Celje - skladišče
D-Per
539/1968
1119680705,2
COBISS
I
Številka 2 Leto IV. Junij 1968
GLASILO ZASAVSKIH PREMOGOVNIKOV - TRBOVLJE
Problematika združevanja podjetij za proizvodnjo in distribucijo elek. energije ter premogovnikov
OB
DNEVU
RUDARJEV
Vsako leto praznujemo dan rudarjev v spomin na boj naših prednikov za svoje pravice. Čeprav brez možnosti in v težkih okoliščinah smo znali s svojo organiziranostjo in zavestjo doseči marsikatero zmago. Skozi vsa leta pred zadnjo vojno se je kot rdeča nit vlekel boj rudarjev za boljše življenje, za pravico, za socialno in družbeno enakopravnost, za dostojno mesto v družbi. V spomin na izrazito pomemben dan 3. julij 1934 — ko je bila glavna stavka v revirjih — se tudi mi s tem praznikom skušamo oddolžiti spominu vsem tistim, ki so pomagali ustvarjati pogoje za dosego boljšega kasnejšega življenja.
Velika večina članov našega kolektiva se je med vojno aktivno vključila v boj proti okupatorju in istočasno v socialistično revolucijo, ki je bila izbojevana z zmago nad okupatorjem. Graditev socializma je našla rudarje v prvih vrstah najboljših in najzVestejših borcev za obnovo in rast domovine v popolnoma spremenjenih odnosih. Udarni-štvo, boj za višjo storilnost, vse to so bili začetki novega obdobja, ki je v zadnjem času dobil še posebno kvaliteto — boj za modernizacijo proizvodnje kot tudi za napredek vseh ostalih področij dela v podjetju.
Če nismo še v marsičem uspeli, si ne smemo s tem očitati, da je to vzrok vsem težaVam, ki nastajajo. Smo na najboljši poti, da bodo naša prizadevanja omogočila doseči rezultate, s katerimi si bomo popravili naš položaj. S prepričanjem, da bomo uspeli ob prizadevanju in podpori celotenga kolektiva, čestitam vsem članom kolektiva ob rudarskem prazniku z vsemi najboljšimi željami in rudarskim Srečno!
Ivančič Albert, dipl. inž. rud.
Verjetno se marsikdo iz vrst članov našega kolektiva sprašuje, kaj je res in kaj ni ob dveh televizijskih oddajah o energetiki. Kar je napisano v tem članku je moje mnenje, za katero pa ni rečeno, da mora biti tudi mnenje vsakega izmed članov kolektiva. Zato predvidevam, da se bo o teh problematičnih vprašanjih, ki zadevajo slovensko elektrogospodarstvo in s tem v zvezi premogovnike, razvila polejnika, ki naj razčisti morebitna nejasna vprašanja med člani našega kolektiva.
Ves čas po vojni do leta 1965 je bilo elektrogospodarstvo, t. j. proizvodnja električne energije, združena v okviru elektrogospodarske skupnosti Slovenije. Lahko bi imenovali to ustanovo tudi generalna direkcija s prevcejšnjimi pooblastili, ker je bila pristojna, da odreja kot drugostopenjski organ — prvostopenjski organ je bil zvezna direkcija elektrogospodarstva JUGEL — bistvene elemente za gospodarjenje oziroma za dosego efektnega gospodarjenja elektroproizvodnih podjetij. Tak način gospodarjenja, ki je bil osnovan na priznanju določenih normativov, je precej omrtvil lastno iniciativo v gospodarjenju pri elektroproizvodnih podjetjih. Splošno mnenje je vladalo. da so predvsem v termoelektrarnah, za manj dela dobili večja plačila. V resnici so imeli visoke osebne dohodke takrat, kadar termoelektrarna ni obratovala.
V letu 1965 se je organizacija slovenskega elektrogospodarstva (ELES) spremenila. Iz dotedaj skupnega podjetja se je ELES razdelil na 6 samostojnih proizvodnonpren osnih podjetij in sicer na: Soške elektrarne, Savske elektrarne, Dravske elektrarne, Termoelektrarna Šoštanj, Termoelektrarna Brestanica in Termoelektrarna Trbovlje. Pri tem je seveda važen člen v elektrogospodarstvu tudi distribucija električne energije. Proizvodno-prenosu a podjetja v pravem pomenu besede so samo soške, savske in dravske elektrarne, v katerih območje spada visokonapetostni prenos do razdelilnih transformatorskih postaj in ki po pogodbah prodajajo električno
energijo distribuciji ter neposredno tudi nekaterim velikim odjemalcem (železarne, Kidričevo, Ruše itd.). Termoelektrarne so izločene iz pristojnosti na visokonapetostni mreži in tudi samostojno ne morejo prodajati toka neposredno distribuciji ali veleodjemu. Zato so navezane na pogodbene odnose prodaj električne energije s tremi hidroenergetskimi podjetji (Soča, Sava, Drava), izmed katerih pa imajo edino Dravske elektrarne glede na količino proizvedene električne energije možnost, da odkupujejo električno energijo iz term ocen tral. Proizvodno-prenosna podjetja imajo namreč določeno najvišjo ceno, po kateri lahko prodajajo električno energijo podjetjem za distribucijo, dočim se za ceno za veleodjem (Kidričevo, Ruše itd.) lahko prosto dogovarjajo. Vse te okoliščine postavljajo na eni strani Dravske elektrarne, proti ostalim proizvodno-prenosnim podjetjem v poseben položaj, iz katerega izhaja tudi njihova vodilna vloga. Na drugi strani pa so termoelektrarne v popolnoma podrejenem položaju, ker morajo sprejeti pogoje, ki jih
(Nadaljevanje na 2. strani)
Pismo Titu
Rudarji Zasavskih premogovnikov v celoti podpiramo Tvoja stališča, do reševanja aktualnih družbenih problemov, ki se porajajo pri izvajanju gospodarske in družbene reforme.
Prepričani smo, da bomo pod Tvojim vodstvom lahko odstranili in razrešili vse tisto, kar je doslej zaviralo hitrejši razvoj socialističnih odnosov in samoupravljanja v naši družbi.
V celoti Ti zaupamo in stopamo čvrsto za Teboj, prepričani, da bomo ob Tebi tudi tokrat zmagali v boju za napredek naše socialistične družbe.
Rudarji Zasavskih premogovnikov
POSLOVANJE V PRVEM TROMESEČJE
Osnovni proizvodni plan premoga je znašal v I. tromesečju 1968 po delovnem načrtu 450.700 ton, nakopanega pa je bilo brez učnega revirja 473.380 ton, kar je za 5 % več od planiranega. Tudi finančno je bil celotni dohodek v osnovni dejavnosti prekoračen za 5 %, vendar so pa za skoraj 10 % višji poslovni stroški povzročili, da je bil dohodek presežen le za 0,7%. Ker so bili tudi vkalkulirani in vplačani bruto osebni dohodki višji za dobre 3 %, kar je v skladu s povečano proizvodnjo1, je bil ostanek dohodka dosežen samo s slabimi 48 %. Iz tega sledi, da je v previsokih poslovnih stroških razlog za to, da ni bila dosežena planirana delitev dohodka. Po finančnem planu bi morali v osnovni dejavnosti izločiti na bruto sklade 4,2 % dohodka, dosegli smo‘ pa 2 %. Prodana je bila skoraj vsa proizvedena količina premoga; zaloga je sicer narasla za 1000 ton, vendar se je v aprilu zopet znižala.
Obrat za specialna rudarska dela je izvajal dela na gradbiščih ZP-T separacije Trbovlje, na rudniku Idrija in na treh gradbiščih elektrarne Trbovlje. Planirana vrednost, izkazana v y4 letnega predvidevanih, v I. trimesečju 1968 sicer ni bila dosežena. Temu ustrezno so bili nižji tudi poslovni stroški in osebni do^ hodki, tako da je bila predvidena delitev dohodka na osebne dohodke in bruto sklade presežena. Po finančnem načrtu mora obrat izločiti v
sklade 10 % dohodka, v I. trimesečju pa je znašal ta odstotek 15,7.
Obrat za proizvodnjo gradbenega materiala je imel v I. trimesečju na opekami le pripravljalna dela. Z žganjem opčenih izdelkov je pričela opekarna v aprilu, kar je, mesec dni preje kot je bilo prejšnja leta. Prodajali smo le zalogo iz lanskoletne proizvodnje. Betonarni in kamnoloma sta poslovali v redu in izkazujeta v skupnem rezultatu pozitiven uspeh. Obrat kot celota je bil v tem trimesečju uspešen.
Tudi avtopark ni dosegel v I. trimesečju V4 predvidene letne vrednosti prevoznih storitev; indeks znaša 93,6 %. Vendar pa so poslovni stroški toliko nižji, da je planirana delitev dohodka na osebne dohodke in sklade presežena. Po fi-nančneim načrtu je namenjeno za bruto sklade 7,8 % dohodka, v I. trimesečju pa smo lahko izdvojili v ta namen 9,7 %.
Pri nabavi potrebnega materiala ni bilo v tem obračunskem obdobju nobenih bistvenih problemov, pač pa nam povzroča silne; težave nepravočasno in neredno plačevanje faktur za dobavljen premog. Za ilustracijo navajam, da se je stanje dolžnikov povečalo od 22.033 tisoč N din začetkom leta na 36.500 tisoč N din koncem marca 1968. V aprilu je bil ta znesek nižji in je znašal dobrih 30 milijonov N din. vendar so bila skoraj vsa plačila izvedena na klirinški račun. Z zneskom na
tem računu, ki znaša 5,4 milijona N din, trenutno ne moremo razpolagati in ga bomo po dogovoru z banko uporabili za delno odplačilo naših kreditov za obratna sredstva. To neredno d otekanje denarja nam povzroča dodatne in nepotrebne stroške, saj moramo predvsem za izplačilo osebnih dohodkov najemati pri banki premostitvene kredite, od katerih moramo plačati 10 % obresti. Če pa teh premostitvenih kreditov ne moremo pravočasno1 vrniti, se pa obrestna mera poveča za zamujene dni vračila še za nadaljniih 10 %. Glede na to tudi naše podjetje ne more pravočasno plačevati svojih obveznosti do dobaviteljev materiala. Največja postavka neporavnanih faktur se nanaša za dobavljen jamski les. Za obratna sredstva uporabljamo poleg nenormalno visokih bančnih kreditov še preko 9 milijonov N din amortizacije, tako da nam slabo plačevanje faktur za premog povzroča dodatne težave še v financiranju investicijske gradnje in to predvsem pri izvajanju sanacijskega programa.
V navedenih štirih proizvodnih dejavnostih smo dosegli v I. trimesečju 1968 v primerjavi s četrtletnim planom naslednji rezultat. Rezultat, izkazan po plačani realizaci-(Nadaljevanje na 3. strani)
Rudarska zastava
V vetru vihra naša zastava, črno zelena in z zlatom je tkana. Barva zelena: trate, livade, črna, prečma: rovi in jame.
Tkanje zlato je moč, ki veže dan in noč, ki veže dan in noč v življenje, veže dan in veže noč v življejnje.
Dvoje črnih kladiv udarja takt življenja, piše zgodovino knapov in trpljenja, temo v novo' luč spreminja, v sonce, svobodno in večno.
Dvoje je črnih kladiv in rudarski Srečno!
Jože Skr in ar
Pripomba: tovariš Jože Skrinar, obratovodja elektrostroj nega obrata ZP-T, je nalašč za letošnji Dan rudarjev zložil pesem »Rudarska zastava« in jo je tudi uglasbil. Pesem bo prvič izvajana na proslavi dneva rudarjev 1. 7. 1968. ko jo bodo zapeli združeni moški pevski zbori, s sodelovanjem godbe.
Problematika združevanja podjetij za proizvodnjo in distribucijo elek. energije ter premogovnikov
(Nadaljevanje s 1 strani)
daje kupec električne energije, v
tem primeru Dravske elektrarne.
Takšno stanje vsekakor ni v korist dobrim odnosom, kakor tudi ne zahtevam po dobrem gospodarjenju. Med šestimi podjetji za proizvodnjo električne energije obstojajo nasprotja, ki izvirajo iz precejšnje razlike v osebnih dohodkih, iz različnih stališč do nadalnjega razvoja proizvodnih kapacitet in ne nazadnje tudi zaradi konkurenčnosti v cenah električne energije. Ker takšno stanje ni v korist nadaljnjemu razvoju elektrogospodarstva oziroma energetike Slovenije, se del članov kolektivov teh podjetij pa tudi izven njih, trudi in zavzema za ustanovitev enotnega elektrogospodarskega podjetja Slovenije, ki bi lahko mnogo bolj kot doslej stabiliziralo stanje v teh podjetjih in ustvarilo tudi objektivne j ša merila za ugotavljanje uspehov gospodarjenja pa tudi za njegov nadaljnji razvoj.
Marsikdo se bo vprašal, kaj ima s tem opraviti premogovništvo. Na prvi pogled res izgleda, da zelo malo. Toda, če se zamislimo nad našo perspektivo, po kateri bi oddajali v termoelektrarne cca 60 do 70 % naše proizvodnje, (sedaj oddaiamo 30 do 35 %), potem postane stvar popolnoma drugačna. Ob tolikšnih količinah dobavljenega premoga v termocentrale moramo biti življenjsko zainteresirani, kako elektrogospodarstvo Slovenije gospodar, kakšna je smer razvoja, kako se obravnava premogovništvo, itd. To pa lahko dosežemo samo, če bomo v takšno podjetje vključeni tudi mi, pri čemer bo mnogo lažje regulirati potrebne odnose. Če torej obstojajo argumenti za vključitev v enotno elektrogospodarsko podjetje Slovenije, obstojajo ti argumenti v mnogo večji meri za integracijo med termoelektrarno Trbovlje; in našim podjetjem.
Ivančič Albert, dipl. inž. rud.
VZROKI ZMANJŠANJA PROIZVODNJE PREMOGA
V mesecu marcu in aprilu t. 1. je prišlo do znižanja proizvodnje v primerjavi s prvima dvema mesecema letošnjega leta,. Padec proizvodnje po količini je nekoliko večji kot povprečni na delovni dan, ker smo zmanjšali število delovnih dni. Povprečna dnevna proizvodnja je, znašala januarja 6400 .ton, v februarju 6500 ton, v marcu 6100 ton in v aprilu 5800 ton.
Proizvodnjo smo v prvih mesecih t. 1. močno pospeševali, saj je bilo
tudi zelo veliko povpraševanje po premogu, ki pa je že koncem meseca februarja močno upadlo. Tako smo v marcu ustavili vsako proizvodnjo ob dela prostih dneh, kakor tudi dobave kotlovnega premoga.
Proizvodnja se je gibala nekoliko pod letnim planom proizvodnje in je bila v marcu pod planom za 5 % in v aprilu za 4,5 %. Za tako gibanje proizvodnje je več vzrokov. Ene so povzročile naše notranje težave v proizvodnji, druge pa zuna-
Poslovanje v prvem tromesečju
(Nadaljevanje z 2. strani)	omejene razloge. Zneski so izkaza-
ji. je veliko nižji od rezultata po ni v tisočih N din z eno decimalko, fakturni realizaciji z ozirom na že
Elementi
Planirano
Celotni dohodek	42,186,7
Poslovni stroški	19,764,2
Dohodek	22,422,5
Osebni dohodek	21,422.9
Ostanek	999,6
Delitev v %:	
— OD	95,5
— Ostanek	4,5
Druge, kakor jih imenujemo, neproizvodne dejavnosti, t. j. rudarski šolski center, samski domovi, menze, s svojimi dohodki izhajajo. Negativni rezultat je izkazan trenutno le pri počitniških domovih, kar je razumljivo z ozirom na to, ker z letovanjem še niso pričeli. V I. trimesečju so nastali poleg neizogibnih režijskih stroškov, še izdatki za večja popravila in urejevanje domov za pričetek sezone.
Vse neproizvodne dejavnosti skupaj so dosegle v I. trimesečju 1968 naslednji rezultat:___________
Doseženo	% doseganja
po izdanih	po plačanih		
fakturah	fakturah		
43,400,9	28,611,8	102,8	67,8
21,056,8	14,075.5	106,5	71,2
22,344.1	14,536,3	99,6	64,8
21,717,8	14,335,7	101,3	66,9
626,3	200,6 '	62,6	20,1
97,1	98,6	—	—
2,9	1,4	—	—
proizvodnimi in neproizvodnimi,			
naslednji	poslovni rezultat:		
Elementi	Po izdanih	Po plačani	
	fakturah	realizaciji '	
Celotni dohodek Poslovni stroški Dohodek Osebni dohodki Ostanek Delitev v %•
— OD — Ostanek
45,197,5	30,366,8
22,206,3	15,206,5
22,991,2	15,160,3
22,233,9	14,817,0
757,3	343,3
96,7	97.7
3,3	2,3
Elementi
Po izdanih po plačani fakturah realizaciji
Celotni dohodek	1,796,6	1,755,0
Poslovni stroški	1,149,5	1,131,0
Dohodek	647,1	624,0
Osebni dohodki	516,1	481,3
Ostanek	131,0	142,7
Delitev v %: — OD	79,8	77,1
— Ostanek	20,2	22,9
Za te dejavnosti nismo sestavili posebnega finančnega načrta. Važno je, da pokrijejo svoje izdatke z dohodki.
Naše podjetje je doseglo v I. trimesečju 1968 z vsemi dejavnostmi,
Iz prikazane primerjave doseganja in delitve dohodka po izdanih fakturah in po plačani realizaciji je lepo razvidno, kako nepravočasno poravnavanje faktur negativno vpliva razen na zvišanje proizvodnih stroškov še na nizko doseganje dohodka in to predvsem za sklade. Po sedanjem načinu delitve dohodka razpolagamo namreč le s tistim delom dohodka, ki je bil dosežen na podlagi plačanih faktur.
V upravi podjetja je bila poiača-na izterjevalna služba, vendar bistvenih rezultatov ne beležimo, ker so glavni dolžniki elektrarne in železarne.
Turnšek Roman
nji faktorji. Na splošno, najbolj stalno proizvodnjo je imel Hrastnik, čeprav je tudi pri njemu prišlo do nižje proizvodnje kot v prvih dveh mesecih. V Hrastniku je nastopilo normalno nihanje proizvodnje oh prehodu iz etaže na etažo, odnosno ob prehodu iz obdobja proizvodnje, ko so v glavi em vsa čela v polni proizvodnji, na obdobje, ko je proizvodnja kombinirana iz priprave, normalnih čel in čel v zaključku. Proizvodnja v mesecu maju kaže ponoven dvig in bo ostala na tej višini do pričetka remonta jaška Hrastnik. Z deli bodo pričeli v drugi polovici t. 1.
V rudniku Trbovlje je prišlo do precejšnjega znižanja proizvodnje. Glavni vzrok je pomanjkanje možnosti za večje dobave kotlovnega premoga. Poleg tega pa so v mesecu marcu izgubili eno čelo na premogu, kar je še poslabšalo situacijo. Tudi kvaliteta premoga v polju Plesko s$ je, tako poslabšala, da so morali ustaviti odkopavanje že odprte etaže. Zaradi zmanjšanega odjema premoga smo zaostrili pogoje pri kvaliteti in so morali zato usmeriti ves premog iz Vode polja v drobilnico kotlovnega premoga. To vse je seveda povzročilo precejšnje zmanjšanje proizvodnje. K temu so se pridružile stalne okvare na kotlu »Pauker« v termoelektrarni Trbovlje (ki edini kuri kotlovni premog) v mesecu marcu, kar je povzročilo večkratne prekinitve dobave. Okvare so pozneje postale tako pogoste, da so z remontom kotla pričeli že v mesecu aprilu in še vedno ne o-bratuje.
Na rudniku Zagorje je prišlo do večjega padca proizvodnje v mesecu aprilu, ko je dnevni povpreček proizvodnje padel pod 2000 ton. Vzrokov za to je več. Glavne težave so nastale v jami Kotredež. Med o-stalim je bilo potrebno ustaviti delo na dveh deloviščih zaradi ogrevanja. Do tega je prišlo zaradi prepi-hovanja s površine. Sedaj pospešeno prekrivajo površino z jalovino, da bi preprečili prehod zraka. V jami Kotredež so tudi nastopile občasne težave v proizvodnji zaradi dolgih transportnih poti in pritiskov.
Težave so začasno premostili in je že prišlo do izboljšanja v mesecu maju. Trajnejše izboljšanje bo nastopilo čez približno tri mesece, ko bo pripravljena nova zveza med 2. in 4. obzorjem, ki bo razbremenila sedanje transportne poti. Na obratu Kisovec je prihajalo do občasnih nihanj iz približno istih vzrokov kot v Hrastniku.
Obe separaciji in glavni prevoz sta obratovali zadovoljivo, tako da zaradi njih ni prišlo do izgube proizvodnje.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Pomen gradnje Termoelektrarne Trbovlje II za nas
Letos bo spuščen v pogon velik energetski objekt Termoelektrarna Trbovlje II. Ta objekt bo vsekakor velikega pomena za Zasavske pre-mogovonike. Termoelektrarna Trbovlje II se po svoji moči in ekonomičnosti bistveno razlikuje od dosedanje termoelektrarne.
Termoelektrarna Trbovlje I. je bila zgrajena in spuščena v pogon leta 1915 ter je bila povečana v letu 1956. Naprave so ob razvoju in modernizacije opreme ter tehnološkega procesa v termoelektrarnah že zelo zastarele in ne morejo nuditi poceni električne energije, kar je danes za možnosti oddajanja električne energije bistvenega pomena. Instalirana moč te termoelektrarne znaša 56.000kW (56 MW — megavatov). Specifična poraba znaša 4.800 Kcal na kWh, kar daje porabo približno 1.6 kg premoga na kWh. Takšna poraba toplotne energije, ki je v premogu, postavlja to elektrarno v vrsto zelo neekonomičnih elek-traren, tako v Sloveniji kot tudi v Jugoslaviji. Tolikšna poraba tudi pomeni, da mora rudnik dobavljati mnogo več premoga za potrebe proizvodnje električne energije kot bi ga bilo treba dajati za modernejšo in ekonomičnejšo termoelektrarno enake moči. Iz tega razloga obstoječa termoelektrarna obratuje le zaradi nujnosti pokrivanja primanjkljaja energije ter stroji ali pa minimalno obratuje v primeru ugodnejših razmer pri hidroelektrarnah. Takšen način obratovanja še podraži ceno proizvedene kWh, ki je že visoka zaradi zastarelih in neekonomičnih kotlovnih naprav. Kljub temu pa znaša odvze'« oremoga za staro oziroma obstoječo termoelektrarno o-koli 400.000 ton letno, elektrarna pa s temi kapacitetami proizvede 250 -300 milijonov kWh električne energije letno.
