo dviga produktivnost, kar je temelj višjih osebnih dohodkov in boljšega življenjskega standarda posameznika in celotne skupnosti. +++ +++ + + + +++ ■ tf- + + +++ +++- +++ +++ +++ +++ +++ +++ +++ +4~f + —h +++ +++ +++ +++ +++ +++ +++ +++ + + + +++ +++ +++ +++ DELQ MBADINR V ' OBDOBJU' PRED LETNIMI KONFE- RgpcARii .obratnih , Vodstev in pred-konferenco Z M S - B P T Po krajšem premoru v poletnih mesecih in po dopustih se je za -organizacijo ZM pričelo spet živahno obdobje, čas letnih konferenc v našem kolektivu. Tako, kot v mesecu "Mladosti, ko so se vrstile razne svečanosti in razna tekmovanja, o katerih smo že pisali v našem listu, se‘ je pokazala enaka razgibanost pred izvedbami letnih konferenc, predvsem pa med obratnimi vodstvi, katera so bila zadolžena za izvedbo teh konferenc. Konferenco je prva izvedla mladina II. ekonomske enote iz druga je bila I. ekonomska enota predilnice, zadnja pa je bila konferenca v združenem aktivu :zunanjih obratov in oplemenitilnice. Slednji dve enoti Sta se vsled majhnega šte-_ vila mladincev p.o sklepu 12. redne s.eje združili v en aktiv* V vodstvo novega odbora pa so bili izvoljeni mladinci in mladinke iz obeh prejšnjih'aktivov. Vse konference so se vršile v ’dvorani Centra za izobrazbo. V posamezna obratna vodstva pa so bili izvoljeni: I. EE predilnice' II. EE tkalnice - predsednik: Karel roč can - sekretar: Slavka Brzin - predsednik: Jože Rendulič - sekretar: . Nika Koprivnik III. in IV. EE oplemenitiln. - zunanji obr.- predsednik: Cveto Kaš.trun - sekretar: Maks Đorđević Öe se povrnem na izvedbo posameznih.konferenc, bi lahko rekel tole: prostor je bil vselej lepo dekorirän. Opaziti je bilo, da;je mladina v razpravah slabše sodelovala, kot pa smo pričakovali. Jz konkretnih razprav pa lahko povzamemo, da vemo, kaj hočemo in kje je jedro "nalog v prihodnjem obdobju. Razprave sp. pokazale na odnose v kolektivu, pokazale so na razne ppmanjklj.ivo-s-ti, 'govora Je pilo . o statutih, o sedemletnem perspektivnem planu, o 42 urnem delovnem tedniku, o produk- -tivnosti, kvaliteti izdelkov, za katero je bil podan se poseben povdarek gl.fde plasiranja izdelkov na tržišče radi-vse močnejše konkurence,. Poseben povdarek je bil dan na, izvedbo organizacijskih nalog ZMS in na važnost posečanja zasedanj samoupravnih organov. V teh nekaj za nas izredno važnih dokumentih 'so smernice za nadaljnje delo in krepitev mladinske organizacije. Ob,sodelovanju vseh zainteresiranih, predvsem pa s svojo aktivnostjo bomo lahko pokazali lik mladinca..,. Pred nami je še ena važna naloga izvedba : letne -, konference ZM - BPT, za katero moramo pripraviti gradivo in jo.solidno izvesti.. Zato .vas vabimo k sodelovanju, saj bomo le množično lahko kos halogam, ki se pred nas postavljajo. . Mladinke - mladinci! , - Letna konferenca ZM - BPT bo dne 28. septembra 1963. v dvorani. Partizan s pričetkom ob 17. uri. Na konferenci bo delegatski, sistem. Prosimo vse izvoljene delegate - le-ti bodo-prejeli pudi vabila - da se konference zagotovo udeleže in , bodo izostanki opravičeni le v najnujnejših primerih^.S stoodstotno udeležbo boste omogočili hiter potek in dobro izved- * v ::a'f /a ’i7~Ifo konferenče. Vse cškale raladirike^in"^ I ^mm^enaE>'0^ ao-K-a : .