Odločitev za postavitev nove termoelektrarne v Trbovljah z močjo 125.000 kWh (125 MW — megavatov) je izhajala iz ugotovitve, da obstojajo predvsem na rudniku Trbovlje precejšnje zaloge nižjekaloričnega premoga, ki bi se dale ob zelo nizkih proizvajalnih stroških pokuriti v novi termoelektrarni. Pri nadaljnjem razvijanju odnosov v energetiki moramo predvidevati vse manjši odvzem premoga s strani industrije in široke potrošnje in mnogo večji odvzem za proizvodnjo električne energije. Poleg že navedenega je lokacija nove termoelektrarne v Trbovljah zelo ugodna, ker je razmeroma blizu najmočnejšega potrošne-ga centra — Ljubljana in Gorenjske.
Vse okoliščine: lokacija z ozirom na potrošnjo električne energije, zadostne zaloge premoga, oskrba z vodo, ugodne transportne možnosti za premog in lokacija dobavitelja premoga, so bile zadosten argument za izbiro lokacije v Trbovljah. Naše
podjetje se je z ozirom na takšno odločitev obvezalo, da bo oskrbovalo novo termoelektrarno z zadostnimi količinami premoga.
Nova termoelektrarna bo lahko pri 6000 obratovalnih urah na leto proizvedla okoli 660 milijonov kWh letno. Pri takšni proizvodnji bo predvidoma potrošila cca 580 — 600.000 ton premoga, kar daje specifično porabo manj kot 1 kg premoga za kWh, oziroma v povprečju okoli 2400 kcal za kWh. To seveda omogoča, da bodo stroški za premog za proizvodnjo e-lektrične energije padli za 50 %, kar je bistvenega pomena za to, da je elektrarna v okviru celotnega elek-trosistema Slovenije s svojimi stroški proizvodnje na kWh mnogo bolj sprejemljiva za večje in pogostejše obratovanje, kot je to primer z obstoječo termoelektrarno. Pri tem je seveda upoštevana najboljša možna proizvodnja, t. j. 6000 ur letno. Ce bi se število obratovalnih ur zmanjšalo, bi se seveda istočasno zmanjšala rentabilnost proizvodnje električne energije, narasli bi stroški na kWh in tudi rudnik bi dobavljal po-
temtakem termoelektrarni manjše količine premoga.
Obstoječa termoelektrarna 56 MW bo verjetno v bodoče malo obratovala in bo služila le za premagovanje perečih obdobij v preskrbi z električno energijo. Zato skoraj ne moremo računati, da bi za potrebe stare termoelektrarne dobavljali več kot 150 — 200.000 ton porabe letno, vendar še to le tedaj, če bodo vodni pretoki v hidroelektrarnah slabi.
Iz vsega naštetega sledi, da je in mora biti naša orientacija usmerjena na pretvarjanje premoga v električno in toplotno energijo. Na vsak način bodo morala biti tudi naša prizadevanja usmerjena v nadomestitev obstoječe 56 MW elektrarne z novo močnejšo in ekonomičnejšo. Le manjši del premoga bomo v prihodnosti dobavljali za potrebe ostalih gospodarskih organizacij in široke potrošnje. Iz teh razlogov je tudi razumljivo naše stališče, da želimo doseči s termoelektrarno drugačno, t. j. tesnejšo povezanost in odnose, kakor jih imamo, sedaj.
Ivančič Albert, dipl. inž. rud.
Prireditve ob Dnevu rudarjev
Rudniški odbor sindikata rudarjev pri Zasavskih premogovnikih je pripravil program športnih tekmovanj ob letošnjem dneVu rudarjev. Skupine iz posameznih delovnih enot bodo tekmovale v nogometu, kegljanju, šahu in streljanju. Razpored tekmovanj v posameznih disciplinah je naslednji;
a)	nogomet:
19.	6. 1968 ob 17. uri v Hrastniku tekmujeta ekipi Hrastnik : Trbovlje
22. 6. 1968 ob 17. uri v Zagorju tekmujeta ekipi Zagorje : Hrastnik
25. 6. 1968 ob 17. uri v Trbovljah tekmujeta ekipi Trbovlje ; Zagorje
b)	kegljanje:
15.	6. 1968 ob 16. uri na kegljišču 5D Rudar — Trbovlje tekmujejo ekipe;
Trbovlje I : Hrastnik I Zagorje I : Hrastnik II Zagorje II ; Trbovlje II
c)	streljanje:
8.	6. 1968 ob 16. uri na strelišču Alojza Hohkrauta v Trbovljah
č) šah:
20.	6. 1968 ob 16. uri v prostorih ŠD Rudar — Trbovlje
Rudarsko tekmovanje bo v Hrastniku dne 29. 6. 1968 ob 16.30 uri
pred upravnim poslopjem rudnika Hrastnik. Udeležile se ga bodo tekmovalne ekipe rudnikov Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Tekmovanje bo obsegalo:
—	postavljanje ločnega podporja
—	montaža transporterja EVT-60
—	reševalna akcija, izdelava zadelke
—	delo sanitetne ekipe, obveza in
prenos ranjenca
—	tekmovanje rudniških gasilskih
ekip.
V ponedeljek, 1. julija t. 1. bo ob 19. uri v gledališki dvorani delavskega doma v Zagorju proslava dneva rudarjev za celotno podjetje. Program proslave je naslednji;
a)	— slavnostni govor predsednika
osrednjega delavskega sveta ZP-T
—	razdelitev ročnih ur kot nagrada za 35-letno delo pri podjetju
—	podelitev pokalov za dosežene uspehe na športnih tekmovanjih pred dnevom rudarjev
—	razdelitev nagrad za najboljše šolske naloge, ki so jih napisali učenci osnovnih šol iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja
b)	koncertni spored obsega:
—' J. Scheu — Vzbujen je duhov Moški pevski zbor »-Loški glas« iz Zagorja
— E. Adamič — Rudarska
Moški pevski zbor Svoboda I — Hrastnik
— Z. Prelovec — Slava delu
(Nadaljevanje na 5. strani)
Atmosferske razelektritve in nevarnost ljudi v podzemskih prostorih rudnikov
ča, ki je navezoval (en konec toko-vodnika je imel v roki) in preko zemlje na drugi tokovodnik vžigalnika, ki je imel stik z zemljo:
2.	da je bil, podobno kot zgoraj, sklenjen tokokrog vseh devetih vžigalnikov, ki so bili vezani v zaporednem stiku in da se je v tokokrogu inducirala tolikšna napetost, da je pognala preko vžigalnikov vrednost električnega toka, ki je bila manjša kot l A, vendar z ozirom na nenormalno karakteristiko usodnega vžigalnika dovolj velika, da ga je aktivirala;
3.	da je bil tokokrog sklenjen tako kot pri zgornji varianti, vendar s to razliko, da je bil v tokokrog vključen še kopač, ki je tisti trenutek navezoval vžigalnik in s tem predstavljal neke vrste anteno. Tudi v tem primeru bi morala biti vrednost toka manjša kot 1 A.
Znano je namreč, da so med nabavljenimi trenutnimi vžigalniki tudi taki, pri katerih je za njihovo aktiviranje že zadosten impulz toka, ki je precej pod vrednostjo enega ampera, pri preizkusu vžigalnikov pošiljke, iz katere je bil tudi vžigalnik zgoraj opisanega primera, je prišlo od cca 250 vžigalnikov pri dveh do aktiviranja že pri tokovnem impulzu
0.	2 A.
Iz tega vsega lahko sklepamo, da je v primeru rudnika Pičan elektromagnetna energija, ki se je sprostila pri atmosferskem razelektrenju (streli) pred vhodom v jamo, aktivirala trenutni vžigalnik in je pri tem prišlo do eksplozije naboja in poškodbe obeh delavcev na odkopu, ki je bil cca 900 m oddaljen od ustja jame.
Da pa se tudi pri delih v našem podjetju ne bo pripetila podobna nesreča zaradi eventualnega udara strele, je umestno opozoriti na naslednje ugotovitve:
1.	prenos elektromagnetne energije po
jamskih komunikacijah je mogoč in sicer po sistemu vaiovoda;
2.	elektromagnetna polja se pojavljajo na deloviščih le v takih jamah, kjer so jamski prostori povezani neposredno z zunanjim prostorom, v katerem je prišlo do atmosferskega raz el ek-trenja, odnosno do udara strele v neposredno bližino vhoda v jamo;
3.	pri jamskih prostorih, ki so povezani z zunanjim prostorom s komunikacijami z obloženimi kovinskimi predmeti, kot so izvozni in ventilacijski jaški, ne pride do pojava elektromagnetne energije in s tem v zvezi tudi ne do samovžigov nabojev;
4.	v jamskih prostorih, ki so neposredno povezani z zunanjim prostorom, se mora v času, ko se pripravlja nevihta in kasnejša razelektritev, prepovedati delo z vžigalniki in razstrelivom ali pa postaviti ustrezne kovinske zapreke, ki bodo absorbirale elektromagnetno energijo in s tem preprečile širjenje energije v podzemeljskih komunikacijah;
5.	če se že mora manipulirati z eksplozivom v času, ki je nevaren za samovžig, je teba obvezno v podzemni prostor vgraditi zapreke z namestitvijo kovinskih vrat ali pa kovinskih rešetk, ki bodo absorbirale eventualno elektromagnetno energijo, izvirajočo iz zunanjega prostora;
6.	pri ventilacijskih jaških je potrebno paziti na to, da so zaprti oziroma obloženi s kovinskimi deli, kar je sicer normalna izvedba ventilacijskih postaj. Seveda pa se v primerih začasne oziroma provizorične izvedbe ventilacije temu ne posveča dovolj pozornosti. Zato bi lahko prišlo do uhajanja elektromagnetne energije v podzemeljske prostore.
(Povzeto iz revije »Sigurnost u rudni-
cima«).
Erman Silvin, inž. el.
Prireditve ob Dnevu rudarjev
Ta članek ima namen opozoriti na pvrvezanokt atmosicr^Ae razelektrive z itcvarnostjo za ljudi v jami in v času, ku so v teku priprave za eiektrično razstreljevanje na oukopu. Ta nevarnost se pojavlja od časa, potem ko so pričeli uporaoijati električne vžigamike za ek-sinozivo. Doslej je znanih ze več primerov samovžiga eksploziva v jamskih prostorih, samodejne eksplozije so se pojavljale predvsem pri gradnjah predorov, medtem ko jih je bilo v podzemeljskih prostorih rudnikov precej manj. Do teh primerov lahko pride ^dino v takih jamah, kjer so jamski prostori povezani neposredno s iiorizoniai..iiiii rovi aii pa vpadnikih, v katerih ni kovinskih delov, razporejenih slično kot pri navpičnih zvoznih jaških ali pa v ventilacijskih jaških, ki so obloženi s kovinskimi pio-scami in končno še zaprti s samim ven-tuaiorjem. Da bi se izognili še tem, sicer redkim, nekontroliranim vžigom eksploziva v jami, predpisujejo 116, 149 in ltt9 členi pravilnika o razstreljevanju in člen 4. 14. 9. Tehničnih predpisov za elektro naprave v rudnikih s podzemeljsko eksploatacijo, kako je treba ravnati z razstrelilnimi sredstvi, če se bliža nevihta ali če lahko pričakujemo atmosferske razelektrive.
Da nam bo pojav samodejne eksplozije jasnejši, si ponazorimo nesrečo, ki je pred leti nastala v Istrskem rudniku Pičan. Zunanji prostor tega rudnika je bil povezan z enim od odkopov, kjer sta bila zaposlena na napredovanju proge dva rudarja, z dvema vpadnikoma in progo. Celotna dolžina od vhoda v jamo do odkopa je znašala cca 900 m. V nočni izmeni so na delovišču izvrtali luknje za odstrelitev nabojev po predpisani shemi. Najprej je bil razstreljen zalom, nato pa so pričeli z navezovanjem druge vrste nabojev za odstrel okrog zaloma. Navezovanje še ni bilo končano, ko je prišlo do samovžiga enega od že navezanih nabojev, kar je povzročilo poškodbo obeh delavcev. Pri kasnejšem zaslišanju prič so ugotovili, da je prišlo do samovžiga v istem trenutku, ko so opazili iskreneje v jami, kar pa se tudi časovno ujema s trenutkom, ko je udarila strela v bližino vhoda v jamo (vpadnik). Skupina delavcev, ki se je v času eksplozije nahajala v progi iznad odkopa, na katerem je prišlo do eksplozije, je namreč opazila iskrenje med jamskimi vozički in to na zgornjih robovih zabojev, ki so bili cca 10 cm oddaljeni. To jih je tembolj začudilo, ker v tej porgi ni bilo nobene električne instalacije, niti kablovodov. Istočasno, ko je skupina opazila iskrenje pa je zaslišala zamolkli udar, ki bi bil lahko vzrok eksplozije na odkopu ali pa udara strele pred vhodom v jamo.
Vse to kaže, da je v jami prišlo do nastanka električnega polja, ki je povzročil samovžig enega od nabojev na odkopu. Do pojava električnega polja na odkopu pa je lahko prišlo samo z elektromagnetnim prenosom energije izpred vhoda v jamo, kjer je bilo atmosfersko razelektrenje. v tem primeru so jamske komunikacije imele funkcijo vaiovoda za določeno območje spektra frekvence atmosferskega praznjenja. Seveda je imela elektromagnetna energija na poti od ustja rova oziroma vpadnika pa do mesta eksplozije precej izgub (dušenje elektromagnetnega valovanja), vendar pa še ne v tolikšni meri, da ne bi zmoglo na odkopu inducirati napetost, ki je pognala tok skozi tokokrog vžigalnika. Tu pa nastaja vprašanje, kaj je tvorilo tokokrog vžigalnika, skozi katerega je stekel električni tok, povzročen z indukcijo elektromagnetnega valovanja? Možne so tri variante in sicer:
1. da je bil sklenjen tokokrog samo tistega vžigalnika, pri katerem je prišlo do vžiga, to se pravi, preko kopa-
(Nadaljevanje s 4. strani)
Moški pevski zbor »Zarja« — Trbovlje
— I. Zajc — Slava delavstvu Moški pevski zbor Svoboda I. — Hrastnik
— Blohner — Delavski pozdrav Moški pevski zbor »Loški glas« iz Zagorja
— A. Srebotnjak — Kolona Moški pevski zbor »Zarja« — Trbovlje
— J. Skrinar — Rudarska zastava Združeni pevski zbori
Med posameznimi točkami bodo recitacije.
Vse člane delovne skupnosti ZP-T vabimo, da se udeleže vseh prireditev v kar največjem številu in s tem dajo povdarek pripadnosti rudarskemu stanu.
VZROKI ZMANJŠANE PROIZVODNJE PREMOGA
(Nadaljevanje s 3. stami)
Bilo pa je nekaj večjih okvar na transportnih napravah in prenehanja obratovanja zaradi pomanjkanja električne energije. To so posebej občutili v Zagorju, kjer so bili prisiljeni ustavljati proizvodnjo, zaradi prenizke napetosti v omrežju.
V naslednjih mesecih predvidevamo proizvodnjo med 6000 in 6100 ton na dan, pri čemer upoštevamo povečano proizvodnjo rudnika Trbovlje in zmanjšano proizvodnjo rudnika Hrastnik zaradi remonta jaška Hrastnik.
Hočevar Branko, dipl. inž. rud.
»SREČNO«	Št. 2 — junij 1968
Emilom Kohnetom
upravnih organov in vodstva podjetja zelo dobra,- To moramo poudariti za obe smeri — za pripravno in izvršilno.
Vprašanje; Kakšne naloge stojijo pred skupščino kolektiva v zvezi z utrjevanjem naše gospodarske sposobnosti v uresničevanju reforme?
Odgovor: Na to vprašanje ne mo'-rem dati posebnega odgovora le za naš najvišji samoupravni organ. Smo namreč del popolnoma nove družbe s socialističnim načinom gospodarjenja, ki s samoupravljanjem ne more doseči trajen in popolen učinek, če je ozko in sebično zaprt v svoje podjetje. Kolektivi bodo morali pri današnjem tempu razvoja našega gospodarstva pričeti utrjevati tudi tiste elemente v gospodarstvu, ki jih polagoma opušča država. Naš kolektiv in vodstvo je že zavzelo tako smer in z razumevanjem pristopilo k uresničevanju širših ukrepov. Za primer služi pripojitev rudnika Zagorje. Kako pa nekateri drugi kolektivi ozirom avod-stva gledajo predvsem na svoj ozek interes, lahko vidimo iz »aktualnih tem«, ki jih posreduje televizija.
V podjetju samem bodo samoupravni organi morali rešiti predvsem nalogo za prehod na 42 umi
delovni teden, kar je pa pogojeno predvsem z večjo produktivnostjo. Pod pojmom produktivnost pa ne smemo razumeti le večanje fizičnega obsega proizvodnje, saj je ta odvisna od povpraševanja na tržišču, ampak v čim rentabilnejšem pridobivanju premoga pri čim nižjih proizvodnih stroških. S tem bomo poleg glavne naloge, rešili tudi vprašanje boljšega plasmana premoga in hkrati tudi utrdili naš obstoj.
Vprašanje: Kako ocenjujete delo uparvnega odbora v dveletni dobi vašega predsedovanja v skupščini kolektiva?
Odgovor: Upravni odbor je za svoje delo px>rabil več časa kot skupščina kolektiva. To se je tudi odrazilo v skrbno pripravljeni predlogih in obrazložitvah, ki so omogočale, hitrejše in kvalitetnejše poslovanje skupščine kolektiva.
Vprašanje: Kako bi bilo možno delo samoupravnih organov racionalizirati?
Odgovor: Menim, da bi podaljšanje mandatne dobe vsaj na 4 leta in pri večjih kompetencah delavskih svetov delovnih enot ter upravnega odbora dosegli hitrejše in popolnejše reševanje; vseh notranjih zadev.
Modernizacija cest v Zasavju
STRAN 6
Intervju z
Po poteku dveletne mandatne dobe skupščine kolektiva, je, član ured-nišvta našega glasila naprosil tovariša Emila Kohneta, dipl. inž, rud., predsednika skupščine kolektiva v mandatni dobi 1966/68 za krajši razgovor. Tovariš Kohne je na stavljena vprašanja odgovo il takole:
Vprašanje: Kako ocenjujete delo skupščine kolektiva v vaši mandatni dobi?
Odgovor: Če sodim po stanju podjetja, v kakršnem smo ga uspeh obdržati v letih 1966/68 s posebnim o-zirom na vse močnejše vplive, ki so posledica splošne reforme, moramo delo skupščine kolektiva in vodstva podjetja oceniti pozitivno. Prepričan pa sem, da to delo kolektiv ocenjuje drugače. Negativni zunanji vplivi so bili namreč tako močni, da so zasenčili vidne uspehe gospodarjenja v podjetju in s tem zmanjševali tudi učinek, ki bi se sicer moral pokazati v ustreznem porastu osebnih dohodkov.
Vprašanje; Je funkcija predsednika skupščine kolektiva od vas zahtevala velikih naporov?
Odgovor: Ne! Večino problemov smo že pred zasedanji skupščine kolektiva podrobneje obravnavali na sejah upravnega odbora.
Vprašanje: Kako gledate na razvoj samoupravljanja?
Odgovor: danes, po preteku osemnajstih let samoupravljanja, posebno občutno pa v času reforme, ko na podjetje vplivajo vse bolj tudi zunanji vplivi našega gospodarstva, se stopnjuje tudi potreba po novih oblikah samoupravljanja. Vse večji poudarek, ki se daje podjetju, narekuje tudi večje odgovornosti (in to je pojav v vsej državi). Ta naj bi po različnih mnenjih obvezovala različne samoupravne organe in vodstva podjetij. Kolektivna odgovornost ni več v skladu z današnjo stopnjo gospodarjenja, ker je preširoka in pretoga. Vsebuje le posledice, ki jih dobro občutimo', nima pa vseh ostalih elementov, ki odgovornosti dajejo pravo obhko in poudarek.
Vprašanje: Najaktualnejše naloge skupščine kolektiva v pretekli mandatni dobi?
Odgovor: V prvi polovici mandatne dobe je bila najaktualnejša tema razprav urejevanja proizvodnih procesov, kar je obsegal akcijski in sanacijski program podjetja; v drugi polovici pa reorganizacija podjetja in pripojitev rudnika Zagorje k rudniku Trbovlje-Hrastnik.
Vprašanje: Kakšni so bili odnosi med samoupravnimi organi, vodstvom podjetja in strokovnimi službami?
Odgovor:	Po rezultatih sodeč
lahko sklepamo, da je bila funkcionalna povezava poslovanja samo-
Zasavje je znano naši javnosti kot revolucionarno središče nekdanjih borcev za enakopravnost delavskega razreda, kot rudarsko - industrijsko središče ter kot območje v Sloveniji, ki dejansko nima izhoda v svet. Razvoj gospodarstva postavlja iz leta v leto vse močnejše in upravičene zahteve po dokončnem urejanju takoimenovanega cestnega vprašanja Zasavja. Posamezne delovne organizacije in sploh zasavsko gospodarstvo, je predvsem v zadnjem obdobju občutilo, kaj lahko povzročijo slabe cestne zveze z ostalimi gospodarskimi območji in trgom.
Znano je, da so zasavske občinske skupščine ter gospodarske organizacije v minulih dveh-treh letih prispevale nad milijardo S din lastnih sredstev za ureditev posameznih cestnih odsekov v Zasavju. S tem pa je bil na eni strani rešen le delček splošnega problema, po drugi strani pa se je potenciral problem nepovezanosti Zasavja z ostalimi kraji. Zasavsko gospodarstvo terja jasen odgovor na vprašanje — kdaj bo Zasavje dobilo svoje cestne zveze in povezanost z ostalim svetom? Odgovor na to vprašanje pa je dokaj težak, saj se zasavski dejavniki zavzemajo za eno, posebna republiška komisija pa za drugo rešitev tega vprašanja in problema.
Predstavniki iz Zasavja so postavili odločno zahtevo, naj se za letos razpoložljiva sredstva za nadaljevanje gradnje zasavske ceste Zagorje-Ljubljana,
preusmerijo za ureditev obstoječih cest proti Trojanam in od Cerdenca do Šmarjete pri Rimskih Toplicah. Zahteva je toliko tehtnejša, ker bi s tem odprli pot za težji tovorni promet na ljubljansko območje in naprej proti morju in Gorenjski po trojanski cesti ter proti jugu in Štajerski po cesti Hrastnik-šmar-jeta in naprej po asfaltiranem cestišču proti Mariboru in proti jugu države. Ta zahteva pa je še toliko realnejša, saj je znano, da srednjeročni načrt cestnega sklada Slovenije ne predvideva dokončno ureditev zasavske ceste do leta 1971. Posamezni odseki na tej cesti pa bi bili urejeni le za osebni promet.