■:•>! aa . ' - -eiatS.,, .‘.ziom =;•.••. ■■•lar.tó:::;;v,-, .' v., öl xvie-.zvs^iqc £2Lmü?-öos .c -cnoa -P3V3 Ob -koncu- pozdravi jpci:- vser mladince-,-- ki; sp- np_ pdelužonj.u; v c j a- škega roka ter jim. kličem - kmalu na svidenje ! ' # T Predsednik TK - ZMS - BPT Prane Albreht i .tv >*- .j asXA'-ì^^I -I -■ \-.A na •y " xisf-sa® + + + 4 ZITTS 4 + + + ' 4 4* + 4 4 ' 4 4 4 4 4 4 . 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 • DRUŠTVO TR2IČ: ' ; 1 T^/i Ìn f fatlrf ' ^ - 4x1 b-l#§§4oq; .-oiidni W|&«t£tèMsVb*&s. o(;oya a' ^c^i-Upravni pdbor Društva .Zveze inženirjev in tehnikov., tekstilcev , . Slovenije v Tržiču daj e... zaradi ne jasnosti. ,v zvezi-z obiskom ozicele jma v Hannovru naslednje pojasnilo:. aßV. .,;i,;.:. Proti koncu meseca -šjptembra'pr ire ja ljubi j an s k ò druš tv o ZITTS v sodelovanju s Kompasom 6 dnevno strokovno* pojovanje na 4P mednarodno razstavo tekstilnih strojev v Hannovru, združeno z ' ’ ogiedoti. tdvarne p. Gr tomb ergi s che Spindeifhbrik v Süssnu, tovar-"ne pletilnih strojev- v Stuttgartu (Cannstatt) ter ogledom zna-: menitösti Münch.le. Zaradi pomembnosti razstave je sklenil upravni odbor društva .. vložiti v ta namen vsa svoja razpoložljiva, sredstva. Z željo, da bi omogočili ogled sejma čim večjemu številu naših.Čianov in upoštevaje dejstvo, da predstavlja tako potovanje v tujino poleg strokovne vrednosti tudi posebno osebno doživetje, ■ smo se odločili, da krije- polovico. stroškov Društvo, drugo polovico pa naj bi prispevali udeleženci sami. Da bi bil izbor kandidatov čim demokratične jši, smo se odločili za anketni sistem. Anketa, ki je zajela razen treh dopustnikov vse naše člane, je pokazala, da se za sejem zanima 8 članov Društva. . Društvo je opravilo zanje vse formalnosti v zvezi s potovanjem v tujino, vložilo 29. julija prijave pri Kompasu in plačalo potrebno akontacijo ter smatralo s tem zadevo urejeno. Upravni odbor podjetja, ki je 5. avgusta razpravljal o naši prošnji za 6 dnevni izredni dopust, nas je zato prijetno presenetil s sklepom, da krije del sredstev, ki bi sicer padel na udeležence, iz sredstev Sklada UO in CDS. Poleg tega je UO podjetja odobril udeležencem še 40 i dnevnice. Na kritike, ki so se pričele pojavljati po omenjenima sklepoma UO podjetja, daje društvo ZITT naslednji odgovor: l3rez dvoma bi anketa, ki bi jo izvedli po teh spremenjenih jpogojih, pokazala .povsem drugačno sliko- Mar naj bi Društvo zato razveljavilo svoj prvotni sklep, postavilo 8 že prijavljenih članov Društva na zapeček in se podalo v nevarnost, da se zaradi prekratkega prijavnega roka udeleže sejna sano tisti člani Društva, ki bi jih izbralo podjetje po službeni dolžnosti? In to samo zato, da bi omogočili udeležbo tistim članom, ki ob ostrih pogojih potovanja niso pokazali zanimanja za sejem, na račun tovarišev, ki so bili pripravljeni žrtvovati'za dvig' ■ svoje strokovne ravni svoj celomesečni zaslužek. o 0 0 o 0 0 oc o 000 000 000 000 000 ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooooo ooooooo cooooc 0 ooooooo ooooooo ooooooo ''' KAK0 J3 3IL0 NA SINDIKALNIM IZD5TU 24-8. Tržiška.avtobusna postaja je ostala za nami, ni pa smo odbrzeli ■■•V!-.lepo jutro,: skozi vasi in gozdove, med polja, kjer se je v rosi svetila cvetoča ajda. Naša prva postaja je bil Kamnik. Tu ;smo se Ustavili pred tovarno ’'Svilanit", katero smo imeli v načrtu, da jo ogledamo- .Pri vhodu sta nas sprejela predstavnik sindikata te tovarne in tovarišica ing. Kebetova, ki nas je kasneje tudi vodila skozi .tovarno. Dejala je, da to še ni stara tovarna je pa prav sedaj v.rekonstrukciji» Ker imajo dva obrata oddaljena nekaj kilometrov od tretjega, jih mislijo združiti, zato grade nove stavbo. Povedala nam je, da je njihov brutoprodukt eno milijardo, in pol, zaposlenih pa. imajo čez 400 ljudi. Njihovi pròuzyòdi so; kravate, šali in sploh izdelki iz hrokata, tiskano blago za prte., navadne brisače, izdelki iz frotirja, kot so to brisače, kopalni plašči; iz ostankov pa delajo kopalne, vrečko in slinčke, tako da praktično" nimajo ostankov. To nam je na kratko povedala tovarišica Kobetova. "Sicer pa pojdite z menoj, pa boste še bolj podrobno videli, kaj in kako je pri nas",je prijazno dejala» Najprej smo šli v barvarno in oplemenitilnico. Tu smo videli, da je'strojni park zastarel, a kljub temu s pažnjo in vztrajnostjo delavcev gre. Tu barvajo, belijo in sušijo prejo in tkanine. Od tod nas je vodila v tkalnico, kjer tkejo lepe vzorčaste tkanine v raznih barvah za prte in navadne brisače, Ker je delo natančno, ima vsaka delavka le po dva stroja. Od tu smo odšli v tkalnico frotirja» Lepi vzroci, žive barve in zelo lepo urejen prostor ni nič kaj pristajal starejšim strojem. Tu smo vprašali ing» Kob.etovo, če pišejo in sestav- --rja 3 o vzorce sami. Povedala nan je, da sani in da se jin bolj splača, zato zaposlujejo precej kvalificiranih delavcev v pripravljalnici, kjer rišejo in sestavljajo razne vzorce. Povabila nas je naprej v konfekcijo, kjer delajo dokončne izdelke iz frotirja. Iz el o lep vtis je na nas naredilo okolje tovarne. Lepa asfaltirana cesta, ob kateri je posajeno cvetje in grmički, lepa ...ograja, res; da imajo prostor za vse to, toda vseeno je vsakdo izmed nas pomislil, da bi vsaj nekaj takega lahko bilo tudi ■ pri nas v naši tovarni. Pri vhodu v tovarno imajo tudi maloprodajno tpgovino, kjer prodajajo svoje izdelke. Naravno, da je vsakdo izmed nas n^kaj kupil. Predno smo odšli iz tovarne, smo jim zaželeli še veliko delovnih uspehov. Ostalih dveh obratov si nismo ogledali. Prelepe Kamniške planine so vabile, a ni smo se raje povzpeli na hrib, kjer, je bil včasih grad, sedaj pa tu urejajo prijetno planinsko postojanko, saj je iz te točke prekrasen razgled na Kamniške planine, Tuhinjsko dolino in Kamnik. Okoliške vasi pa ležijo pred teboj, kot da bi jih imel na dlani. Po Kamniških planinah je bilo že nekoliko zgodnjega snega, dočim je Tuhinjska dolina bila v senci rahlih meglic. Malo čez dvanajsto uro pa je Jelo vrtel volan že proti Volčjem potoku, kjer smo