Republiška komisija je v svojem predlogu zajela tudi sredstva, ki naj bi jih vložili v to cestno zvezo do leta 1970. Tako bi dosegli znesek okrog milijarde dvesto milijonov S din. Polovica teh sredstev bi bila porabljena še letos za nadaljevanje dtel proti Litiji, medtem ko v predlogu ni zajeta zahteva po gradnji mostu čez Savo pri Kresnicah. Preostala sredstva pa naj bi porabili za ureditev 400 m ceste pri Kisovcu ter za modernizacijo ceste Dol-šmarjeta. Ce bi bil ta predlog osvojen, je vprašanje koliko sredstev bi ostalo po ureditvi ceste proti Litiji za ostala predlagana dela. To pa tudi pomeni, da rakova-rana zasavskega cestnega omrežja, t. j. trojanski klanec ne bi bil usposobljen za težji promet.
(Nadaljeivanje na 7. strani)
Problematika rudarjenja na rudniku Zagorje
Na rudniku Zagorje sta dva jamska obrata: Kisovec in Kotredež, ki eksplo-atirata premog. Na zahodnem delu premogovnega nahajališča rudnika Zagorje je lociran obrat Kisovec, medtem ko obrat Kotredež pridobiva premog iz vzhodnega dela nahajališča. Dosedanje geološke raziskave niso potrdile neprekinjene povezanosti premogovega sloja med obema obratoma, iz tega razloga niso bile izdelane jamske proge, ki bi povezovale oba jamska obrata, temveč tvorita oba jamska obrata vsak svojo celoto.
Pridobivanje premoga na rudniku Zagorje je pogojeno z neugodnimi mon-tan geološkimi pogoji premogovega stojišča, ki je razvito v obliki kadunje, katere generalna smer je vzhod — zahod. Na obratu Kisovec pridobivajo premog iz južnega krila omenjene kadunje, kjer je slojišče razvito zelo neenakomerno, saj niha debelina sloja od 8 do 70 m na dolžini 100 m. Pad sloja je bil do globine 3. obzorja, t. 1. 180, precej enakomeren in je znašal 55fl — 60°, medtem ko se med 3. in 4. obzorjem tudi ta na nekaterih mestih precej spreminja. Talne plasti premogovega sloja tvorijo na obratu Kisovec gline, imenovane tudi bela talnina, od 3. obzorja navzdol proti
4.	in naprej proti 5. obzorju pa leži vedno večjj del premoga neposredno na vodonosnem triadnem dolomitu. Zaradi nevarnosti vodnih vdorov je potrebno na takih območjih pritisk vodnega stebra zmanjšati. Normalno znaša pritisk vode pri odpiralnih delih v začetni fazi cca 7 atmosfer. Da se zmanjša pritisk vode na 0,3 atmosfere je potrebno po dosedanjih izkušnjah izdelati cca 200 m drenažnih prog ali pa z 15 — 20 vrtinami in krajšo progo vodo odstraniti iz neposredne bližine premogovega sloja z natego. Te številke seveda ne veljajo kot pravilo za drenažna dela vnaprej, ker so vsa ta dela odvisna od vodo-propustnosti triadnih dolomitov, ki pa so na območju jame v Kisovcu, različna. Na obratu Kisovec obstoja še problematika odkopavanja pod potokom Medija.
Na obratu Kotredež je južno krilo pr!emo£|ovne kadunje odkotpano do 6. obzorja, to je do globine 380 m. Ker bi pri nadaljnjem odkopavanju južnega krila v globino prišlo severno krilo kadunje v rušno cono, je bilo pred nekaj leti prenešeno težišče odkopavanja postopoma v severno krilo, kjer znaša globina med 70 in 130 m. Glavna odpiralna dela so bila za odkopavanje južnega krila izdelana na 6. obzorju, ki jih še danes koristjo kot glavno transportno pot za premogovo substanco. Ta komunikacija je seveda izredno dolga in zahteva veliko število transporterjev. Ti transportirajo nakopani premog do centralnega sipalnika. Po drugi strani pa predstavlja sedanja višinska razlika 270 m med odkopi in glavnim transportnim hodnikom dokaj težav pri gravitacijskem spuščanju premoga po dolgih si-palnikih. Pri prehodu premogovega slo-jišča iz južnega v severno krilo, sestavlja prihribino takozvana črna talnina, v kateri ni mogoče zaradi izredno močnih hribinskih pritiskov izvajati odpiralnih del. Zaradi tega je bilo potrebno v preteklih letih izvesti več raziskovalnih del tako z izdelavo raziskovalnih prekopov, kakor tudi raziskovalnih vrtin, da bi imeli osnovo za izdelavo Projekta odpiranja severnega krila. Z dokončanjem novih transportnih poti, to je vpadniške zveze med 6. in 4. obzorjem in naprej med 4. in 2. obzorjem bo transportna pot napram sedanji zelo skrajšana, kar bo imelo nedvomno odraz na zanesljivejši transport premoga.
Bistveni problem rudnika Zagorje predstavlja vsekakor nadaljevanjdel pri modernizaciji pridobivanja premoga, da bi uspeli povišati odkopne in jamske storitve in znižati proizvodne stroške. V ta namen smo v preteklih letih reševali odkopno metodo v dveh smereh. Na območju Kisovca, kot je že uvodoma omenjeno, zaradi prečkanja potoka Medije in bližine tega potoka premogovemu sloju, ni bilo mogoče preiti na
rušenje, pač pa je bilo potrebno iskati rešitve v povišanih odkopnih storitvah, pri polnem splavnem zasipavanju od-klopnih praznin, po dveh letih poizkusov je uspelo zamenjati leseno podporje z jeklenim na širokočelnih odkopih s splavnim zasipom. S tem je poraba lesa, katera je leta 1962 na tem obratu znašala 39 m3/l000 ton, v letu 1967 padla na 27 m3/l0OO ton. Delno je na padec porabe vplivalo tudi jekleno progovno p odp orje. Jamska storitev se je dvignila od 2,43 na 2,82 ton/delavnik. Uvedba jeklenega podporja na širokočelnih odkopih s splavnim zasipom je omogočila masovno odstreljevanje. s tem se je povečala varnost glede na točno indicira-nje metana pred odstreljevalnimi deli. Nadaljno fazo izpopolnitve odkopne metode predstavlja poizkusna uvedba nakladalca na široka čela, s podrobnim študijem delovnih operacij bo vsekakor možno doseči še dodatne izboljšave pri izpopolnitvi omenjene odkopne metode.
Druga smer študija odkopne metode zajema tisto področje, kjer površina dopušča odkopavanje z rušenjem in se stroški proizvodnje znižajo, ker pač odpadejo stroški zasipavanja. Ta možnost je podana pri odkopavanju sloja v severnem krilu kadunje na obratu Kotredež in v zapadnem delu jame Kisovec. Vendar se na obeh obratih pojavljajo določeni problemi, katere bo treba pospešeno reševati. V kotredeški jami tvorijo v zahodnem delu severnega krila krovinske plasti zelo trdi kamniti laporji, ki se pri rušenju lomijo v velikih blokih in ne zapirajo tesno. Zaradi tega prihaja do prepihovanja zraka iz površine na odkope, ker ustvarja glavni ventilator tolikšno depresijo. To pa povzroča ogrevanje talnih plasti premoga, katerih pa zaradi slabše kvalitete ne odkopavajo. Da bi preprečili dostop zraka iz razpokane površine na odkope, so pristopili na tem območju k izdelavi glinastega plašča.
Tako vozijo separacijsko jalovino na to mesto in bo glinasti plašč, debeline cca 3 m, po vsej verjetnosti omogočil zrakotesno zaporo. Od prvotnih 400 ms zraka na minuto se je zmanjšal pritok na sedanjih 80 — 100 m3/minuto.
Vsekakor pomeni prehod iz splav-nega zasipa na odkopno metodo z rušenjem za obrat Kotredež velik napredek, saj stroški pridobivanja polagoma le padajo. Saj je že samo zamenjava lesenega podporja z jeklenim zmanjšala normativ porabe lesa. V letu 1962 Je ta znašal 35 m3/i000 ton, v letu 1967 pa 15 m3/l000 ton. Pri jamskih storitvah obrat Kotredež ne beleži napredka in bo verjetno pred dograditvijo nove transportne poti iz 6. obzorja do odkopov v severnem krilu tudi težko doseči. Orne-
(Nadaljevanje s 6. strani)
Če bi bil osvojen predlog posebne republiške komisije, bi bili urejeni odseki cest, ki bi omogočili le osebni promet oziroma hitro povezavo z Ljubljano. To pa ni edina zasavskih dejavnikov, M se že leta borijo, da bi uredili ceste v Zasavju ter s tem tudi omogočili za-sovskemu gospodarstvu nemoten in hiter dostop na trg.
Pri vsem tem pa tudi ne gre zame-tavati prizadevanja zasavskega gospodarstva in ostalih, ki vlagajo vsak pro sti dinar v modernizacijo obstoječe cestne povezave v Zasavju. Gospodarske računice kažejo na to, da bo gospodarstvo vsako leto imelo večje težave pa tudi izgube ravno zaradi slabih cestnih zvez in poti, ki ne morejo prenesti vse večjega tovornega prometa. Jasno pa je tudi to, da se nihče v Zasavju ne zavzema in bori za hiter dostop proti Ljubljani z osebnimi avtomobili, temveč da
nil sem že, da zahtevajo sedanji dolgi horizontalni in strmi jamski prostori, kakor tudi transportna mehanizacija veliko število vzdrževalnih delavnikov.
Nadaljnjo izpopolnitev in prilagoditev geološkim prilikam v severnem krilu jame Kotredež zahteva tudi odkopna metoda. Potrebno bo ugotoviti kolikšna sme biti višina odkopne etaže, da bodo izgube čim manjše, ker so padci sloja zelo različni, od 40° do 60°. V vzhodnem predelu severnega krila se krovnina hitreje odloča in pri majhnem padu zapira krovnina prej, predno pridobijo premog iz nadkopnega dela.
Ker omogoča prehod od zasipavanja na rušenje tudi zahodni del kisovške jame, ki leži izven območja potoka Medija, bo potrebno tudi to možnost znižanja proizvtidnih stroškov izkoristiti. Od 4. obzorja navzgor so odkopne praznine zasute z dolomitnim gramozom. Prehod na rušenje je otežkočen, ker zasip ni sprijet in drobnozrnati gramoz predčasno zapolnjuje odkope in predstavlja določeno nevarnost za zaposlene.
Vsi našteti problemi niso takšnega značaja, da jih ne bi mogli rešiti. Potrebno bo le iskati poti in možnosti, da bi z majhnimi stroški čimprej uspeli uskladiti zahteve po povišanih storitvah, zmanjšanih proizvodnih stroških in varnem obratovanju.
Mozer Stefan, dipl. inž. rud.
VSEM CERNOM
KOLEKTIVA
ČESTITAMO
3, JULIJ
DAN RUDARJEV
gre za problem tovornega prometa. Bati pa se je, da se bodo počasi razprave o tem, kaj je najhujše, ne v zasavskem temveč v drugem okolju, še zaostrile In da bo minilo leto brez kakršnekoli odločitve.
In nazadnje, zasavske gospodarske organizacije se upravičeno pritožujejo, da so v neenakopravnem položaju glede dostopa do trga in surovin z ostalimi območji. Nekateri izračuni pa kažejo na to, da bi bila za letos odmerjena sredstva v višini 870 milijonov S din dovoljena za ureditev cest proti Trojanam in Smarjeti. Upati je, da naša skupna prizadevanja ne bodo tudi letos zaman in da bo tudi rudarsko-industrijsko območje revirjev dobilo končno svoje »okno« v svet. Nedvomno tega so pričeli z obsežnimi deli na rekonstrukciji in modernizaciji ceste Smarjeta-Cerdenc, kar bo omogočilo hiter in sodoben dostop na Štajersko in proti Zagrebu.
Janko Savlek
Modernizacija cest v Zasavju
Kakšne so obveznosti našega podjetja do družbe v letu 1968?
Obveznosti podjetja do družbene skupnosti so se v letu 1968 nasproti obveznostim v letu 1967 povečale. Povečanje je nastalo zaradi višjih prispevkov od OD in to pri rednem delovnem razmerju (za izplačila OD za redni delovni čas), predvsem pa pri dopolnilnem delovnem razmerju (izplačila za nadurno in nedeljsko delo). Višji prispevki so tudi za strokovno izobraževanje kadrov. Druge dajatve in prispevki so ostali v odstotku od predpisane osnove isti, razlike v zneskih bodo nastale le zaradi morebitnih višjih osnov. Pri teh drugih prispevkih so mišljene obresti od poslovnega sklada, vodni prispevek in članarina zbornici. Ce smatramo obresti od kreditov tudi za družbene obveznosti, se bodo te glede na slabo plačevanje faktur in s tem povezano višje najemanje kreditov za obratna sredstva povečale v tem letu za približno 40 milijonov S din.
V letu 1967 so znašali vsi prispevki, ki se obračunavajo in plačujejo od osebnih dohodkov, skupno 54,77 % od neto izplačil, v letu 1968 pa so se prispevki dvignili na 56,035 %, povečanje torej za 1,265%. V štirih proizvodnih dejavnostih (osnovna, OSRD, Gramat in Avto-park) je predvideno po finančnem planu za leto 1968 izplačilo OD v skupnem neto znesku 47,447,7 tisoč N din. Prispevki izračunani po stopnjah iz leta 1968 in 1967 bodo znašali;
tisoč N din
po stopnjah 1968	26.587,3
po stopnjah 1967	25.987,1
višji prispevki v letu 1968	600,2
(60 milijonovS din)
Gornji prispevki se plačujejo iz tistega dela dohodka, ki je namenjen za osebne dohodke, nanašajo se pa na: prispevek iz delovnega razmerja, osnovni prispevek za socialno zavarovanje, prispevek za otroško varstvo, prispevek za zaposlovanje, stanovanjski prispevek, prispevek za Skopje in izredni prispevek za zdravstveno zavarovanje za kritje izgube socialnega zavarovanja. Pri izrednem prispevku za zdravstveno zavarovanje pripominjam, da znaša skupno 0,95 % od neto osebnih dohodkov, od tega plača podjetje polovico, polovico pa morajo plačati neposredno delavci sami. V letu 1967 je znašal ta prispevek le 0,28, 0,14 v breme delavcev In 0,14 v breme podjetja.
Razen prispevkov, ki bremenijo osebne dohodke, moramo plačevati še prispevke, ki se krijejo iz materialnih stroškov. V letu 1967 smo plačevali dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje, zaradi viš-
jega odstotka izostalih kot je pa znašalo povprečje zavoda in sicer po stopnji 3,68 %. V tem letu pa je določena za območje občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje različna stopnja tega dodatnega prispevka in sicer za Hrastnik 1,37 %, za Trbovlje 3,36 % in za Zagorje 1,20 % od neto osebnih dohodkov. Povprečna stopnja za tri rudnike pa znaša 2,076 % in je torej nijža od one iz leta 1967 in to za 1,604 %• V drugi polovici 1967 smo morali plačevati prispevek za kritje izgube pri otroškem dodatku, v letnem povprečju znaša ta odstotek 0,185 letos tega prispevka ni. Na novo je pa uveden dodatni prispevek za invalidsko in pokojninsko zavarovanje v višini 0,89 %.
Kot že omenjeno moramo plačevati delavci neposredno polovico prispevka za kritje izgube pri zdravstvenem zavarovanju. Lani je znašal prispevek 0,14, letos pa 0,475 % od neto osebnih dohodkov za redni delovni čas znaša ta prispevek, ki odpade na delavce 225,4 tisoč N din (čez 22,5 milijona S din).
Če povzamemo skupne obremenitve osebnih dohodkov, ki jih plačajo podjetje in delavci neposredno, bi znašale na podlagi planiranih vsot po stopnjah za leto 1968 in 196T;
tisoč N din
po stopnjah 1968	28.220,0
po stopnjah 1967	27.887,2
višji prispevki v letu 1968	332,8
Prispevki od osebnih dohodkov iz rednega delovnega razmerja so višji zaradi spremenjenih stopenj za več kot 33 milijonov S din.
Občutnejše višje obremenitve so pa za izplačila od dopolnilnega de-
lovnega razmerja in sicer kar za 26,83 %. V letu 1967 smo plačevali od nadurnega in nedeljskega dela le prispevek iz delovnega razmerja in prispevek za izobraževanje v višini 14,9 %, stanovanjski prispevek 1,62 in prispevek za Skopje 1,15 % od neto OD. V letošnjem letu je pa prvi prispevek višji in sicer znaša 16,8 %, stanovanjski prispevek in prispevek za Skopje sta se zaradi višje osnove bruto OD povečala na 5,90 in 1,48 %. Na novo je pa predpisala republika posebni prispevek za nadurno in nedeljsko delo v višini 23,32 %. Seštevek vseh stopenj od neto izplačil je znašal lani 20,67 %, letos pa 47,50 %. Pri planiranem neto izplačilu 2,896 tisoč N din bi znašali prispevki;
tisoč	N din
po stopnjah	1968	1.375,7
po stopnjah	1967	598,7
višji prispevki v letu 1968	777,0
Poleg omenjenih dajatev, ki bremenijo podjetje pa moramo plačati delavci sami dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji 7,37 %, lani je znašal ta prispevek 2,87 %. Ce pogledamo zneske vidimo, da bodo znašala ta plačila:
tisoč	N din
po stopnjah	1968	213,4
po stopnjah	1967	83,1
višji prispevki v letu 1968	130,3
Skupno bodo znašali prispevki iz dopolnilnega delovnega razmerja 1,589,1 tisoč N din, po lanskoletnih stopnjah Pa 681,8 tisoč N din, razlika zaradi povečanih prispevkov znaša torej 907,3 tisoč N din.
Skupno so vsi osebni dohodki obremenjeni v letošnjem letu v primerjavi z letom 1967 takole;
V 000 N din
do stopnjah 1968 po stopnjah 1967 razlika
redno delovno razmerje dopolonilno delovno razmerje
Skupaj
Od tega višjega zneska odpade na:
—	podjetje
—	zaposlene
Uvodoma sem omenil, da smo morali stopnjo za strokovno izobraževanje kadrov dvigniti od 1,5 na 2,5 % od bruto OD. Povečani prispevek se nanaša na naše obveznosti do občinskih šolskih skladov.
Po stopnji 1,5 % bi znašal prispevek 1,153,9 tisoč N din, po stopnji 2,5 "/o pa 1,957,7 tisoč N din, po-
27.887,2	332,8
681,8	907,3
29.809,1	28.569,0	1.240,1
950,9
289,2
večanje torej za 803,8 tisoč N din (preko 80 milijonov S din).
V celokupnem znašajo večje obremenitve zaradi spremenjenih stopenj prispevkov od osebnih dohodkov in prispevka za kadre 2,043,9 tisoč N din ali razumljivejše preko 200 milijonov S din.
Roman Turnšek
28.220,0
1.589,1
Najvažnejši investicijski objekti v 1.1968
Po integraciji premogovnikov v Zasavju se je delokrog investicijskega oddelka bivšega rudnika Trbov-Ije-Hrastnik povečal ne le zaradi pripojitve rudnika Zagorje, temveč tudi zaradi izvedbe; sanacijskih programov obeh prejšnjih gospodarskih organizacij, ki so jih Zasavski premogovniki dolžni realizirati v določenem roku. Spričo obsežnih nalog je bilo treba investicijski oddelek ustrezno pojačati s prerazporeditvijo dela in strokovnih kadrov.
Razume se, da so investicijski objekti, zajeti v obeh sanacijskih programih, trenutno najvažnejši za naše premogovnike, saj je, v programih prikazano, da bo z njih realizacijo mogoče dosegati take proizvodne in poslovne rezultate, ki bodo pogojevali izboljšanje gmotnega položaja vseh zaposlenih.
Po drugi strani pa ne moremo reči, da so ostala investicijska dela v naših jamah pa tudi zunaj jam, ki niso zajeta v sanacijskemu programu, manj važna. Sredstva so potrebna v prvi vrsti za ohranitejv proizvodnje na sedanjem nivoju in za njeno racionalizacijo-. Znano- je, da se h gradnji večine investicijskih objektov zaradi skromnih finančnih sredstev navadno pristopa pozno ali pa jih gradimo prepočasi. Zato smo pogosto v časovnih stiskah s pripravami novih horizontov, odkopnih polj in etaž.
V tem zapisu bomo obravnavali gradnjo nekaterih večjih investicijskih objektov, ki so predvideni v planu investicij Zasavskih premogovnikov. Največji objekt med novimi investicijami je vsekakor postavitev nove težkotekočinske separacije v Trbovljah.
Po večletnih brezuspešnih naporih je v okviru sanacijskega kredita končno le uspelo pridobiti potrebna sredstva za gradnjo separacije, ki naj zamenja 55 let staro tehnično in tehnološko dotrajano trboveljsko separacijo. Znano je, da je bilo števnega transportnega mosta, dolžine c ca 20 m, ki bo povezoval portal nadkopa z objektom pralnice. Razen teh gradbenih projektov bo sprva za to separacijo predvideno, da se zgradi za kapaciteto 300 ton na uro. Kasneje je bila njena povprečna kapaciteta zmanjšana na 185
ton na uro. Ta sprememba je imela za posledico spremenjeno mikrolokacijo- objekta pralnice premoga in treba je bilo izdelati nove projekte.
Novi tehnološki projekt separacije je moral biti izdelan tako-, da bi bila investicija čim cenejša, po drugi strani pa je moral upoštevati vso opremo, katera je bila že preje dobavljena s strani francoske firme Venot-PIC za objekt pralnice po- prvotni koncepciji, s katero je bila projektirana kapaciteta večja za 115 ton na uro od sedaj predvidene.
Študijski biro RUDIS-a je že izdelal glavni tehnološki projekt za težkotekočinsko pralnico. Projekt je predložen Rudarskemu inštitutu v ljubljani, da v smislu določb Temeljnega zakona o varstvu pri dielu poda oceno projekta z ozirom na varnost pri delu. Sedaj pripravlja RUDIS-ov študijski biro montažne odnosno delavniške načrte za pralnico ter tehnološko dokumentacijo za poklasirnico, ki bo postavljena n,a d bunkerjema prodajnega premoga A in B. V izdelavi je tudi projekt elektrodnstalacij za luč in moč, pripravljajo pa tudi projektiranje ogrevalnih naprav za separacijske objekte. Naročena je oprema za pralnico-, se pravi tisti del, katerega naj po pogodbi z Venot-PIC-om dobavi Strojna tovarna Trbovlje.