si ogledali Souvanov park, katerega oskrbuje Botanična šola iz Ljubljane» Na stotine rastlin in grmičkov, dreves, lepe obrezane ograje v raznih oblikah, jezerca in sein še, je povečalo naše že tako veliko občudovanje. Kar prehitro smo odšli na Jezersko. Verjetno ne bi takp hitro šli, če bi vedeli, da bo tako slabo kosilo, saj je bilo celotno' mnenje po juhi, da bodoprišli na mizo žganci, Če bi nam Mato in Marjan ne servirala zvrhan krožnik "dobre volje",, bi morali po kosilu prav gotovo naročiti še sendviče. Zamikalo nas je jezero, zato smo odšli tja, kjer pa je res lepo, V dolini lepo jezerce, čisto kot biser, okoli zeleni gozdovi, nad njimi pa, kot pozlačeni vrhovi gora. Pa se nam je kar naenkrat pojavila tale misel: Večerni mrak že lega na planine in v temo,odevajo se že doline; mi pa raje v Cerklje smo odšli, ! : da bi tam malo b*l večerjali! Tako je tudi bilo. Po pečenicah so po mizah zrastle še "Alko-tove rožice" in predno smo jih "potrgali", je bila že pozna noč, pas pa je še ločila razdalja do doma, zato je bilo treba oditi. - Zi ' NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA KRIŽANKA NAGRADNA nagradna križanka 1 2 5 r r j 40 V2 43 I—— , j 44 ‘rS 46 V7 VS • 5 49 - f j I Ss S1 V; ! sz • * -'T. i It i ■ I « V 'D^RAVIK: 1. Grška črka. 6. Surovina za cigarete. .11. Država v Latinski Ameriki, ki jo bo ned svojin bivanjem v Ameriki obiskal tudi tovariš Tito.i 13. Ženski poklic. 14. Kazalni zaimek (narobe). 15. Moški pevski glas. 17. Vzklik. 18. Tovarna avtomobilov. ..v Mariboru. 20.. Oblika glagola "dobiti". 21. Grška črka:. 22. Tovarna športnega orodja. 24. Hladno orožje (srbohrv.) 25. Vaja (rusko),. 26. Perzija. 28. Vpiši "IKON".. 29. Dog ljubezni. 3'. Sorodnik. '31. lahko hlapljiva. tekočina* 33. Odstop. 35. Moško ime. 36.. Domača žival. 38. Aroma. 4;'. Indù str. rastlina,; 4I. Vrteči, se del elektronot. 43. Kratica za artikel." 44V'jSsebni zaimek. 45. šport ob vodi. 47. Kem znak za iridi j. 48. Kraj na Primorskem. 5C. Glasbeni, izraz. 52. Zensko ime. 53. Žlahtni plin. .. NAVPIČN-:. • ' - .. - 1. Ovoji (drug izraz-4. sklon.) 2, Kovine. 3* Vzklik. 4. Premik. 5» Krajtica za akademika. 6. Kem... tovarna v Ljubljani. 7-. Vstavi .CRN. 8. Tu.j izraz za "dvo.je*1'. 9. Hitro hlapi j iva tekočina. •10. Vrsta opina.: 12. -Okuè (brez zadnje črke). 13. Žival, ki leti po zraku. ljS,. Re.ka v Jugoslavi ji», 19. Najdaljši tek. 21. Ljubezen. 23. Smoter J 25. Vriskamo. 27. Neumen. 28. Napravi za merjenje časa (narobe); 31. Lahka tkanina. 32. Igra na srečo. 34. Sredstvo za kurjenje. 35. Oljka. 36. Gozdni sadež. 37. Glasbeni izraz.‘39. Stranica. 4I. Obala* 42, Del telesa. 45. Cesar (narobe)* 46. Vstavi VTR. 49. Grška črka,* 51v'Živalski, glas (narobe. Rešitve oddajte najkasneje do 15*10; v Center za izobrazbo; Pri prejšnji križanki pa so bili izžrebani: 1, nagrada: Stanko Pesjak, 2. Ciril ^nan, 3. Slavko' Teran. Nagrade’ lahko dvignete v Centru za izobrazbo takoj po -izidu TT. ♦ < Depo 908TRŽIČ TRžIšKI teks 1963 Glasilo delovnega kolektiva BOMBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ T KNJIŽNICO TRŽIČ