Investicijski biroji IBT izdelujejo tehnično dokumentacijo- gradbenega dela projekta pralnice. Upamo, da bo ta projektantska organizacija v pogodbenem roku pro-jektiranj-e pralnice tudi zaključila. Do-sedaj smo od IBT prejeli glavni projekt portala nadkopa, ki vodi od vznožja podzemeljskega bunkerja rovnega premoga k pralnici in pa projekt po-IBT izdelal projekt transportnega mosta za povezavo pralnice, z bunkerjem prodajnega premoga in mosta, ki bo povezoval oba bunkerska objekta. Ko- bo gotov tehnološki projekt poki asi rnice, bo treba pripraviti še gradbeno tehnično dokumentacijo za izvedbo rekonstrukcij na obstoječih bunkerskih objektih A in B. Če bo treba za ogrevanje prostorov v separacijskih objektih postaviti lastno kotlarno, bomo morali naročiti še gradbeni projekt kotlarne.
Projektivni oddelek Zasavskih premogovnikov je izdelal projekt
podzejmeljske kompresorske postaje. Elaborat se nahaja v reviziji pri komisiji za revizijo projektov, ki je bila nedavno imenovana pri Zasavskih premogovnikih. V tem oddelku je v izdelavi tudi projekt cestnega provizorija za enosmerno cestno povezavo nad železniško progo med separacijo s cementarno-.
Ce,sta bo v prvi fazi urejena od cementarne do nove pralnice. Vodila bo skozi oba predora ozkotirnice. Profil tunelov bomo povečali s poglobitvijo tal, da ho možen prevoz s 5-to-nskimi kamioni pa tudi z avtobusi. Cesta bo v veliko pomoč pri hitrejši in cenejši gradnji in montaži separacijskih naprav.
Danes si skoro ni mogoče misliti sodobne separacije brez možnosti pristopa s cestmini vozili, zato je skrajni čas, da s predvideno cesto odstranimo tudi to pomanjkljivost veljske separacije. Ko bo pralnica pričela obratovati, bo možno cesto podaljšati preko sedanjih tirov, ki vežejo staro pralnico s Savskim rovom in na primernem mestu urediti kamionsko nakladišče za premog, istočasno s cestno mostovno tehtnico. Prednosti take ureditve za lokalne oddaje premoga in za prevoz dep-utatnega premoga ni treba po-sebej poudarjati.
Obrat za specialna rudarska dela bo pričel v kratkem poglabljati oba predora in pripravljati širok izkop terena, na katerem bo postavljena pralnica, da bi takrat, ko bodo na razpolago tudi gradbeni projekti, lahko takoj pričeli z gradnjo na že pripravljenem zemljišču. Trenutno delajo na gradnji podzemeljskega bunkerja rovnega premoga.
V	načrtu je, da naj bi bila nova separacija dograjena in o-premljena do konca leta 1969. Do takrat je, le še eno leta in pol časa, zato bo treba temeljito zagrabiti za delo, če naj bo ta investicija zaključena oziroma dokončana pravočasno.
V	prihodnji številki bomo nadaljevali z razpravo o sanacijskem programu za separacijo in -Hudnik Zagorje.
Pust Ivo, dipl. inž. rud.
Združitev podružnic ZRGMIT-a
Ib plan dela za let® 1968
Z združitvijo rudnikov Zasavja v en bazen — Zasavske premogovnike, smo združili tudi bivši samostojni podružnici ZRGMIT-a pri rudniku Trbovlje-Hrastnik in rudniku Zagorje. Po predhodnem dogovoru med člani ZRGMIT-a trbo-veljsko-hrastniške in zagorske podružnice sta se podružnici združili dne 31. 1. 1968.
V obstoječi upravni odbor podružnice so bili kooptirani iz rudnika Zagorje Grahek Leopold, dipl. inž. rud., Hočevar Matjaž, dipl. inž. rud., tovariš Simončič Franc in tovariš Vovk Ivan.
Podružnica posluje sedaj pod imenom »Zveza rudarskih, geoloških in metalurških inženirjev in tehni-kov-Strokovna podružnica ZP — TRBOVLJE«. V njo so Vključeni tudi inženirji in tehniki RUDIS-a, IBT-ja, STT-ja in Cementarne Trbovlje. Trenutno šteje podružnica 240 članov ter je po številu članstva in po aktivnosti med prvimi v Sloveniji.
ZGMJIT je enotna prostovoljna, strokovno-družbena organizacija inženirjev in tehnikov rudarske, metalurške in geološke stroke Jugoslavije, v kateri pa so lahko vključeni tudi inženirji in tehniki drugih strok, ki so ozko povezane z rudarstvom.
Osnovni smoter naše organizacije je, da posredno preko svojih članov sodeluje pri vodenju podjetij, iz katerih člani izhajajo, da člani sodelujejo pri integracijskih procesih, specializacijah itd. člani ZGRMIT-a sodelujejo pri odločitvah, kadar se uvajajo nove tehnološke rešitve, pri projektiranju, izvajanju rekonstrukcij in modernizaciji podjetij ter boljši organizaciji deia. Poleg omenjenega sodelujejo njeni člani tudi v samoupravnih organih in družbeno-političnih organizacijah.
Cilji ZRGMIT-a so:
—	da pomaga svojim članom na znanstvenem, strokovnem in e-konomskem področju,
—	da združuje svoje člane z namenom, da vzajemno koristijo znanstvene in praktične dosežke s področja rudarstva, geologije in metalurgije ter drugih panog, ki omogočajo razreševanje raznih problemov,
—	da aktivno sodelujejo pri izdelavi zakonskih predpisov, uredb in standardov ter ostalih pravnih
aktov, s katerimi se regulira materija s področja rudarstva, geologije in metalurgije ter položaj, pravice in dolžnosti članov v delovnih organizacijah,
—1 da sodeluje s svojimi člani pri strokovnem tisku ter pomaga pri izobraževanju članov kolektiva, — da organizira strokovna predavanja in ekskurzije.
Upravni odbor podružnice ZP je izdelal program deia za leto 1968, ki v glavnem obsega:
1.	Organizacijo strokovnih predavanj za člane podružnice in ostale člane ZP, ki so na ta predavanja stalno vabljeni. Za leto 1968 je predvidenih 6 strokovnih predavanj, od katerih sta bili dve že izvedeni. Predavala sta inž. Jermol — Polutnik o rudarstvu v CSSR in inž. Majdič o novostih v rudarski reševalni opremi;
2.	organiziranje krajših ekskurzij in sicer v Steklarno Hrastnik, tovarno polprevodnikov v Trbovljah in tovarno keramičnih izdelkov v Zagorju. Ekskurzije v TET II se je udeležilo kar 52 članov.
Od daljših ekskurzij je v programu obisk tovarne Kamnik v Kamniku, rudnika Kočevje ali
Verjetno je večini članov kolektiva že (lokro poznano dejstvo, da postaja premog vse bolj sezonski potrošni material in da njegovo uporabo v industriji ter široki potrošnji, predvsem v gospodinjstvu, v zadnjem času vse bolj izpodrivajo ostali energetski viri. Ta razlog in še drugi so dali povod, da je vznikla ideja, naj bi premog demonstrirali tudi kot moderno in ekonomično, sploh za današnje razmere, še vedno dovolj uporabno in ceneno gorilno oziroma ogrevalno sredstvo, Z nastopom trajno žarnih peči neške firme Kiippersbusch na tržišču, katerih vsestranske kvalitete so bile že reklamirane v dnevnem časopisju, so slovenski rudniki smatrali za potrebno, da izberejo kot najprimernejši kraj zagrebški velesejem, kjer je treba opozoriti širok krog občinstva in poslovne kroge na to, da je premog še vedno ceneno in praktično ter ob vsakem času dosegljivo domače gorilno sredstvo:
Na velesejmu so slovenski rudniki: Zasavski premogovniki - Trbovlje, rudnik Senovo, rudnik Kočevje in rudnik lignita Velenje nastopili enotno pod skupnim nazivom »Rudniki Slovenije«. Kot že rečeno, ni bil namen in tudi nismo pričakovali, da bomo dosegli trenutno kakšen občuten komercialni uspeh. Namen je bil, da opozorimo na premog kot domačo surovino oziroma domači energetski vir in ga demonstriramo v najzahtevnejših pogojih, naisibo v industriji, posebno na še pri individualnem potrošniku. Zanimanje obiskovalcev velesejma za trajno žarne peči je
rudnika Idrija, Vse pa je odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev;
3.	stalne stike z republiškim ZRGMIT-om. Njeni člani se redno udeležujejo teh sej, navezuje stike z ostalimi podružnicami v Sloveniji glede medsebojne izmenjave, izkustev itd. Člani se udeležujejo in se še bodo udeleževali , raznih rudarskih posvetovanj in ostalih rudarskih manifestacij;
4.	tesne stike z Ostravsko-karvin-skim premogovnim bazenom (češkoslovaška), s katerim je v lanskem letu izmenjala ekskurzijo. Letos bomo organizirali izmenjavo petih naših članov s češkimi kolegi. Določene bodo študijske teme, ki bodo obdelane predvidoma v 15 dneh in bodo verjetno precej koristile našemu podjetju.
ZGRMIT nima drugih sredstev kot del pobrane članarine in sredstva, ki jih dobi od podjetja za vsako izvedeno strokovno predavanje. Poudariti pa moram, da imata uprava podjetja in njegovi samoupravni organi za naše delo veliko razumevanja.
Mlakar Mirko, dipl. inž. rud.
bilo ves čas razstave zelo intenzivno, škoda le, da teh peči ni dovolj na tržišču, ker bi s tem, če bi bilo peči dovolj v prodaji, dosegli posreden uspeh premogarjev vsaj v začetni fazi. Priznati moramo, da je bil interes za premog dokaj skromen, kar pa je delno opravičljivo in razumljivo saj premog v pomladanskem času kot ogrevalno sredstvo ni interesanten.
Naš rudnik je razstavljal premog vseh granulacij, ločeno za kvaliteto iz separacije v Trbovljah ter separacije Zagorje. Ravno tako sta razstavljala tudi rudnika Senovo in Kočevje, medtem ko je rudnik lignita Velenje poleg premoga razstavljal tudi izdelke svojega rudarskega šolskega centra in sicer stiskalnico in verižna dvigala. Za čim širši prikaz uporabe premoga je bilo dogovorjeno s tovarno EMO Celje, da tudi oni razstavljajo svoje izdelke na našem prostoru. Po tem dogovoru so razstavljali trika kotel standardne izvedbe in trika EMO 21. Pri obeh se uporablja kot kurilno sredstvo izključno le premog.
Upajmo, da ta nastop na zagrebškem velesejmu ni bil enkraten in da bodo naši samoupravni organi v bodoče načrtno predvidevali sredstva za tovrstno dejavnost. Brez dvoma ekonomska propaganda pri doslednem in vztrajnem nastopanju vpliva na povečanje in stabilizacijo prodaje propagiranega izdelka. s čimer pa so podani osnovni pogoji za kar najbolj uspešno poslovanje.
Remic Dušan
P
remog na zagrebškem veesejmu
St. 2 — junij 1968	»SREČNO«	STRAN 11
Problematika pripravništva
Republiški svet sindikatov za Slovenijo nam je poslal prošnjo, da objavimo sklepe predsedstva RS ZSS, ki so bili sprejeti na seji dne 22. marca 1968 v zvezi s sprejemanjem pripravnikov. Sklepi se glase:
Predsedstvo RS ZSS je na seji 22. marca 1968 razpravljalo o stališčih in nalogah sindikata pri sprejemanju pripravnikov v delovne organizacije, o organizaciji pripravniškega dela in o samoupravnem normativnem urejanju pripravništva, v smislu temeljnega zakona o sprejemanju pripravnikov na delo ter sprejelo o teh vprašanjih naslednje sklepe;
Namen zakona je razumeti kot družbeno intervencijo in enega od ukrepov gospodarske reforme, ki naj pospeši bolj racionalno in funkcionalno organizacijo, doseganje višje produktivnosti delovnih organizacij in hitrejši gospodarski in družbeni napredek nasploh. Z obveznostmi, ki jih temeljni zakon nalaga delovnim organizacijam glede sprejemanja pripravnikov, posega zakon v eno od temeljnih vprašanj njihove, funkcionalnosti, odpira vprašanje njihove nezadovoljive in nesodobne kadrovske strukture, ki je v pogojih sodobne, naglo se spreminjajoče in vedno bolj zahtevne tehnologije najbolj resna ovira hitrejše modernizacije proizvodnega procesa.
Temeljni zakon obvezuje delovne organizacije k stalnemu, načrtnemu in sistematičnemu spreminjanju in izboljševanju kadrovskega sestava in zasleduje s tem predvsem eko-nomsko-politične cilje. Zakonita obveznost delovnih organizacij, da sprejemajo strokovno kvalificirane osebe kot pripravnike v redno delovno razmerje, da jih uVajajo v prakso in pripravljajo, da po uspešno končani pripravniški dobi teoretično in praktično usposobljeni sprejmejo delovne obveznosti na mestnih, ki zahtevajo znanje in izkušnje, je družbeni impulz delovnim organizacijam, da se začnejo bolj sistematično ukvarjati s kadrovsko politiko, ne samo z vidika trenutne situacije, temveč tudi v perspektivi in z vidika tistih možnosti in zahtev ter spremenjenih pogojev, ki jih je že danes mogoče predvideti, To pa pomeni, da je obvezno sprejemanje pripravnikov v kvalitativnem in kvantitativnem pogledu predvsem odvisno od današnjih objektivnih potreb vsake delovne organizacije.
Potrebe delovne organizacije po pripravnikih zato niso stvar dobre volje, takšne subjektivne presoje in razpoloženja v delovnih organizacijah, ki vodi računa samo o trenut-
ni ekonomski situaciji in še., zlasti ne o raznih subjektivnih momentih. Objektivno sp, pogojene ’/. njenimi ekonomskimi/cilji, z zahtevami njene optimalne funkcionalizacije in racionalizacije, njene dinamike in njene rastoče produktivnosti, ker se v takšni dinamiki kaže uspešno izvrševanje družbeno-ekonomskc funkcije podjetij.
Iz teh razlogov zakona ne gre razlagati kot preko onega ukrepa družbene prisile, ki zasleduje predvsem socialno politične cilje, niti ne kot ukrepa, ki zasleduje vzporedno ekonomsko-politične in socialno-po-litične smotre, pri čemer so ekonomski smotri (izboljšanje kadrovske strukture) v interesu podjetja in njegove funkcionalizacije, socialnopolitični (zaposlovanje) pa od teh neodvisni. Pomeni torej, da naj bi delovne organizacije ustanavljale pa čeprav v omejnem obsegu »socialna« delovna mesta, da pomagajo odpravljati socialni problem, ki ga družba ne more z odpiranjem novih delovnih mest oziroma z ustanavljanjem novih delovnih organizacij itd. reševati.
Delovna organizacija (podjetje) pa ni socialno-politična, temveč družbeno-ekonomska organizacija in so takšne razlage za to nesprejemljive.
Brezposelnost visokokvalificiranih kadrov ni socialno-političen problem dokler bo v celotnem jugoslovanskem gospodarstvu okrog 509.000 delovnih mest neustrezno zasedenih z delavci, ki nimajo potrebne izobrazbe, medtem ko je po podatkih iz leta 1966 prijavljenih za delo samo cca 70.000 kvalificiranih oziroma visokokvalificiranih in strokovnih delavcev, ki pa zaradi konservativne zaprtosti delovnih organizacij, njihove nepripravljenosti, da izboljšajo svoj kadrovski sestav, iščejo zaposlitve. V taki situaciji obvezno sprejemanje pripravnikov seveda nima znakov socialno-političnega reševanja problemov nezaposlenosti, temveč znake družbene intervencije, da se proces spreminjanja kadrovske strukture pospeši, da se razklene konservativna zaprtost predvsem tistih delovnih organizacij, ki še ne spoznavajo, da je ustrezen kadrovski sestav pogoj racionalnejše organizacije proizvodnega procesa, potrebne dinamike njihovega razvoja in pogoj gospodarske rasti podjetja in družbe kot celote.
Ekonomsko politični ukrepi kot je obvezno sprejemanje pripravnikov pa rešujejo tudi socialno-poli-tične probleme zaposlovanja mladih ljudi. Toda problemi se lahko uspešno razrešujejo kot posledica smo-
trne ekonomske politike delovnih organizacij, katerih sestavni del je načrtna, sistematična in perspektivna kadrovska politika.
Ureditev pripravništva v samoupravnih normativnih aktih ni predvsem pravjno vprašanje. Predvsem je to vprašanje politike delovne organizacije, njenih potreb in ciljev ter konstrukcij o tem, kako te cilje na najbolj uspešen način dosegati.
Tudi ni normativna ureditev pripravniškega dela enkratno opravilo, ki je končano v trenutku, ko so sprejeti ustrezni samoupravni akti, temveč je stalna naloga delovnih organizacij, ki morajo samoupravne norme o pripravništvu prilagajati dinamiki proizvodnega procesa, sodobni tehnologiji, svjoji ekonomski perspektivi ipd.
V gospodarskih organizacijah, ki imajo neustrezen sestav kadrov bo potrebna še zlasti zelo intenzivna družbeno-politična akcija proti primitivni mentaliteti in konservativni zaprtosti, zaradi katere se kvalifikacijski sestav ne spreminja.
Kriteriji sprejemanja pripravnikov ne morejo biti enotni niti za celotno gospodarsko področje, niti za posamezne gospodarske panoge. Podrobnejši zakon, ki bi preciziral obveznosti v tem smislu bi oviral samoupravno pobudo delovnih organizacij in še utrjeval gledanje, da je sprejemanje pripravnikov samo enkratni, v bistvu socialni ukrep, ne pa stalna naloga delovnih organizacij in sestavni del njihove celotne politike.
Iz teh razlogov se zaenkrat tudi ne kaže potreba po republiškem zakonu, ki bi podrobneje določal kako naj delovne organizacije sprejemajo pripravnike.
i
S
g Ena za smeh
g
S
S V jutranjih urah hoče, neki moški splezati skozi okno v pritlično- s-ta-novanje. Pri tem ga opazi milič-^ nik ter ga vpraša: »Kaj počenjate ^ tukaj, ali mislite krasti?« »Domov oM grem!« »In zakaj skozi - okno?« S »Bojim se, ker me pri vratih čaka W žena.«
Gradnja individualnih hiš članov delovne skupnosti v letu 1968
Še vedno prisotna stanovanjska kriza — pomanjkanje stanovanj — tudi v letu 1968 diktira razmeroma razgibano gradnjo individualnih hiš članov naše delovne skupnosti v vseh treh dolinah, čeprav graditelje spremlja določena objektivna problcmatka preko reformnih intenci j.
V letu 1968 je po zbranih podatkih na hrastniškem območju v gradnji 15 šic, na zagorskem pa 22 hišic s strani šic, na zaorskem pa 22 hišic s strani članov delovne skupnosti. Nekatere so v prvi fazi, druge pa v zadnji fazi graditve. Nekaj gradenj poteka po nepopolnih informacijah tudi izven naših zasavskih občin. Poleg same novogradnje pa smo zabeležili v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku rekonstrukcije, adaptacije, dozidave in nadzidave stanovanjskih hišic, kar naj bi tudi doprineslo k povečanju stanovanj oziroma povečanju stanovanjskih prostorov.
Kdo gradi stanovanjsko hišico? Običajno pravimo, da »tisti, ki ima denar.« Taka ocena pa seveda za naše graditelje ne pride v poštev. Naši graditelji imajo povprečno štiričlansko družino in osnovni vir dohodka iz delovnega razmerja. Le v redkih primerih sta zaposlena dva člana družine. Hišice si pravzaprav gradijo z različnimi sredstvi, kot so bančni krediti in krediti dobljeni pri podjetjih, pomoč v lesu, prevozih, prostovoljni delovni sili, pomoč pri nabavi gradbenega materiala in drugo. Pri vsem tem prizadevanju pa je gotovo zelo pomembno tudi njihovo osebno delo in delo njihovih članov družine in sorodnikov. Zal si graditelji hišic ne morejo zgraditi iz presežka osebnega dohodka, ampak le v breme odpovedovanja kulturnim dobrinam, udobju pa tudi nekaterim živi jenskim potrebščinam. Za leto 1968 je podjetje namenilo kot kreditna sredstva za individualno gradnjo skupno 469.427,00 N din.
Morda še nekaj besed o sami gradnji individualnih hišic. Imamo zagovornike in nasprotnike individualne gradnje hišic. Eni zagovarjajo taka stališča, drugi drugačna. Neglede na obstoječe dileme in nedognane utemeljitve lahko trdimo, da je vsaka novozgrajena stanovanjska hišica, čeprav v zasebni lasti, prispevek k povečanju družbenega bogastva. Odpreti polemiko na marksistično- znanstvene poglede v zvezi z lastnino in našimi ustavnimi določbami, je v dani situaciji in v sedanji fazi graditve socializma pri nas dokaj problematično in težko vzdržno. Zadevna kristalizacija bo sledila le postopoma, pri čemer bosta imela razvoj naše družbe in znanost zanesljivo odločilno vlogo.
Konfiguracija terena v Zasavju in njegovo gospodarstvo s socialno strukturo zaposlenih narekujeta kombinirano gradnjo stanovanjske bloke v družbeni lasti in individualne zasebne hišice. Res je, da močno prevladujejo socialne kategorije delavcev, pri katerih individualna gradnja ne more priti v poštev, zato je blokovska gradnja stanovanj utemeljena. Prav tako ima blokovska gradnja stanovanj svoje opravičilo v racionalni uporabi zemljišča, v gostoti prebivalstva, centraliziranih terciarnih dejavnostih, cenenem komunalnem razvoju in komfortu itd. Res pa je tudi, da individualna gradnja hišic zajema določena prosta sredstva, se odvija na zazidalnih površinah, ki za blokovsko gradnjo niso primerne, urbanistično in estetsko izpolnjuje naselje itd., kar vse skupaj še obogati fundamentalni namen.
Iz navedenih nekaj skopih ugotovitev lahko zaključimo, da bo smiselno tudi v bodoče podpirati individualno gradnjo stanovanjskih hišic, čeprav blo-
kovske gradnje stanovanj ne bomo smeli podcenjevati. Gradnja individualnih hišic pa bo seveda morala potekati tam, kjer jo bo moč podpreti (ne v eksploa-
tacijskih poljih in podobno), kar bo še nadalje dobršen prispevek pri reševanju stanovanjske krize.
Čebin Anton

Zwesleli siemi ...
V dneh 10. in 11. maja je bil v Kranju VI. gasilski kongres SRS. v zvezi s kongresom so bila organizirana najprej consko in nato 11. maja 1968 še republiško tekmovanje.
Pri tem gasilci naših treh rudnikov niso držali rok križem, ampak so se z vztrajnim treningom pripravljali na to tekmovanje. Ni jim bilo žal velikega števila prostih ur. ki so jih žrtvovali za trening in s tem tudi za izvežbanost, ki jo bodo lahko s pridom uporabili pri eventualnih intervencijah.
Gasilci ZP-T rudnika Hrastnik so koncem meseca marca t. 1. ustanovili mladinsko desetino, v katero so vključili vajence, ki se usposabljajo za svoj bodoči poklic v okviru Zasavskih premog ovnikov-Trbovl j e.
Prvo tekmovanje v okviru Zasavske gasilske cone je bilo dne 28. aprila v Zagorju. Na tem tekmovanju so sodelovali: po enočlanska desetina iz rudnika Zagorje in rudnika Trbovlje ter dve članski desetini in rudnika Hrastnik.
1.	desetina iz Hrastnika je dosegla prvo mesto' in se tako plasirala za republiško tekmovanje in hkrati že drugič osvojila prehodni pokal Zasavske cone. 2. desetina iz Hrastnika je osvojila tretje mesto. Hrastniška mladinska desetina pa je, čeprav komaj ustanovljena, zasedla prvo mesto med mladinskimi ekipami in se prav tako plasirala za republiško tekmovanje, ki je bilo 5. maja 1968 v Štorah, kjer je osvojila bronasto plaketo.
Zadnji dan VI. kongresa je bilo v Kranju republiško tekmovanje. Tu se je pomerilo v izvežbanosti in znanju (vsi nastopajoči so bili tudi testirani iz zna-
nja o gasilski vedi) 32 desetin iz vse Slovenije in je bila konkurenca zaradi tako visokega števila nastopajočih res močna.
Prva tri mesta so zasedli:
1.	gasilci cementarne Anhovo
2.	gasilci ZP-T rudnika Hrastnik
3.	gasilci rudnika Velenje.
Za zasedbo drugega mesta in z osvojitvijo srebrne plakete so se gasilci 1. desetine ZP-T rudnika Hrastnik uvrstili za zvezno tekmovanje, ki bo jeseni v Titovih Užicah. Želimo jim, da bi se tudi na tem tekmovanju odlično uvrstili in leta 1969 sodelovali v jugoslovanski reprezentanci na gasilski olimpijadi v Avstriji.
Ne bi pa bilo prav, če ne bi dali priznanja tudi gaslicem ZP-T rudnika Trbovlje, z vso vnemo so se lotili in izvedli obnovo opreme, povsem reno-virali gasilski dom in kar je najvažnejše, uspeli so pomnožiti z mladimi kadri gasilske vrste. To je najboljša garancija za nadaljno uspešno aktivnost gasilske dejavnosti.
Vsi ti napori in uspehi pa so dobili priznanje tudi na gasilskem kongresu, saj sta bila iz vrst rudniških gasilcev izvoljena starešina gasilcev ZP-T rudnika Trbovlje tovariš Schneider Peter, dipl. inž. rud. v predsedstvo Gasilske zveze SRs in Rotar Franc, eden izmed najstarejših gasilcev ZP-T rudnika Hrastnik, v nadzorni odbor Gasilske zveze SRS.
Dolžni smo, da se vsem tekmovalcem in njihovim inštruktorjem zahvalimo za njihovo požrtvovalnost in jim hkrati čestitamo k doseženim uspehom.
Pogled na počitniški dom zasavskih rudarjev na Rabu
Na podlagi 2. člena temeljnega zakona o obveznem sprejemanju pripravnikov v delovnih organizacijah (Ur. list SFRJ št. 54/67) in na podlagi določil statuta Zasavskih premogovnikov Trbovlje, je skupščina kolektiva na svojem 34. rednem zasedanju, dne 15. 4 1968, sprejela naslednji
PRAVILNIK O PRIPRAVNIKIH
1.	člen
V smotru izboljšanja kvalifikacijske strukture kadrov obstoja v podjetju dolgoročni program zaposlovanja delavcev, ki se s sredstvi podjetja šolajo na visokih, višjih in srednjih šolah, ter stopajo na delo v podjetju kot pripravniki.
2.	člen
S tem pravilnikom se urejajo pravice in dolžnosti pripravnikov, v obsegu in pod pogoji, ki so navedeni v nadaljnjih določilih.
3.	člen
Skladno s programom razvoja in delavnega načrta sprejme podjetje določeno število pripravnikov, po strokah, ki so predvidene v dolgoi-ročnem kadrovskem programu.
Skupščina kolektiva določi vsako leto stroke, število pripravnikov, ki bodo opravili v podjetju pripravniško dobo in za te stroke potrebno šolsko izobrazbo.
4.	član
—	za pripravnika na delovnem mestu, za katere se zahteva visoka šolska izobrazba 1 leto;
Če kadrovska služba ugotovi, da je zaradi posebnih pogojev — prenehanja dela delavcem na delovnih mestih, ki so vezana na pripravniško dobo, — potrebno večje število pripravnikov kot je načrtno predvideno, mora o tem obvestiti organ, ki je: pristojen za sprejem na delo. Predlog, ki mora vsebovati potrebno število pripravnikov stroke, mora predložiti v času, ki omogoča o-praviti predpisano pripravniško dobo za dotično delovno mesto. V takih primerih se pripravniška delavna mesta razpišejo.
5.	člen
Pripravniška doba za posamezne kategorije pripravnikov znaša:
—	za pripravnika na delovnem mestu, za katere se zahteva srednje šolska izobrazba 9 mesecev;
—• za pripravnika na delovnem mestu, za katere se zahteva srednja šolska izobrazba 6 mesecev. Trajanje pripravniške dobe se lahko zmanjša, če je pripravnik že opravil polovico dobe in je pokazal pri delu poseben uspeh, vendar največ na 2/3 po tem členu določenega časa. O tem odloča na predlog kadrovske službe, po poreči lih vodij služb, kadrovska komisija.
Prav tako se lahko zmanjša v istem obsegu pripravniška doba tistim pripravnikom, ki so v času rednega izobraževanja oziroma šolanja opravili v podjetju obvezno prakso.
6.	člen
Pripravnik ne more biti sprejet za delo na vodilnem delovnem mestu.
7.	člen
Trajanje pripravniške dobe: se lahko podaljša s pristankom pripravnika, če si želi pridobiti pri delu več izkušenj in znanja, vendar ne sme pripravniška doba v nobenem primeru trajati več kot eno leto.
Odločitev o podaljšanju pripravniške dobe sprejme kadrovska komisija.
8.	člen
Trajanje pripravniške dobe se obvezno podaljša ob nastopu naslednjih primerov:
—	zaradi bolezni;
—	odslužen je vojaškega roka;
—	izrednega plačanega ali neplačanega dopusta;
ali če je prekinitev nastopila iz drugih razlogov in je daljša od ' 30 dni. V takem primeru se pripravniški staž podaljša za najmanj mesec dni, a največ tri mesece, sorazmerno dolžini prekinitve.
9.	člen
Pripravniški program za določeno stroko in profil delavca, ki ga podj;etje potrebuje, sestavi in izdela rudarski šolski center. Ob sestavi pripravniškega programa za določeno delovno mesto je treba določiti tudi način predhodnega preizkusa kandidatov glede strokovnih in drugih delovnih sposobnosti, bodisi z avdicijo, pismeno nalogo, ugotavljanjem doseženih uspehov pri rednem šolanju ali s testom.
10.	člen
Z vstopom na delo pridobi pripravnik vse pravice in dolžnosti delavca, v skladu z zakonom, statutom, s splošnimi akti podjetja in še posebej s tem pravilnikom.
11.	člen
Pripravnik mora spoznati širše področje svoje stroke, zato njegovo delavno mesto ni stalno in se ga razporeja po oddelkih in službah, kot je to določeno v programu pripravniške dobe.
Ce je pripravnik določen Za konkretno delovno mesto, je razporejen na tako delavno mesto, mara pa kljub temu opraviti uvajalni in informativni del programa.
12.	člen
Za čas trajanja pripravniške dobe ima pripravnik pravico do nadomestila za delo in sicer v naslednjih mesečnih zneskih:
—	pripravnik z visoko
šolsko izobrazbo	909 N din
—	pripravnik z višjo
šolsko izobrazbo	800 N din
—	pripravnik s srednjo
šolsko izobrazbo	600 N din
Ce pa je pripravnik sprejet na konkretno delovno mesto, prejema nadomestilo po startni osnovi, ki je določena s pravilnikom o delitvi o-sebnih dohodkov podjetja za to delovno mesto, znižano za 15 %.
Določila tega člena so začasna. Vprašanje nagrajevanja bo dokončno urejeno z novim pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov.
13.	člen
Pripravniku ni dopustno prepustiti samostojno delo na odgovornih delovnih mestih. Dolžan je izvršiti samo posamezna opravila po nalogu vodje, ki je za to delo tudi odgovoren.
Ce opravi pripravnik delo, namerno ali iz velike malomarnosti proti pravilom svoje stroke, lahko odgovarja za povrnitev škode, kot tudi za hujšo kršitev delovne dolžnosti.
14.	člen
Program pripravniške dobe mora biti sestavljen tako, da se pripravnik čimprej usposobi za samostojno delo in da že v tem času doprinaša k poslovnemu uspehu podjetja.
15.	člen
Pri septavi programa pripravniške dobe mora rudarski šolski center obvezno upoštevati naslednja načela:
—	program šole, ki jo je pripravnik dokončal in stroko v kateri se usposablja, kot tudi posebnosti delovnega mesta;
—	utrditev teoretičnega znanja, pridobljenega v šoli, ki jo je pripravnik končal;
—	pridobitev strokovnih praktičnih znanj;
—■ poznavanje samoupravljanja, e-konomike, organizacije podjetja in delovnega prava.
16.	člen
Program pripravnikov stroke, ki se v podjetju pogosto pojavljajo, so stalni in vnaprej določeni. Za delovna mesta pripravnikov, ki Se ne pojavljajo pogosto, se določi program posebej. Program se določa v skupini strokovnjakov iste stroke, za katero se sestavlja program.
17.	člen
Program usposabljanja mora biti časovno razdeljen na:
—	uvajalni del (splošni akti podjetja, program razvoja, gospodarski načrt in zaključni račun za preteklo leto);
—	informativni del (spoznavanje del na delovnih mestih, ki so pomembna za pripravniško stroko);
—	posebni del (priprava pripravnikov za konkretno delovno mesto):
—	razporeditev (časovno po oddelkih v odnosu do stroke).
IR. člen
Kadrovska služba 'sprejme pripravnika in uredi vse, kar je potrebno za njegov sprejem v. delovno, organizacijo. Izroči mu program pripravniške dobe in ga seznani z vodilnimi delavci podjetja.
Kadrovska služba skrbi za pravilno razporejanje pripravnikov, za izvajanje programa, organiziranje potrebne evidence, zbiranja poročil in določitev glavnega inštruktorja oziroma oseb, ki jim je zaupano u-sposabljanje pripravnikov, pa spada pod obveznost rudarskega ’ šolskega centra. Le-ta je tudi dolžan, da pravočasno- seznani vodje oddelkov, služb ali e.nc-t o nalogah po programu.
. 19. člen
Pripravnik mora v času priprav-nišk-a dobe voditi dnevnik. Obliko dnevnika, vsebino poročil, inštruktorja in način vodenja predpiše kadrovska služba.
20.	člen
Naloge vodij služb 'ali enot so v zvezi z delom pripravnikov naslednje.:
—■ sodelujejo pri sestavljanju programa pripravniške dobe in po potrebi podrobneje določijo program za tisti čas, ko jim je pripravnik neposredno podrejen. Pripravniku program obrazložijo in ga seznanijo s sodelavci;
—	odredijo konkretne naloge vodjem oddelkov v zvezi z usposabljanjem pripravnika, zlasti določijo s katerimi zadevami se morajo pripravniki le seznaniti, katera, dela ali opravila pa morajo obvladati;
—	opozarjajo pripravnike na pomanjkljivosti, ki jih ugotovijo z vpogledom v dnevnik ali na podlagi lastnih ugotovitev;
—	svetujejo pripravnikom strokovno literaturo, ki obravnava delo v službi ali obratu oziroma enoti, če ta že ni določena v programu ali pa ga opozorijo na dodatno literaturo, ki bi lahko poglobila rr-ego-vo znanje;
—	predlagajo uvedbo postopka zaradi kršitve delovnih dolžnosti.
21.	člen
Naloge vodij oddelkov so- naslednje-
—	da izvajajo naloge, ki so jih prejeli od vodje službe ali enote;
—	posredujejo čimbolj učinkovito svoje znanje;
—	pomagajo pripravniku pri izvajanju konkretnih nalog, vodenje dnevnika in ga ocenjujejo;
—	poučijo pripravnike o pravilih varnosti pri delu;
—	ga usmerjajo v pravilne medsebojne odnose, mu dajejo navodila in pripombe gle-de osvajanja delovnih navad in dobrega gospodarjenja.
22.	člen
Za preizkus znanja in strokovne usposobljenosti pravilnika po zaključku pripravniške dobe, načelno ni predpisan pismen in ustni izpit. Med potekom pripravniške dobe so dolžni inštruktorji in osebe, ki jim je zaupano usposabljanje pripravnika izvajati stalen preizkus časovno pridobljenega znanja in delovne spo-s-vbncGli.
Kadrovska služba zbere ocene, ki jih o delu pripravnika in doseženih uspehih podajo direktorji sektorjev in vodje oddelkov. Ce j,e iz teh ocen razvidno, da je pripravnik pridobil v času opravljanja pripravniške- dobe zadostno- strokovno znanje za o-pravljanje dela na določenem delovnem mestu, sklene kadrovska služba z njim delovno razmerje za nedoločen čas, vendar samo pod pogojem, č-e je tako mesto v podjetju na razpolago. Če tako delovno mesto ni prosto mu lahko podjetje ponudi do izpraznitve tega mesta, drugo primerno zaposlitev. Če pripravnik to odkloni ima podjetje pravico, da mu izda odločbo o odpovedi delovnega razmerja, z odpovednim rokom enega meseca.
Pripravnik, ki je bil v času o-pravljanja pripravniške dobe negativno ocenjen, preneha delovno razmerje po končani pripravniški dobi z enomesečnim odpovednim rokom.
23.	člen
Odločba o razporeditvi pripravnika na delovno mesto ali odločba o prenehanju dela pripravnika no koncu pripravniške dobe, se mora pripravniku vročiti najkasneje do dneva, ko pripravniška doba poteče po tem pravilniku.
Delovno razmerje in članstvo v delovni organizaciji preneha pripravniku tudi v primeru, če pripravnik ne nastopi delo na delovno mesto po odločbi o razporeditvi na koncu pri pravniške dobe in to v roku treh dni.
24.	člen
Obvezna tolmačenja določil tega pravilnika da.jp; upravni odbor.
25.	člen
Ta rraviln'k te potrdila skupsči-n-t kolektiva ZP na zasedanju dne 15. aprila 1968. uporablja pa se od
1.	maja t. 1. dalje.
Predsednik SK Emil Kohne. dipl. inž. rod.
Skupščina kolektiva Zasavskih premogovnikov, Trbovlje, je na svojem 33. zasedanju dne 1. aprila 1968 snrejela v skladu z določili statuta ZP
PRAVILNIK
p nonroči Zasavskih premogovnikov. Trbovlje, članom svoje delovne skupnosti za preventivno zdravljenje
1.	člen
Po določilih temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 29/66), nimajo zavarovanci več možnosti, da se preventivno zdravijo na račun socialnega zavarovanja. Zato pristopa podjetje s tem pravilnikom k rešitvi tega vp-ra^. sanja v okviru možnosti in pogojev, s katerimi razpolaga kot gospodarska organizacija.
2.	člen
ZP bodo po svojih strokovnih
službah v okviru tega pravilnika v začetku vsakega poslovnega leta ugotovili, s kakšnimi sredstvi bo podjetje razpolagalo v ta namen. Temu ustrezno bo določeno tudi najvišje možno število- članov delovne .skupnosti, ki se jim, pod ostalimi pogoji tega pravilnika, lahko omogoči preventivno zdravljenje.
3.	člen
Namen obveznosti, ki jo s t .m pravilnikom prevzema podjetje, da bi s preventivnim zdravljenjem članov delovne skupnosti, pravočasno preprečili resnejša obolenja, ki bi jih odtegnila proizvodnji ali celo povzročila predčasno invalidnost.
Prvenstveno bi v okviru tega pravilnika upoštevali naslednja obolenja ;
—	revmatizem.
—	oboi-enia srca. in živcev,
—	obolenja dihal,
—	splošna izčrpanost.
4.	člen
ZP omogoča preventivno zdravljenje članom delovne skupnosti, ki so tega potrebni, v naslednjih zdraviliščih:
1.	revmatična obolenja
Čateške Toplice
2.	obolenja srca in živcev
Dom Staneta Žagarja v Bohinju
3.	obolenja. dihal
Dom Staneta Žagarja v Bohinju
4.	splošna izčrpanost
Do-m Staneta Žagarja v Bohinju
5.	splošna izčrpanost
Dom Franca Salamona na Partizanskem vrhu.
Člane delovne skupnosti, ki pridejo v poštev za preventivno zdravljenje,. določi pristojni ambulantni zdravnik in kadrovski sektor s sodelovanjem socialnih delavcev delovnih enot tako, da. se omogoči to zdravljenje res najpotrebnejšim. O tem. v katero zdravilišče se napoti člana ZP, odloča glede na delavčevo zdravstveno stanie in ostale pogoje, pristojni zdravnik.
5.	člen
Skupščina kolektiva ZP sprejme vsako leto v mesecu januarju sklep, s katerim določi. v okviru razpoložljivih finančnih sredstev in v odnosu do cene, oskrbe v zdravilišču, število članov, ki bodo kot najpotrebnejši lahko koristili preventivno zdravljenje.
Vsakokratni sklep skupščine kolektiva ZP je sestavni del tega pravilnika in pogoj za sklepanje po^-godb z zdravilišči.
S sprejetjem novega sklepa je razveljaven sklep sprejet v prejšnjem koledarskem letu.
6.	člen
S pravilnikom ni mogoče vnaprej določiti tečnega števila članov delovne skupnosti za 21-dnevno preventivno zdravljenje, ker se višina razpoložljivih sredstev določa vsako leto posebej ob upoštevanju cen zdraviliških uslug.
7.	člen
a)	Pomoč, ki jo nudi ZP članom delovne skupnosti za preventivno zdravljenje, obsega:
1.	7 dni izrednega plačanega dopusta, ki ga določa pravilnik o delovnih razmerjih podjetja,
2.	razliko od 10,- N din/dan do polne cene za dnevno oskrbo, vključno z zdravniškimi pre^ gledi, kopelmi itd.,
3.	prevozne: stroške v zdravilišče in nazaj z vlakom ah avtobusom (brez dnevnic).
b)	Član delovne skupnosti, ki koristi preventivno zdravljenje pa prispeva;
1.	svoj redni letni dopust od vključno 8. do vključno zadnjega dne preventivnega zdravljenja,
2.	prispevek po 10,- N din'dan za vsak dan preventivnega zdravv Ijenja.
c)	V primeru, če koristnik preventivnega zdravljenja izkoristi za ves čas preventivnega zdravljenja svoje redni letni dopust, plača podjetje vse stroške za oskrbo v zdravilišču.
8.	člen
Če za ugotovljeno število zdravljenja potrebnih delavcev razpoložljiva finančna sredstva ne zadostujejo, imajo pri enakem zdravstvenem stanju prednost do zdravljenja disciplinirani delavci, ki so vključeni v neposredni proces proizvodnje in ki imajo daljšo delovno dobo,
9.	člen
Če delavec ZP, ki je poslan na preventivno zdravljenje, samovoljno zavira potek zdravljenja (pijančevanje. odklanjanje kopeli, masaž itd.), se x7 zdravilišču neprimerno obnaša in ga zato uprava zdravilišča pošlje predčasno domov, izgubi pravico tako do izrednega plačanega dopusta, kot tudi do vseh ostalih ugodnosti iz člena 7 tega pravilnika. V tem primem mora koristnik vložena sredstva za preventivno zdravljenje vrniti ZP s tem. da mu znesek odtegne pristojna delovna enota v treh mesečnih obrokih od njegovih osebnih dohodkov.
Kadar nastopi tak primer, izgubi delavec vsako pravico, da bi bil še
kdaj kasneje poslan na preventivno zdravljenje.
10.	člen
Za preventivno zdravljenje, je določena doba 21 dni, ki se je po zdravniških izkušnjah in analizah zdravljenja pokazala kot najbolj primerna oziroma uspešna.
11.	člen
Če delavec, ki se nahaja na preventivnem zdravljienju, v tem času zboli, se za čas bolezni, ko gredo stroški v breme socialnega zavaro^ vanja, prekine 21-dnevna doba preventivnega zdravljenja. Preostale dni lahko izkoristi po ozdravljenju.
12.	člen
Podatke o članih delovne skupnosti, ki so potrebni preventivnega zdravljenja, zbira kadrovski sektor s sodelovanjem kadrovskih služb poza mezni h delovnih enot. Ta sklona tudi pogodbe z zdravilišči in ureja problematiko s pristojnimi zdravniki oz. ambulantami.
13.	člen
Pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko ga sprejeme skupščina kolektiva ZP
Predsednik SK Emil Kohne, dipl. inž. rud.
Skupščina kolektiva Zasavskih premogovnikov, Trbovlje je na svojem 33. zasedanju v poslovni dobi 1966/68, dne 1. 4. 1968, sprejela na temelju določil statuta, podjetja
PRAVILNIK
o koriščenju sredstev sklada skupne porabe pri delovnih enotah Zasavskih premogovnikov
1.	člen
Skupščina kolektiva ZP je na svojem zasedanju sklenila, da odstopa delavskim svetom rudnikov Hrastnik, Trbovlje in Zagorje po 15.000 N din sredstev iz sklada skupne porabe Zasavskih premogovnikov, ki so bila ustvarjena v poslovnem letu 1967, v samostojno razpolaganje.
2.	člen
Odobrena sredstva ostanejo1 na žiro računu podjetja s tem, da z njimi razpolagajo delavski sveti navedenih rudnikov.
3.	člen
Delavski sveti rudnikov razpolagajo z danimi sredstvi v letu 1968. Zato skupščina kolektiva naknadno
ne bo odobravala nikakršnih sredstev za leto 1968.
4.	člen
DS rudnikov lahko odobravajo ta sredstva za naslednje namene:
a)	reševanje vprašanj v zvezi z rekreacijo članov delovne skupnosti (pomoč športnim, mladinskim, društvom prijateljev mladine, planinskim in podobnim organi-
_ zacijam),
b)	reševanje potreb kulturno-zabav-nega življenja zaposlenih (pomoč kulturno-prosvetnim društvom in organizacijam, šolam, nad katerimi ima podjetje: patronat in podobnim organizacijam). Razpoložljiva sredstva je možno
odobravati le društvom in organizacijam na področju občine, na katere območju deluje delavski svet.
5.	člen
Delavski svet rudnika Hrastnik odobrava pomoč društvom in organizacijam celotnega, območja občine Hrastnik.
Delavski svet rudnika Trbovlje odobrava pomoč društvom in organizacijam celotnega območja občine Trbovlje.
Delavski svet rudnika Zagorje odobrava pomoč društvom in organizacijam celotnega območja občine Zagorje.
6.	člen
Samoupravni organi drugih delovnih enot ne razpolagajo s temi sredstvi.
7.	člen
Delavski sveti odobravajo pomoč iz danih sredstev na svojih sejah ob navzočnosti nad polovico članov DS. Od navzočih pa mora večina glasovati za predlog ali proti predlogu.
8.	člen
Prošnje za pomoč iz danih sredstev zbira tajništvo pristojnega rudnika. Pregleda jih izvršna komisija DS in poda k vsaki prošnji svoje mnenje. Potem jo obravnava in o njej sklepa delavski svet.
9.	člen
če delavski svet odobri določeno pomoč iz danih sredstev, mora tajništvo rudnika pismeno obvestilo skupno s sklepom DS poslati finančnemu sektorju ZP zaradi nakazila. Pri sklepu DS se je treba sklicevati na sklep 33. zasedanja SK ZP z dne 1. 4. 1968 o prenosu pravic razpolaganja z delom sredstev sklada skupne porabe ZP, ustvarjenega v letu 1967.
Hkrati obvesti tajništvo rudnika pismeno tudi prosilca o načinu rešitve njegove vloge.
10.	člen
Pomoč iz 4. člena tega pravilnika je možno odobravati le tistim društvom in organizacijam, v katerih
aktivno delujejo ali pa so deležni rezultatov dela teh društev in organizacij, člani delovne skupnosti Z P.
11.	člen
Delavski sveti rudnikov so dolžni po končanem gospodarskem, t. j. koledarskem letu, predložiti poročilo o koriščenju danih sredstev po tem pravilniku in to do 15. januarja naslednjega leta.
12.	člen
Za druge namene, razen, za tiste, ki so- navedeni v čl. 4 tega pravilnika, delavski sveti ne morejo koristiti razpoložljivih sredstev sklada skupne porabe.
Finančni sektor bo pred vsakokratnim nakazilom preveril veljavnost sklepa delavskega sveta.
13.	člen
Ta pravilnik stopi v veljavo takoj, ko ga potrdi skupščina kolektiva ZP, uporablja pa se do 31. 12. 1968.
Predsednik SK Emil Kohne, dipl. inž. rud.
NAŠ KOMENTAR:
KAJ BO Z REVIRSKI! DIJAKI?
Znani so predlogi o racionalizaciji šolstva v naši republiki, znano pa je tudi, da ti predlogi vsebujejo varianto ki pravi, da naj bi v Trbovljah ukinili ekonomsko srednjo šolo ter strojni oddelek tehniške srednje šole. V zvezi s temi predlogi je bilo že pred tedni sklicano posvetovanje vseh zainteresiranih činiteljev iz vseh treh revirskih občin, republiškim institucijam pa je bilo tudi poslano pismo, v katerem jih seznanjajo z dejanskim stanjem obeh šol ter poudarja, da o ukinitvi omenjene šole ter oddelka ne more biti niti govora.
Material o racionalizaciji šolstva je vse premalo argumentiran ter preveč nasplošen, kar kaže na to, da predlagatelj tega gradiva ni imel dejanskega stika s terenom ali bolje povedano, ni imel pregleda nad dejanskim stanjem, tako v posameznih šolah kot tudi nad posameznimi območji. To najbolje dokazuje podatek, da material vsebuje predlog, po katerem naj bi se dijaki ESŠ vozili v Celje oziroma prebivali v internatu v Celju. Ko so se zainteresirani iz Zasavja pozanimali v Celju ali so zadostne šolske in internatske zmogljivosti, so jim odgovorili, da ni dovolj prostora niti za vse kandidate, ki bi želeli obiskovati ESŠ v Celju z njihovega območja ter da so vse zmogljivosti v celjskem internatu izkoriščene. Dodali so tudi, da predlagatelj gradiva o racionalizaciji šolstva ni vprašal za mnenje nikogar v Celju o zmogljivostih šol in internata.
Letos obiskuje ESŠ 240 dijakov iz Zagorja, Trbovelj, Hrastnika, Sevnice, Laškega in Litije. Zadnji podatki kažejo, da so to otroci staršev, katerih osebni dohodki povprečno ne presegajo 800,00 N din mesečnih osebnih dohodkov in teh je dve tretjini. Okoli 62 % otrok oziroma dijakov v ESŠ in TSŠ so otroci delavcev in upokojencev. Že samo ta dva podatka pa jasno kažeta, da se revirska mladina ne bi mogla šolati v Ljubljani
Počitniški dom ZP-T v Crikvenici
ali Celju, ker starši pač ne bi zmogli vseh stroškov (hrana, vožnja ali pa celo plačevanje internatske oskrbe) Z drugimi besedami, to pomeni, da zasavska mladina ne bi imela možnosti strokovne usposobitve. In še en podatek, ki podkrepuje celotno problematiko — na seznamu nezaposlenih doslej ni niti enega diplomanta obeh šol, kar pomeni, da je revirsko gospodarstvo v celoti sprejelo mlade strokovnjake, od katerih pa nekateri nadaljujejo s šolanjem na višjih in visokih šolah. Zasavsko gospodarstvo pa še vedno potrebuje te strokovne kadre in se ni bati, da ne bi mogli najti zaposlitve, poudariti moramo, da ustvarja zasavsko gospodarstvo letno že okoli 80 milijard S din bruto produkta in da je v številnih delovnih organizacijah doslej zaposleno le 17 ekonomistov! Zunanji strok ovnjaki-ekonomisti pač ne gredo radi v »provinco« in zato se je nujno naslanjati na domači kader.
Vprašanje kaj bo z revirsko mladino je tehtno in umestno. Pri vsem tem je treba vedeti tudi to, da lažje dobi zaposlitev vsepovsod občan, ki ima neko strokovno usposobitev in zelo težko tisti, ki je nima. Jasno je. da ni misliti, da bodo vedno vsi mladi strokovnjaki dobili zaposlitev v svojem kraju, jasno pa je tudi, da jo bodo dobili drugje. Pogoj za to pa je: strokovna usposobitev. Le to pa lahko dobijo najceneje doma, saj so stroški šolanja minilalni
tako, da jih starši dijakov — tu gre za tiste z do 800,00 N din mesečnih osebnih dohodkov — še nekako prenesejo. Racionalizacija šolstva bi morala stremeti za čim smotrnejše izkoriščanje razpoložljivih sredstev, ne pa v smeri ukinjanja posameznih šol ali posameznih oddelkov nekaterih šol.
Nedavno posvetovanje o racionalizaciji šolstva, katerega se je udeležil tudi član IS SRS dr. Vladimir Bračič je ponovno pokazalo, da je nujno zagotoviti še nadaljnje delovanje obeh šol. »■Zagotovim vam lahko, da IS ne bo podprl kakršnokoli akcijo, ki bi zmanjšala možnost šolanja revirske mladine«, je podčrtal predstavnik IS SRS. Razprave o racionalizaciji šolstva bodo v republiških forumih nedvomno pokazale, da so sedanji predlogi nesprejemljivi- ter da je nujno nuditi mladini možnost nadaljnjga šolanja. V Zasavju so pripravljeni — o tem že razmišljajo, da bi koncentrirali srednje strokovno šolstvo v Trbovljah, poklicne šole pa v Zagorju, s tem bi odpadla dvojnost oziroma dvotirnost posameznih šol, kar bi v veliki meri zmanjšalo stroške ter dalo boljše pogoje za šolanje otrok, in na koncu gre zapisati upanje, da do ukinje-nja ES S in oddelka TSŠ v Trbovljah ne bo prišlo ter da bo revirska mladina imela možnost šolanja doma.
Janko Savšek
Delo samoupravnih organov
Skupščina kolektiva in upravni odbor ZP-T sta imela kot osrednja samuopravna organa podjetja, po izvedenih zadnjih volitvah v samoupravne organe vsak po dve seji, oziroma zasejdanji. Na teh sejah oziroma zasedanjih sta razpravljala in sklepala o naslednjih zadevah:
1.	Na 1. zasedanju skupščine kolektiva, dne 29 aprila 1968:
—	predsednik skupščine kolektiva prejšnje mandatne dobe 1966/68 Kohne Emil, dipl. inž. rud., je podal poročilo o dvoletnem delu najvišjega samoupravnega organa v podjetju; skpuščina kolektiva je poročilo osvojila,
—	potrdila je poročilo predsednika volilne komisije o poteku in rezultatih volitev v samoupravne organe, ki so bile 16. aprila 1968. Potrjena je bila veljavnost poteka volitev in potrjep. mandat novoizvoljenih članov skupščine kolektiva za naslednjo mandatno dobo,
—	za novega predsednika skupščine kolektiva za mandatno dobo 1968/70 je bil izvoljen soglasno Dobčnik Stane, jamski nadzornik na obratu Kotredež rudnika Zagorje, za njegovega namestnika pa Kandušar Aleksander, nadzornik zračenja na rudniku Hrastnik,
—	upravni odbor mandatne dobe 1967/68 je dobil razrešnico,
—	za člane novega upravnega odbora 1968/69 so bili izvoljeni: Pauč-nik Alojz — dipl. inž. rud., Rebernik Leopold, Slapšak Stane, Dolar Izidor, Berger Ivan — dipl. inž. rud., Božič Alojz, Kramar Blaž, Sakeljšek Leopold, Kantu-žar Rado, Mandelc Franc; glavni direktor Ivančič Albert, dipl. inž. rud. je po svojem položaju enajsti član upravnega odbora; hkrati je bilo izvoljenih tudi 10 namestnikov članov upravnega odbora,
—	izvolila je pet stalnih komisij z 31 člani ter eno občasno komisijo z 8 člani,
—	potrdila je finančni obračun in delitev dohodka za prve tri mesece 1968 za vse dejavnosti podjetja,
—	anahtski oddelek je dobil nalogo; da pripravi analizo poslovnih stroškov s krajšo obrazložitvijo ter poročilo o deiansko doseženih prihrankih zaradi zmanjšane po^ rabe jamskega lesa, ob upoštevanju izgub na železnem podporju,
—	sprejela je izjavo z določenimi ugotovitvami v zvezi s pritožbo Grčarja Rudija, uslučbenca v rudarskem šolskem centru Zagorje,
—	odločila je, da se izloči iz sklada stanovanjskih hiš pri stanovanjskem podjetju Zagorje štiristano-vanjska hiša Kisovec št. 73. Ta
objekt ponovno prevzame v svoja osnovna sredstva podjetje zaradi kasnejše porušitve glede na gradnjo novega 32-stanovanjske-ga bloka RB-2 Kisovec na isti lokaciji,
—	rudnik Zagorje je dobil pooblastilo, da pod najugodnejšimi pogoji proda star gradbeni material od objekta Loke št. 11,
—	dala je soglasje k predloženemu načinu financiranja gradnje novega stanovanjskega bloka RB-2 Kisovec, katerega bo gradilo' SGP Zagorje v letih 1968/69,
—	odobrila je dodatna sredstva za individualno stanovanjsko izgradnjo,
sklenila je, da podjetje naroča nova stanovanja za člane delovne skupnosti v novozgrajenih stanovanjskih blokih v Trbovljah in Hrastniku preko obeh področnih stanovanjskih podjetij.
2.	Na 1. seji upravnega odbora, dne
11. maja 1968;
za predsednika upravnega odbora za mandatno dobo 1968/69 je bil soglasno izvoljen Dolar Izidor, kovač na rudniku Trbovlje, za njegovega namestnika pa Berger Ivan, dipl. inž. rud., obratovodja na rudniku Trbovlje,
—	imenovani sta bili ’ komisiji za izume in tehnične izboljšave ter za rekreacijo in oddih 'in uredniški odbor glasila »Srečno«
potrjeno je bilo poročilo predsednika upravnega odbora o delu
igOT/GT^113 V mandatni dobi
—	soglasno je bila potrjena primopredaja podjetja med novim in starim upravnim odborom na podlagi predložene bruto bilance vseh dejavnosti podjetja za dobo januar-mar^c 1968,
soglašal je z osnutkom pravilnika o nagrajevanju delavcev, ki se pri delu ne poškodujejo, potrdil je poročilo o koriščenju amortizacijskih sredstev, sanacijskega posojila in sredstev za investicijska velika popravila za razdobje januar-marec 1968, sprejel je določena stališča v zvezi z nelikvidnostjo podjetja, po katerih bi odložili izvajanje’ nekaterih investicijskih del v pri-meiru, če se pogoji za koriščenje sanacijskega posojila ne bodo spremenili,
—	potrdil je poročilo o gibanju stroškov v L tromesečju 1968,
—	ugodno je rešil 2, zavrnil pa 1 prošnjo,
—	odobril je včlanjenje podjetja v kolektivno članstvo Ljudske, tehnike Slovenije,
—	Pograjcu Antonu iz Zagorja je odboril izplačilo enkratne denarne odškodnine za škodo, povzročeno po rudarjenju,
—	pripravil je predlog skupščini kolektiva za določitev števila članov delovne skupnosti, potrebnih preventivnega zdravljenja po sprejetem pravilniku podjetja,
—	tehniškemu direktorju Hočevarju Branku, dipl. inž. rud. in direktorju separacij Mlakarju Mirku, dipl. inž. rud. je odobril 4-dnev-no službeno potovanje v Avstrijo.
—	sprejel je določena stališča v zvezi z bodočim statutom višje šole za organizacijo dela v Kranju.
3.	Na 2. seji upravnega odbora, dne
27. maja 1968:
—	odobril je direktorju komercialnega sektorja Anžurju Bogdanu, dipl. ec. 6-dnevno službeno potovanje; v Švedsko k firmi Trel-leborg,
—	ugodno je rešil 3 vloge, 4 je zavrnil, 2 pa je sprejel na znanje,
—	določil je nove cene za obratovalne ure; motornega nakladalca Pešci.
—	odobril je izplačilo enkratne denarne odškodnine za škodo; povzročeno zaradi obratovanja kamnoloma na rudniku Zagorje,
—	odobril je izplačilo enkratne odškodnine gasilskemu društvu Kotredež v Zagorju za povzročeno škodo po rudarjenju,
—	soglašal je s tem, da bo podjetje od 1. julija 1968 dalje plačevalo premije za kolektivno zavarovanje; članov delovne skupnosti za podjetje kot celoto,
—	pripravil je predlog skupščini kolektiva, da odobri občinskim skupščinam Hrastnik, Trbovlje in Zagorje plačilo 1 %-nega prispevka od bruto osebnih dohodkov, doseženih v letu 1967 na območju posameznih občin namensko za financiranje šolstva in o-stalih potreb v letu 1968,
—	soglašal je s finančnim obračunom in delitvijo dohodka za dobo od 1. 1. do 30. 4. 1968,
—	analitski oddelek je dobil nalogo, da pripravi analizo osebnih dohodkov članov delovne skupnosti OSRD. ki delajo na domačih gradbiščih,
—	sprejel je opozorilo za vse delovne enote na strogo izvajanje navodil osrednjih samoupravnih ogranov o dela prostih sobotah,
—	odobril je razpis vajeniških mest pri rudarskem šolskem centru in razpis štipendij,
—	soglašal je z odpovedmi delovnih razmerij tehniškega direktorja Hočevarja Branka, dipl. inž. rud., direktorja proizvodnega sektorja Legata Franca, dipl. inž. rud. in direktorja kadrovskega sektorja Sihurja Franca,
Stopstnaist M
radarska godba v Hrastniku
Otvoritev Doma rudarske godbe Hrastnik, dne 5. VII. 1953
Delo samoupravnih organov
Rudarska godba Hrastnik, ki sedaj deluje tudi kot samostojna sekcija DPD Svobode I Hrastnik, bo slavila 2. julija letos 115-letnico svojega obstoja. Visok jubilej kaže, da spada naša godba med najstarejše amaterske pihalne godbe v Sloveniji, če že ne v Jugoslaviji.
Ko je leta 1849 prvi vlak na progi Dunaj-Trst (tako imenovana Južna železnica) peljal skozi Hrastnik, je na tej slovesnosti igrala tudi prva skupina hrastniških godbenikov. Čeprav njen zametek nastanka sega torej v leto 1849, lahko o organizirani enoti govorimo šele v letu 1853. Takrat je godbo že štela 12 mož in je imela svojega kapelnika ter doblia ime »Rudarska godba«. To leto se smatra torej kot ustanovno leto. Prvi kapelnik je bil Jernej Puncer, rojen 5. 8.	1817 v Šentjerneju ob Taboru. Pri
rudniku je služboval kot jamski nadzornik.
Gonilna sila v godbi je bila vso dolgo dobo napredna delavska miselnost. Le tako je bilo mogoče, da je godba stalno delovala, ker je pač prvenstveno služila delovnemu človeku.
Svoje kulturno poslanstvo je godba dostojno opravila tudi v narodnostnem pogledu. Bila je pomemben buditelj narodne zavesti že v Avstroogrski, v predvojni Jugoslaviji pa je zvesto stala ob stranihrastniškemu proletariatu in _ ga dosledno podžigala v boju za boljše življenje. Tudi med drugo svetovno vojno, v dobi okupacije, je v boju našla svoje mesto. Njeni člani so kolektivno odšli v partizane in delovali v sestavu VII. korpusa NOV. v dobi okupacije so dali tudi svoj krvni davek: dvanajst godbenikov je darovalo svoja življenja za lepšo bodočnost naših narodov. Slava njihovemu spominu!
Dosedanji uspehi naše godbe so odraz dolgoletnega požrtvovalnega dela in nenehne težnje za dvig kvalitetne ravni. Prav zato bomo tudi v prihodnje v še večji meri gojili slavne tradicije godbe in v tej smeri vzgajali mlajši rod.
Ob našem visokem jubileju smo dolžni izreči največjo zahvalo hrastni-škirn rudarjem, kot tudi rudniškim upokojencem, ki so nas ves čas moralno in materialno podpirali. Seveda njihovo pomoč pričakujemo in potrebujemo tudi v bodoče.
Ko bomo torej letos proslavili ta visoki jubilej, pričakujemo dodatno materialno oziroma finančno pomoč tudi o-stalih merodajnih činiteljev v okviru podjetja in naše občine.
Na jubilejno proslavo bomo povabili tudi delegacije sosednjih godb. V goste smo povabili rudarsko godbo iz Ober-dorfa v Astriji, ki nam je že sporočila, da so naše povabilo z veseljem sprejeli Gostujoča godba bo sodelovala tudi v koncertnem programu.
Mimogrede naj omenim še drug tihi jubilej, ki dokazuje, da so naši predni-ki-godbeniki resnično delovali v naprednem in narodnostnem gibanju pa čeprav so zato morali trpeti razna šikaniranja takratnih delodajalcev in oblastnikov.
Leta 1868 — torej točno pred MO leti — je bil organiziran v Žalcu slovenski narodni tabor, kjer je sodelovala tudi hrastniška rudarska godba. Zaradi tega sodelovanja je takratno vodstvo rudnika Hrastnik kaznovalo godbenike tako, da jim je od njihove redne plače odtegnilo po 5 goldinarjev, kar je takrat pomenilo enotedensko plačo.
Plahuta Stane
PRIPIS: Vodstvo podjetja in samoupravni organi ter uredniški odbor glasila toplo čestitajo Rudarski godbi Hrastnik k tako visokemu jubileju. Vsi žele, da bi njena dejavnost še bolj napredovala in se njene vrste še bolj pomnožile ter da bi dosegli še višje jubileje.
(Nadaljevanje s 14. strani)
—	odobril je razpis treh vodilnih delovnih mest, ki bodo prosta po preteku odpovedne dobe,
—• imenoval jiq petčlansko primopredajno komisijo za prevzem oziroma predajo poslov delovnega mesta tehniškega direktorja,
—	skupščini kolektiva je pripravil predlog za odobritejv preventivnega zdravljenja 61 otrok članov delovne skupnosti, ki so tega potrebni iz zdravstvenih razlogov.
4.	Na Z. zasedanju skupščine kolektiva, dne 30. maja 1968;	*
—• potrdila je finančni obračun in delitev dohodka vseh dejavnosti za dobo januar-april 1968,
—	potrdila je prečiščeno besedilo statuta Zasavskih premogovn’-kov, ob upoštevanju sprejetih pripomb,
—	odobrila je preventivno zdravljenje 70 članov delovne skupnosti Po obstoječem pravilniku podjetja,
—	odobrila je preventivno zdravljenje 61 otrok članov delovne skupnosti, ki so socialno ogroženi,
—	odobrila je izplačilo nagrad članom delovne skupnosti, ki se pri delu niso poškodovali,
—	odobrila je občinskim skupščinam Hrastnik, Trbovlje in Zagorje izplačilo 1 %-nega prispevka od bruto osebnih dohodkov v
letu 1967, doseženih na območju posameznih občin, namensko za financiranje šolstva, investicije šolstva in ostale potrebe občinskih skupščin v letu 1968,
—	odobrila je poslovno tehnično sodelovanje podjetja v konzorciju podjetij industrije gradbenega materiala in gradbene operative Zasavja; odobrila je tudi pne.vzem ustreznega dela finančnih obveznosti pri izdelavi programa razvoja industrije gradbenega materiala in gradbenih elementov v Zasavju ter študije integracijskih oblik gradbene operative in industrije gradbenega mate,riala,
—	odobrila je prenos stanovanjskega bloka R.B-1 Kisovec — rudnik Zagorje v gospodarjenje skladu stanovanjskih hiš pri stanovanjskemu podjetju Zagorje,
—	odobrila je dopolnitev programa uporabe investicijskih sredstev,
■— odobrila je prodajo lesene lope — bivše garaže na Dolu, Trgovskemu podjetju Hrastnik,
—	odobrila jq izločitev dotrajanih osnovnih sredstev.
Skupščina kolektiva se -je v skladu s sprejetim statutom preimenovala v osrednji delavski svet s pravicami in dolžnostmi, ki jih določajo zakonski predpisi, statut podjetja in drugi notranji predpisi.
Lenarčič Tine
Zasavsko posvetovanje v Trbovljah
pestrost problemov in mnenj
Nedavno tega se je udeležilo nad 50 članov medobčinskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva »Zasavje«, RO S-a Zasavskih premogovnikov, članov plenuma ObSS, predsednikov sindikalnih podružnic ter članov komisij in delegatov iz občinskih sindikalnih svetov, posvetovanja o dokončnem oblikovanju pripomb predkongresnega gradiva na temi:
a)	nadaljnji razvoj zdravstvene zaščite in socialnega zavarovanja s stališča vsklajevanja teh področij z družbeno-ekonomski mi odnosi ter
b)	integracija vseh oblik družbenega dela na samoupravnih osnovah. Posvetovanja se je udeležil tudi
predstavnik RSS Jože Tavčar, predstavniki ObSS Jesenice in predstavniki tovarniškega odbora sindikata Železarne.
Uvodoma je treba pripomniti, da dokonča stališča in pripombe še niso izdelane, saj je bilo iz pestre in vsebinsko izredno bogate razprave na posvetovanju nemogoče takoj izluščiti vse predloge in dokončna stališča. Posebna komisija bo izdelala dokončno redakcijo vseh pripomb, katere bo potrebno še dopolniti in konkretizirati in šele zatem bo material s posvetovanja poslan RS ZS Slovenije, CS ZSJ ter komisiji za pripravo gradiva za VI. kongres ZS Jugoslavije.
Posvetovanje je bilo vsebinsko razdeljeno na dve osnovni temi s sedmimi podskupinami, ki so zajele zdravstveno varstvo, invalidsko varstvo, pokojninsko zavarovanje, socialno skrbstvo, borčevska vprašanja, integracijo vseh oblik družbenega dela na samoupravnih osnovah ter problematiko varstva pri delu. Problematiko vseh področij so dopolnjevali, saj je že v uvodnih besedah predsednik ObSS Trbovlje Cveto Plevnik nanizal in dal smernice za razpravo o vprašanjih in problemih, ki so značilni za Zasavje. V razpravi o zdravstvenem varstvu se je pokazala vsa pestrost in problematika tega področja, predloženo je, da bi se naj komisija za zdravstveno varstvo v polni meri angažirala pri dokončni izdelavi predlogov potem, ko bo republiška skupščina izdelala resolucijo v zvezi z novim zakonom o zdravstvenem varstvu. V zvezi s tem je bila navržena tudi misel, da sedanji zakon o zdravstvenem varstvu dopušča pretirano izčrpavanje človeka na posameznih delovnih mestih, bodisi v industriji ali rudarstvu. So primeri, da zaradi novih predpisov, oboleli raje koristijo redni letni dopust za zdravljenje kot pa, da bi bili sprejeti v bolniški stalež. V tem primeru bi bili namreč močno okrnjeni pri osebnem dohodku. Ta praksa pa poi drugi stranji povzroča različna obolenja, ker ni dovolj časa za temeljito zdravljenje. Razprava o problemih invalidskega varstva je dala vrsto predlogov. Osnovno izhodišče je bila misel,
da je nujno delovnim invalidom zagotoviti taka delovna mesta, kjer se njihovo zdravje ne bo slabšalo, temveč da bodo lahko čim več ustvarjali v skladu s svojimi del. in zdrav, sposobnostmi. Pripravljen je predlog, da naj bi prenesli skrb za delovne invalide v delovne organizacije, katere pa bi morali oprostiti dela prispevkov, kar bi dajalo realne možnosti za ustanavljanje novih obratov za delovne invalide.
V razpravi o socialnem skrbstvu so govorili o problemih, ki že dalj časa ustvarjajo ponekod dokaj mučna vzdušja. Tu gre predvsem za probleme zaposlovanja v tujini ter porajajoče se probleme varstva in skrbstva otrok. V o-kvim te teme je bilo precej govora tudi o mladoletniškem prestopništvu.
Predkongresne razprave v Zasavju so s tem dobile dokončno obliko, počasi pa se bo tudi zaključila izredno plodna in razgibana predkongresna dejavnost, v
kateri so dejansko sodelovali skoraj vsi člani sindikatov. Sklicatelja posvetovanja, medobčinski odbor industrije in rudarstva »Zasavje« ter ObSS Trbovlje sta s tem posvetovanjem dejansko vskladi-la mnenje o temah, o katerih bodo zasavski delegati razpravljali na kongresu, posredovala pa bosta tudi bogat ma-trial komisiji za pripravo gradiva za VI. kongres ZSJ.
Na minulem posvetovanju o oblikovanju pripomb za predkongresno gradivo sta bila izvoljena tudi delegata, ki bosta zastopala člane sindikata na bližnjem VI. konresu ZSJ. Za delegata sta bila izvoljena Milan Kožuh, generalni direktor RUDlS-a in Alojz Deželak, vodja komercialno-računskega sektorja pri tovarni polprevodnikov »Iskra« v Trbovljah.
Janko Savšek
Preventivno zdravljenje
Z novelizacijo temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju nimajo zavarovanci več možnosti, da se preventivno zdravijo na račun socialnega zavarovanja. Zato so samoupravni organi Zasavskih premogovnikov — Trbovlje rešili ta problem s posebnim pravilnikom in sredstvi, ki bodo vsako leto posebej določena v okviru finančne zmogljivosti.
V lejtu 1968 bo na preventivno zdravljenje poslano do 70 članov delovne skupnosti ZP-T.
Člane delovne skupnosti, ki pridejo v poštev za preventivno zdravljen je določi pristojni ambulantni zdravnik in kadrovski sektor v sodelovanju s socialnimi delavci tako, da bo omogočeno zdravljenje res najpotrebnejšim in zaslužnim. V katero zdravilišče bo napoten član delovne skupnosti ZP-T, odloča gle-
de na delavčevo zdravstveno stanje pristojni zdravnik.
Bo pravilniku je omogočeno preventivno zdravi jan j,e članom delovne skupnosti v naslednjih zdraviliščih in domovih: v Čateških Toplicah, domu Staneta Žagarja v Bohinju in domu Franca Salamona na Partizanskem vrhu.
Za preventivno zdravljenje je določena doba 21 dni, ki se je po zdravniških izkušnjah in analizah zdravljenja pokazala kot najbolj primerna in uspešna.
Pravilnik vsebuje tudi določene ukrepe za primere, če bi delavec, ki je poslan na preventivno zdravljenje samovoljno zaviral potek zdravljenja ali kako drugače kršil ugled kolektiva Zasavskih premogovnikov —■ Trbovlje.
Sihur Franc
svme
tito silEZlM M sw-PttAUto zmVf.K 6A ved
MRtLVtMO ue-h
PA m	/'
frOlMNl $>A Sl St KA2 MULO
'Oo>
»SREČNO«	STRAN 17
Delo republiškega poslanca
Tov. Forte Karl — Marko, poslanec republiškega zbora Skupščine bRti je predložil republiškemu zboru skupščine SRS 2 vprašanji, ki se nanašata na vprašanje borcev NOB m vprašanje obstoja ekonomske srednje šuie ter strojnega ouneika tehn. sred. sole v Trbovljah.
U-letde na to, da obe vprašanji, ki ju je ttov. Forte sprožil v republiški skupscmi živo zanimata tudi širši krog oucanov in članov delovne skupnosti, ju posredujemo v celoti tudi bralcem našega kolektiva:
Tovarišica predsednik, tovarišice
in tovariši poslanci
Na zadnjem zasedanju naše skupščine smo sprejeli resolucijo o osnovah družbeno-ekonomskega razvoja SR Slovenije v letu 1968, kjer smo med drugim zapisali, da se naj prizadevanja vseli družbenih činitieljev usmerjajo v hitrejše vključevanje strokovnih in visoko strokovnih delavcev, da se tako izboljša struktura zaposlenih, ker smo pri vseh prejš-nih analizah in razpravah ugotavljali, da strokovna struktura zaposlenih v Sloveniji ne ustreza in da bi vključevanje strokovnih kadrov v gospodarstvo pospešilo vključevanje delovnih organizacij v zahtevnejše pogoje gospodarjenja, nadalj-no rast in modernizacijo proizvodnje pri tem pa učinkovitejše gospodarjenje.
O razpravi o sredstvih namenjenih za splošno porabo smo se odločili, da naj bi v letošnjem letu prav tako pristopili k racionalizaciji šolstva vseh stopenj, zlasti tamkaj, kjer šole ustvarjajo profile kadrov, di današnjim zahtevam več ne ust-rezavo. V resoluciji smo določeno napisali »Skupščina SRS bo ob sodelovanju z izobraževalnimi skupnostmi, občinskimi skupščinami in šolskimi zavodi sprejela program za racionalizacijo na področju vzgoje in izobraževanja.«
Popolnoma se strinjam z izhodišči, ki jih uvodoma navaja dani predlog, izdelan s strani republiškega sekretariata za kulturo in prosveto. ki jih v pregovoru navaja, da se pospešij oprizadevanja, da bi se v vzgojno-izobraževalni dejavnosti le-ta razvijala skladno z družbeno ekonomskim razvojem ter z možnostmi in potrebami, ki jih narekuje uresničevanje družbene in gospodarske reforme. Pot racionalizacij-skih ukrepov bi morala kot navaja predlog, zagotoviti večjo učinkovitost, smotrnejšo izrabo sredstev in boljšo kakovost.
Iz gradiva lahko posnamemo-, da bi nedovoljno oreuaarjeni ukrepi v tej smeri povzročili tudi negauvne druž oene poslemee in celo v materialnem pogledu dosegli nasprotne učinke od zazcijenih.
Dovolite tovarišice in tovariši poslanci, da navedem primejr, ne iz lo-kalističnih razlogov, na način postopka, ki je v gradivu na strani iti in 11 naveden, posebej pod t. 7 in se 'nanaša na mrežo srednjih ekonomskih šol in konKretno (v gradivu je takšnih konkretnih predlogov ze,-io malo) predlaga ukinitev eKonom-skih srednjih šol v Ptuju in Trbovljah. Ne poznam razmer, ki so narekovale ustanovitev m neto eko-nomsKe snejdnje šote v Ptuju, pač pa bi se z vaši muovoljenjem zadržal na konstatacijah, ki so podane s tem v zvezi z ukinitvijo eaunomsKe srednje šole v Trbovljam. V gradivu piše, da se te šole »na splošno zadovoljstvo glede na obseg solsKih oko-lišev razporejene po krajih, razmeroma blizu so le Bti ir tuj m ES Marmor, bS Trbovlje in BS Celje« in dalje »Bodobno razširitetv je treba predvideti tudi za BS Maribor in Celje (z ukinitvijo šol v Ptuju in irbovljah)«. Prav tako moram tukaj podčrtati, da je v gradivu s tem v zvezi navedeno: »V zvezi s tako racionalizacijo bo republiški sakrer tariat za prosveto in kulturo skupaj z gospodarsko zbornico proučil po vpisu v ekonomsko in tudi komercialne šole, ki sprejemajo absolvente šol za blagovni promet in dajejo po vrsti izobrazbe podoben kader kot ekonomske šole. Kolikšne kapacitete ekonomskih in komercialnih šol so potrebne, bo deloma osvetlila tudi analiza profila ekonomskega tehnika.«
V primeru tehniških šol predlog ugotavlja nesmotrno razmestitev teh šol na področju Spodnjega Posavja in predlaga preusmeritev tehniške šole, v Trbovljah le v elektrostroko, tehniško šolo v Celju pa v strojno stroko. Pri najboljši volji, da se izognem polemiki z navedbami republiškega sekretariata za kulturo in prosveto, moram nekatere argumente v predlogu postaviti pod vprašanje, v kolikor njihova točnost ni dvomljiva.
1. V zvezi z bližino Celja in namero, da se okoliš ES Celje razširi na področje dela EŠ Trbovlje, moram navesti, da je Celje oddaljeno od Trbovelj 43 km po železnici, avtobusne zveze pa so zaradi znanih cestnih razmer v revirjih, med Celjem in Revirji slabe. Iz sedanje ekonomske šole bi se potemtakem dnevno vozilo 240 dijakov iz strojnega oddelka tehniške, srednje šole pa 98 dijakov.
2.	Isti sekretariat je v gradivu o racionalizacijah iz leta 1967 (t. j. že Po merah reforme) v istem (st. spisa 01-39/66 z ane 6. 3. 1967) ugotovil, da je zajemanje mladine v srednje šole, ki znaša 15 u/o odločno prenizko in aa ga je treba opvečati. K temu uoaajam še to, da Ima po amahzan delovnih mest le 37% zaposienm srednješolsito izobrazbo za delovno mesto, ki tako izobrazbo zahteva. Poudarjam, aa so Revirji izrazita regija industrijsko rudarskega značaja in oa bi vsak takšen ukrep pomenil povečanje že itak odvečne nekvalificirane delovne sile. V revirskem šolskem okolišu znaša procent vpisa v srednjo šolo 24,5%, ki bi se s predlaganimi ukrepi vsekakor zmanjšal, kar pomeni situacijo, katero je v gradivu sekretariat ocenil kot neustrezno.
Ro vseh dosedanjih proučevanjih, posebej še z ozirom na socialno strukturo vpisanih v obeh šolah in sicer od 210 v TSS, so starši- 104 delavci, 47 upokojencev, 50 uslužbencev, 3 obrtniki in 6 kmetov v ekonomski srednji šoli pa od 240 vpisanih: 117 delavc ev, 53 upokojencev, 58 uslržbancev, 6 obrtnikov 6 kmetov. Podčrtati moram še to, da je z ozirom na strukturo gospodar--stva v delavskih družinah le, ena plača ali pokojnina, možnosti za zaposlitev za žensko delovno silo minimalne, zato lanko sklepamo, da bi z navedenimi ukrepi onemogočili šolanje otrokom delavcev in upokojencev, ker isti glede na dohodke ne bi imeli možnosti plačevanja prevoza ali bivanja v dijaških domovih v Celju. Torej posledice v očitnem nasprotju z načelom, ki ga prokla-miramo:	Omogočanje šolanja na
vseh vrstah in stopnjah šol čim širšemu krogu občanov, da bo družba hitreje prišla do potrebnih kadrov. Pri tem moram dodati, da tudi sedanje kapacitete dijaških domov ne zadostujejo za sedanje število dijakov celjskega območja. Predlagani ukrepi racionalizacije bi torej zahtevali glede na preje navedene u-gotovitve, takojšno gradnjo novih dijaških domov.
Dovolite tovarišice in tovariši poslanci, da citiram še odgovoro vodstva Ekonomske srednje šole v Celju in izjavo skupnosti ekonomskih šol SRS; Celjska ekonomsko šola v dopisu ESš Trbovlje navaja, da dopoldne nima prostora, pač pa bi lahko dijaki iz Trbovelj oz. Zasavja koristili prostore popoldne. Ob koncu dopisa sporočajo, da doslej še nobena zato pristojna republiška institucija ni iskala pri njih kakršnih koli podatkov o možnosti zlitja šolskih okolišev.
STRAN 18
»SREČNO«
Št. 2 — junij 1968
Delo republiškega poslanca
(Nadaljevanje s 17. strani)
In še izjava skupnosti ekonomskih šol SRS: »Skupnost ekonomskih šol Slovenije odločno odklanja in obsoja predlagano ukinitev ekonomskih srednjih šol v Trbovljah in Ptuju. Predlogi za ukinitev teh šol so v popolnem nasprotju z analizo o-mrežij strokovnih šol, ki jo je izdelal republiški sekretariat za prosveto in kulturo. Razen tega žei površen račun pokaže neracionalnost in škodljivost predlaganih ukinitev.«
Ali se po vsem tem, kar sem navedel, v teh primerih predlog drži načel, ki jih v uvodu navaja, da bi racionalizacija morala zagotoviti večjo učinkovitost, smotrnejšo uporabo sredstev in boljšo kakovost, ter da v tem primeru gre za situacijo, ki smo se je hoteli izogniti; da bi nepreudarjeni in ne dovolj proučeni ukrepi lahko povzročili negativne družbene posledice in dosegli nasprotne učinke od zaželjenih?
V celotnem gradivu manjkajo stališča Izvršnega sveta. Nerazumljivo mi je prav tako stališče odbora za kulturo in prosveto republiškega zbora, ki na strani 6, predzadnji odstavek poročila k »Predlogu ukrepov za racionalizacijo na področju vzgoje in izobraževanja in k akcijskemu programu za izvajanje racionalizacije na področju vzgoje in izobraževanja« navaja »odbor ni podrobneje ocenjeval načina in posameznih ukrepov, predloženih v gradivu, temveč je skušal ugotoviti, ali je gradivo kot celota najustreznejša pot za izboljšanje in prilagoditev izobraževanja sedanjim in prihodnjim potrebam gospodarstva in družbenih služb«. V sedanji pripravljalni fazi odbor še ne more zavzeti dokončnih stališč o posameznih konkretnih predlogih o katerih je dolžna odločati skupščina SR Slovenije. To bo odbor storil, ko bo seznanjen z mnenji izobraževalne skupnosti SR Slovenije, gospodarske zbornice SR Slovenije, ustreznih strokovnih združenj in samih šolskih zavodov.«
Odbor pa v zadjem odstavku predlaga, da naj skupščina navedene predloge sprejme z morebitnimi spremembami, torej, če naj tolmačimo, vsaj jaz ga tako, predložene konkretne ukrepe naj bi mi sprejeli, čeprav odbor do istih ni zavzel stališče, odbor pa bo to storil, ko bo dobil naša konkretna stališča, kasneje bo pa še konsultiral navedene institucije. Prepričan sem, da bi poslanci konkretna stališča lažje sprejemali, če bi odbor te konsultacije že opravil in nam rezultate istih s svojimi stališči posredoval. Prav tako menim, da bi pri tem, ko naj končno in konkretno odločamo, morali imeti pravočasno pred seboj tudi stališča odnosno mnenje Izvršnega sveta kot predlagatelja po
tretjem odstavku 251 člena skladno s 316 členom poslovnika skupščine SRS. Po 252 členu istega poslovnika bi predlogu moralo biti prav tako pravočasno priloženo poročilo zakonodajno pravne komisije. Iz vsega navedenega predlagam, da predlo-eni material kot predlog za nadalj-na konkretna proučevanja sprejmemo, vendar da o konkretnih ukrepih razpravljamo takrat ko nam bodo priložena konkretna stališča predlagatelja, pristojnega odbora in zakonodajno pravne komisije, da jih bo-m olahko tudi proučili. Svoj predlog utemeljujem z določbami 256 člena v zvezi s 316. členo mposlovnika skupščine, kjer je predvideno, da zbor lahko sklene, da posebej opravi splošno obravnavo, posebej pa obravnava besedilo.
Karel Forte — Marko poslanec republiškega zbora
Predsedniku republiškega zbora
skupščine SRS
Vljudno prosim, da posredujete izvršnemu svetu Skupščine, SR Slovenije naslednje poslansko vprašanje;
Dodatno poročilo odbora za družbeni plan, finance in proračun republiškega zbora ter odbora za proračunski sistem in finance organi-zacijsko-političnega zbora z dne 1.
3.	t. 1. k predlogu zakona o proračunu SR Slovenije na strani 4. odst,
3.	navaja, da je »podobna situacija tudi v republiškem sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo, ker so posebej obremenjeni z reševanjem odločb v zvezi z varstvom vojaških vojnih invalidov in borcev NOV. Zaradi neustrezne kadrovske strukture, predvsem na področju socialnega varstva čaka na rešitev preko 5500 vlog.« Ze na seji odbora sem predsedniku sekretariata, skupno z ostalimi člani odbora, izrazil svoje zaprepaščenje, ko je potrdil zgoraj navedeni podatek. Vsi člani odbora so bili mišljenja, da je navedene vloge potrebno nemudoma rešiti. Moram poudariti še to, da je seja bila 19., 20. in 23. februarja.
Na seji republiškega zbora, 12. marca t. 1., je predsednik odbora za družbeni plan, finance in proračun tovariš Puhar v svojem poročilu navedel ; »Podoben, morda še hujši slučaj, je v sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo. Teoko je reči, ali je zasedba številčno slaba — ali pa je kvalitetno neadekvatna. Važna, zaskrbljujoča pa je ugotovitev, da se od 1. 1965 sploh ne, rešujejo več prošnje borcev NOV za priznanje posebne delovne dobe. Trenutno leži na sekretariatu 5500 nerešenih vlog — marsikdo od teh že ni morda
več med živimi in ni dočakal rešitve, ki naj bi jo dobil od naše v slabem smislu izražene birokracije.«
Dejstvo je, da nismo do. danes, ko je, poteklo skoraj že mesec dni od dneva odborove seje, dobili neka-kršnega sporočila, niti ga niso dobili prizadeti borci. Tudi ostala javnost ni obveščena, če se pripravlja akcija, ki bo po »hitrem ah skrajšanem postopku« rešila ali vsaj začela reševati navedene nerešene zadeve v sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo.
Opozoriti moram še na to, da je v lanskem letu ob razpravi o spremembi zakona o republiškem dodatku zaposlenim borcem bilo poudarjeno, da so prav tako kot dohodek aktualni tudi drugi problemi borcev.
Že večkrat smo ob protestih borcev ugotavljali, da s položajem borcev in invalidov nekaj ni v redu, kar posebej občasno ugotavljamo ob analizah pristojnih organov, ali pa, ko se stvari zaostrijo s protesti in vprašanji samih borcev, ki zaradi nerešenih problemov pogosto mislijo, da je njihovo vprašanje aktualno samo ob volitvah ali kakšnih drugih pomembnejših notranje ali zunanje političnih dogodkih. Da bi se pravočasno izognili vsakršnim posledicam v zvezi s spredaj navedenim stanjem, menim, da bi morali delovati hitro in učinkovito.
Z ozirom na vse, kar sem navedel, prosim izvršn isvet SRS Slovenije, da mi na osnovi 23., 24. in 25. člena psolovnika Skupščine SR Slovenije odgovori na prvi seji republiškega zbora na naslednje vprašanje;
Od kdaj je izvršnemu svetu poznana situacija v zvezi s 5500 nerešenimi vlogami borcev NOV v republiškem sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo?
Kaj in na kakšen način misli izvršni svet ukreniti, da se takoj organizira delo na reševanju teh vlog in v določenem roku tudi zaključiti?
Menim, da bi vsako zavlačevanje reševanja teh zadev moglo pri javnosti sprožiti ogorčenje.
Karel Forte 1. r.
cDopisujte
v svofe glasilo!
Delo revirskih občinskih
Občinske skupščine; v Zagorju, Hrastniku in Trbovljah, ki so imele v zadnjem obdobju številne dolge in plodne seje, so sprejele vrsto odlokov in dopolnil, ki urejajo življenje in delovanje tako delovnih organizacij kot občanov. Zaznamovati pa gre, da so seje SOb pogostokrat prenatrpane z raznimi točkami dnevnega reda, ki v veliki meri o-nemogočajo temeljite in vsestranske, razprave ter, da se včasih zgodi, da odborniki — ponavadi proti koncu seje — glasujejo bolj avtomatično, ker so utrujeni in čakajo na to, da se seje čim preje končajo. Vsa sreča je v tem, da so na repu dnevnih redov posameznih sej manj pomembne stvari, ki zahtevajo le formalno potrditev.
Zaradi obširnih dnevnih redov je v zadnjem času v Trbovljah postala že ustaljena praksa, da seje sklicujejo že ob 7 uri zjutraj, prej so jih vedno ob 8. uri. V ostalih dveh obr činah je ta praksa ustaljena že dalj časa, saj se je pkoazala kot umestna
—	ravno zaradi obširnih dnevnih redov. Ob delovanju SOb gre tudi o-meniti delovanje svetov. Sestava vseh svetov ni ravno najboljša — ne zaradi same zasedbe, temveč zaradi pripravljenosti odbornikov za delovanje v njih. Kajti pogostokrat se zgodi, da so sveti nesklepčni ali pa, d aso razprave v njih preozke, nedokumentirane in formalne. To pa ima za posledico, da pridejo na sejo neizdelani in nepopolni predlogi, kar med drugim povzroča nepotrebne razprave in podaljševanje sej SOb. Iz tega pa tudi sledi, da ni preveč umestna praksa, da v svete odbornike enostavno imenujejo, ne, da bi jih prej vprašali, če so pripravljeni delovati v tem ali onem svetu.
To je le nekaj obrobnih pripomb k delovanju SOb v revirjih, ki se v svojem delovanju srečujejo z različnimi problemi in težavami in katere v večini primerov tudi uspešno rešijo. Osnovni problem delovanja SOb je — ta bo, nastopil sedaj ko bodo sprejemali letošnje proračune
—	od kod in kako zagottoviti potrebna materialna sredstva za nemoteno delovanje celotnega družbenega mehanizma.
Med pomembnejše zadeve oziroma odloke, ki so jih v zadnjem času sprejele revirske skupščine gre omeniti odloke o spremembah in dopolnittvah odlokov za uporabo mestnega zemljišča; odloke o odločitvi delovnih organizacij, zavodov in ustatnov, ki morajo ustanoviti enote za varstvo in reševanje v svojih organizacijah za opravljanje neposrednih del pri reševanju ljudi in premoženja ob naravnih in drugih hudih nesrečah oziroma nezgodah; odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov; odlok o ugotovitvi letnih kosmatih osebnih dohodkov delavcev
za leto 1968; odlok o sredstvih za finansiranje vzgoje in izobraževanja ter odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah. Mimo tega pa so na sejah SOb tekle razprave še o številnih drugih problemih, ki zadevajo življenje in delovanje tako občanov kot delovnih organizacij v posameznih občinah.
Po najnovejšem odloku oziroma dopolnitvah odloka o komunalnih taksah bodo lastniki motornih vozil na področju trboveljske občine od 1. januarja letos plačevali za osebne avtomobile; do 900 cm3 letno takso 80 N din, od 900 do 1350 cm3 120, nad 1350 do 1800 cm3 300, nad 1800 do 2500 cm3 600, nad 250 do 3100 cm3 osebna vozila po 1500 N din. Taksa za motorna kolesa pa bo znašala od 30 N din za motorna kolesa nad 125 do 250 cm3 do 60 N din za motorna kolesa z nad 1000 cm3 delovne prostornine.
Kratek povzetek zadnje februarske seje SOb Trbovlje,; dah so so-
Kakor vemo že od nekdaj, je bil zgornji sloj zemlje ali njena površina za človeka več vreden, kot pa njena notranjost. Razumljivo1, kajti ta njen gornji del nas živi in redi, odkar obstoja človeški rod. Vendar je človek začel riti tudi v njeno no-truanjost. Posebno tu pri nas v Zasavju. Našel je premog. In sicer veliko premoga, V Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, Laškem. Rabi za kurjavo, toploto, za pogon strojev, elektriko. Tako je nastal nov rod ljudi, ki se živi od dela pod zemljo. Vendar njeno površino še vedno ljubi in ceni. Vsak dan bolj.
Zaradi velikih količin izkopanega premoga, so se začela pojavljati velika posedanja gornjega sloja zemlje, ki je zato postala za kmetijsko obdelovanje neuporabna. Rudniške družine so to zemljo odkupile in jo razdelile svoji mradarjem za obdelovanje. Kdor je dobil rudniško stanovanje, je z njim vred dobil tudi kos vrta ali zemlje. Kdor je bil priden in delaven si je lahko skopal še celino in napravil njivico pa je bilo krompirja in fižola dovolj za družinico. Tudi marsikateri prašiček se je zredil na tej zemlji. Najbolj pridni pa so imeli celo krave in koze. Zelenjadnih trgovin in Vi-tamink včasih niso poznali. Skoraj vse rudarske družine so pridelale zelenjavo doma.
Danes je sicer že precej drugače, kajti velike površine najlepših gred og^vrtov so zazidane. Tudi prebivalci novih stolpnic in blokov nimajo več vrtov. V dolinah so najlepši vrtovi zazidani ali spremenjeni v parke.
skupščin
glasje k stopnji, ki znaša 0,95 %, izrednega prispevka za kritje lanskih izgub v zdravstvenem zavarovanju, kot tudi k stopnjam za zavarovanje delavcev in zavezancev od dopolnilnih dohodkov. Sprejeti je bil tudi dopolnilni pravilnik o štipendijah in posojilih za izobraževanje. Na ločenih sejah pa so odborniki obeh zborov sprejeli predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov, ki določa 4,74 % prespevno stopnjo, ki je za 0,5 odstotkov manjša kot lani. Ta razlika v prispevni stopnji pa bo povzročila po sedanjih cenitvah za 520.000 N din primankljaja v proračunu. Nov dopolnjen odlok o davkih in prispevkih občanov odloča olajšave pri davkih za kmete udeležence NOV kot tudi za obrtnike v prvem letu delovanja. V skla dskupnih rezerv gos. org. bodo DO vplačevale po 2 % sredstev od dohodka, ki ga bodo dosegale z določenimi odbitki.
Kar spomnimo se velike rudniške vrtnarije od katere je ostal danes le še majhen košček.
Tudi mlade gospodanje nimajo več časa za vrt, kajti v največ primerih sta oba zakonca v službi in kakor pravijo imajo »vrt v , Vitami nki.«
Vendar je Zasavje še vedno velik potrošnik sadik, posebno še sadik paradižnika in paprike tako, da se tega premalo pridela v zasavskih vrtnarija hin ga »uvažamo« še iz drugih krajeiv. Če je leto mokro, torej dovolj dežja, zraste po rudniških nasipih marsikaj. Sušno leto1 pa večino pridelka uniči.
Povsod po kolonijah se na prvi pogled vidi, kakšni ljudje živijo tu. Ponekod je res lepo. Lepi vrttovi, posebno v starejših kolonijah, cvetje na oknih, lepe brajde pred vhodi, ki dajejo senco in jeseni grozdje, klopce pod akacijami, ute in utice, kjer igrajo v prostem času karte in šah, pa sadni vrtički in okrasna drevesa. Vsega tega pa pri novih stavbah ni. Okolica je večinoma neurejena. Namesto trave in drevja raste okrog stavb lupinec in metlika. Na balkonih, kjer so nameščeni zabojčki za cvetje pa visi perilo, okrog stavb pa v, blatu in brozgi stojijo »fički«. Ni vse lepo stanovanje, o-krog hiše pa vse narobe. Kako soboto bi bilo treba vzeti v roke tudi brezovo metlo in počistiti, kajti okolica hiše da vedeti, kakšni ljudje prebivajo v njej.
Milan Kovač
Janko Savšek
Vrtnar nam piše:
Šport in rekreacija
V primerjavi s prejšnimi leti, so bile lanskolettne delavske sindikalne športne, igre nad vse uspešne. Uspešne so bile, ne samo zaradi nekaterih novih športnih panog, temveč predvsem zaradi izredno velikega števila udeležencev delavcev — športnikov. Zanimivo je, da je bilo lani največ zanimanja za mah nogomet, katreega so prvič uvrstili v tekmovalni spored sindikalnih delavski hšportnih iger. Razveseljivo je tudi dejstvo, da je lani v vseh športnih panogah tekmovalo rekordno število — okoli 650 delavcev — športnikov.
Tako kot lani je ttudi letos komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu v Trbovljah že imela razgovor oziroma sestanek s predstavniki delovnih organizacij, ki se ukvarjajo s športom in rekreacijo v posameznih delovnih organizacijah. Namen prvega sestanka je bil. dogovoriti se in spre-jeiti pravila za organizacijo letošnjih
delavskih športnih iger. Pozdraviti gre dejstvo, da so se sestanka udeležili predstavniki vseh večjih in številnih manjših delovnih kolektivov iz občine, kar že zagotavlja nemoteno in kontinuirano delo oziroma potek letošnjih delavskih športnih iger.
Športni referenti in predsedniki sindikalnih podružnic vseh trboveljskih delovni kolektivov so že prejeli razpis za udeležbo na letošnjih delavskih športnih igrah. Po dosedanjih prijavah in zanimanju med delavci ■— športniki je letos pričakovati rekordno udeležbo. Računamo, da bo vsega skupaj v sedmih športnih panogah nastopalo verjetno nad 000 delavcev — športnikov amaterjev. To število pa bo morda še prekoračeno ob upoštevanju, da lahko posamezne delovne organizacije oziroma sindikalne podružnice, prijavijo več ekip za posamezno tekmovalno panogo.
Kot napredek v razvoju delavskih športnih iger gre omeniti sklep
udeležencev prvega sestanka, da bo letos tudi srednješolskn in delavska mladina — vajenci iz RŠC in IKŠ — sodelovala oziroma tekmovala kot enakopravni tekmovalci v vseh panogah. Tako je pričakovati, da bo letos v okviru delavskih športnih iger tekmovalo skupaj z osrednje-šolsko in vajeniško mladino' verjetno nad 1000 tekmovalcev. S tem bodo pa tudi prekoračene želje organizatorjev teh iger: ne iskati kvaliteto v tekmovanju temveč strmeti po čim večji udeležbi.
Tekmovalci bodo letos tekmovali v naslednjih športnih panogah — nogometu, odbojki, namiznem tenisu, streljanju, rokometu, kegljanju in šahu. Da bi teklo tekmovanje nemoteno1, so za posamezne panoge že imenovali vodje, ki bodo pripravili razporeditev tekmovanj, vodili evidenco o odigranih srečanjih ter doseženih uspehih. Za prijavljene ekipe letos ne bodo smeli igrati registrirani športniki in študenti. Obstoja želja, da tekmujemo za svoje ekipe le delavci — športniki.
Janko Savšek
Delo rudniških gasilcev v Hrastniku
Vse operativno delo se je v preteklem letu odvijalo po že vnaprej pripravljenih četrtletnih načrtih. Pri sestavljanju programa smo upoštevali zlasti potrebo po še večjem strokovnem izpopolnjevanju, zato je bil dan glavni poudarek praktičnemu delu oziroma vajam za primer požara na rudniških objektih.
Tudi za vsako praktično vajo je bil program vedno že vnaprej dobro pripravljen. Vaje so vodili mlajši podčastniki, ker smo hoteli pritegniti prav mlajši podčastniški kader k čim samostojnejšemu delu, katero je nujno potrebno ob raznih akcijah.
Precej se je izboljšala disciplina pri obiskovanju vaj, vendar pa imamo še vedno posamezne primere, ko nekateri smatrajo tako pripravljene vaje za nepotrebne in se jih le redko udeležujejo.
Poleg rednih gasilskih vaj, katerih je bilo 12 smo imeli še 18 izrednih — neplačanih vaj.
Izredne vaje so bile namenjene pripravam za občinsko in consko tekmovanje. Tekmovanje, tako občinsko kot consko, je bilo letos v Hrastniku v počastitev 80-letnice obstoja gasilskega društva Hrastnik-matica. Na tem tekmovanju smo sodelovali z dvema desetinama. Ker so nekateri člani zaradi bolezni odstopili iz tekmovalnih desetin, je bil operativni štab primoran dopolniti obstoječe desetine z novimi, mlajšimi člani. Kljub tem spremembam pa smo dosegli kar zavidljive uspehe, saj je I. desetina osvojila 1. mesto na conskem tekmovanju in s tem prehodni pokal. Prvo mesto pa je ta desetina osvojila tudi na občinskem tekmovanju. Ne dosti slab-
še uspehe je dosegla naša II. desetina, ki si je na občinskem tekmovanju pridobila 2. mesto.
Poudariti pa moramo, da ni bilo naše delo uspešno samo na operativnem področju, ampak tudi na preventivnem ter pri izpopolnjevanju o-preme. Z razumevanjem vodstva podjetja smo v preteklem letu nabavili manjkajoče in prepotrebne gumirane B in C cevi. Istočasno so bile nabavljene tudi sesalne cevi za motorno brizgalko, ker so bile stare povsem dotrajane. Za gašenje gozdnih požarov smo dobili požarne metle, katere smo že dalj časa pogrešali, saj so gozdni požari pri nas prav pogosti.
Zelo viden korak je bil narejen tudi na preventivnem področju. S prestavitvijo rezervoarja za hladilno vodo se je vodovodno omrežje bistveno izboljšalo, saj nam ta voda v primeru požara služi tudi za gašenje. Delno je bila popravljena tudi zasilna cesta na kotno postajo Plesko, ki edina vodi na to področje. Če bo požar, bomo odslej lahko mnogo hitreje na mestu. Veliko pozornost smo polagali tudi požarnovarnostnim pregledom objektov in redni mesečni kontroli ročnih gasilnih aparatov. Vse to delo je omogočilo, da nismo v preteklem letu imeli kljub številnim provizorijem in zastarelim ter požarno slabo varovanim zgradbam, niti enega požara na našem območju.
V lanskem letu smo bili trikrat klicani na pomoč, vendar v vseh treh primerih izven rudniškega območja. Prva akcija je bila pri gašenju gozdnega požara na Žreblje-vem hribu. Tu smo s takojšnjim po-
sredovanjem preprečili večjo škodo. Drugič smo bili klicani na pomoč v Trbovlje, ko so gorele drvarnice v neposredni bližini rudniških garaž, vendar naša intervencija ni bila potrebna, ker je bil požar hitro lokaliziran. Tretja je bila v steklarni, kjer je nastal požar v transformatorski posaji. Pri tem požaru nismo mogli uspešno gasiti, niti niso to mogla ostala gasilska društva, saj ni nobeno imelo potrebnega kemijskega gasilnega sredstva za gašenje transformatorjev.
Udeležili smo se vseh sektorskih vaj, katere je organiziral štab občinske gasilske zveze Hrastnik. Ena izmed teh vaj je bila tudi na rudniškem območju.
Vsi ti uspehi pa prav gotovo ne bi bili doseženi, če nam ne bi samoupravni organi in vodstvo podjetja nudili moralno in materialno pomoč.
V letu 1968 smo hoteli dati gasilci prav poseben poudarek VI. kongresu slovenskih gasilcev. Že v začetku maja je bilo predkongresno tekmovanje vseh gasilcev iz Slovenije. Udeležbo na tem tekmovanju smo si morali zagotoviti z zmagami na občinskem tekmovanju in tekmovanju gasilcev iz zasavskega območja. To Pa je bilo možno doseči le z vlaganjem največjih naporov pri našem delu.
Vsako leto pred praznikom Dneva rudarjev potekajo razna športna tekmovanja in tekmovanja v izvež-banosti pri raznih rudarskih delih. Mnenja smo, da bi se v ta tekmovanja vključilo tudi tekmovanje gasilcev posameznih rudnikov.
Kreže Franc
Kadrovske vesti
V času od 1. mai-oa do vključno aprila 1966 beleži kadrovska služba ZP-T naslednje kadrovske spremembe:
Novosprejeti delavci na rudniku
Hrastnik:
Marec 1968:
Jesenik Alojz, Lazič Franc, Špajzer Franc, (rudarski nadzornik). Golob Jože, Knez Zdenko. Hafner Alojz — jamski kbtpačti:	Bregar Franc, Železnik Jože,
Perc Vladimir, Kolman Milan, Krznar Vinko — jamski vozači; Krajnc Jože — zunanji delavec; Pust Anton — strugar; Musar Ignac — strojni ključavničar; si-hur Vlado (diplomsko delo), absolvent filozofske fakultete.
April 1968:
Rozman Alojz. Gradišnik Oto — jamska kopača; Zolner Franc — jamski vozač.
Odhod delavcev na rudniku
Hrastnik:
Marec 1968:
Korbar Ivan, Kranjc Leopold, Orožen Marjan — jamski kopači (upokojeni); Slapšak Miha — jamski kopač, Jankovič Ivan — učni kopač (invalidsko u-pokojena); Trošt Ivan — jamski kopač (umrl); Povše Gregor — zunanji delavec, Hribar Karel — pom. elektrikar, De-novnik Stanko — jamski delavec — rudarski tehnik, Rumež Radoslav — jamski vozač, Oberčkal Niko — jamski kopač —-rudarski nadzornik (odšli v JNA).
April 1968:
Skale Gvido — jamski kopač, Jerman Franc — jamski nadzornik (upoko-
jena); Selič Anton — jamski kopač, Vtik Leopold — jamski kopač, Borštner Franc
—	lampist, Hočevar Alojz — zunanji delavec (invalidsko upokojeni); Topolovec Janez — jamski vozač. Kocman Anton
—	zunanji delavec, Kumelj Maks — jamski vozač, Alauf Viinlko — jamski kopač (samovoljna prekinitev).
Novosprejeti delavci na rudniku
Trbovlje
Marec 1968:
Korošec Jože (rudarski tehnik) jamski kopač; Skrut Ivan, Potokar Alojz, Štefanec Ivan — jamski vozači; Križnik Marija. Gregar Marija, Vidmar Kristina. Planinc Boža, Sodec Marija, Mahnič Anica, Šmid Nevenka, C amer Anica. Gabrijel Marija, Laznik Marija, Bastič Mairfija, Jok a n Danijela, Metli čar Hilda, Bibič Marija, Ostanek Milan. K lončar Boris, Razbo ršek Heda, Praznik ar Marjan, Škof Neža, Adler Darinka, Razboršek Martin, Oplotnik Albert, Brvar Ana. Ferlin Silva, Mahnič Joža, Kreže Kristina, Podlesnik Kristma, Sušnik Ivana, Gdiuliaititd. Anica — opekarnigki delavci.
April 1968:
Škrabi Breda, Delopst Marija, Duh Marjan, Fele Katarina, Kmetič Marija, Štole Pavla. Prosenc Marinka, šenkiš Antonija:, Lebič Drago, Volaj Rado, Dobravc Milan, Ledinek Amali j a, Cerov-šek Jožica, Oplotnik Dragica, Jerman Marija, Šener Štefanija. Rama Ana, Fakin Milena, Šeterer Zorica, Dolanc Marija, Rota Anica — opek ar niški delavci.
Odhod delavcev na rudniku
Trbovlje:
M a r e c 1968:
Šteble Janez — jamski vozač (odpovedano v poskusni dobi); Kvasndk Cvetko — jamski kopač (v JNA); Puntar Janez — ključavničar (sporazumna odpoved).
April 1968:
Frigelj Martin, Paveljšeik Jože — jamska kopača (upokojena); Gabrijel Marija, Adler Darinka -opek arniškj delavki (odpovedali v poskusni dobi); Mahnič Jožica, Šmid Nevenka — opekam iški delavki (odpovedano v poskusni dobi); Zalar Stanko — jamski kopač (prometna nezgoda); Cerjak Rudolf — rudarski nadzornik (umrl); Oop — jamski kopač (sporazumna odpoved).
Novosprejeti delavci na rudniku Zagorje
Marec 1968:
Krajnc Branko, Pušnik Anton, Majdič Jože — jamski kopači; Jančič Cvetko, Petek Janez. Mlakar Bogomir, Hadjlč Razim. Cestnik Alojz — jamski vozači; Vodovnik Bojan — ključavničar; Tomažič Janez — elektrotehnik.
April 1968:
JoOidiič Hamdijta, D juro Stefan, Ura-njek Henrik, Vodlan Pavle, Reza Juro — jamski vozači; Dariš Drago — zunanji delavec.
Odhod delavcev na rudniku
Zagorje:
Marec 1968:
Drolc Franc. Vozelj Franc, Ivšek Karel — jamski kopači (upokojeni); Ma1-cen Stane — kovač (upokojen); Kuder Vinko — ključavničar (umrl); Buržič Abdija — jamski vozač (sporazumna odpoved); DjombiČ Mehmed — jamski vozač (samovoljna odpoved); Košiča Viktor — jamski vozač, Hribar Leopold — knjigovodja. Pušnik Anton, Poljak V1a-do (odpoved po volji delavca in podjetja); Persoglio Oto — pravni referent (potek pogodbenega dela); Iljaš Marjan — jamski kopač, Drobež Marjan — jamski vozač Burke'ij c Ferdo — ključavničar (v JNA).
(Nadaljevanje na 22. strani)
Pogled na lanskoletno tekmovanje v rudarskih disciplinah v Trbovljah
STRAN 22	»SREČNO«
Sestav samoupravnih organov pri ZP-T
UinaidniJštki odbor gHaisiila »Srečudo« se je odločil iizdaiti v tej števiilkii pregled ozmmimia sestav vseh člamov saimjo'uprav-nuh orgainov, ki delujejo na področju ruaiše deloivuie skupnosti.
Pregled je pripravljen z nameruoan, da bi imel sleheimii član naše delovne skupnosti ob vsaki priliki pri roki p're-gled ičlatnov, ki delujejo v saimoiupravnih origandlh. Razumiljiivo je, da, bodlo maisto-pile med letom razne manjše spremembe, kar pa ne bo bistveno vplivalo na sestav elanov v samoupravnih organih v tej mandatni dobi.
Nia voBtvah dne 15. aprila 1668 je bilo izvoljenih za poslovno dobo 1968/70 v skupščino kolektiva ZP-T 91 članov, v delavske svete pri delovnih enotah 107 članov in v svete delovnih, enot 92 članov.
A - SKUPŠČINA KOLEKTIVA
Za predsednika skupščine kolektiva Zasavskih premogovnikov — Trbovlje je bil izvoljen na 1. zasedanju SK, dnie 29. aprila 10:68 tovaitiiiš Dobčnik Sltane — jamski nadzornik delovne enote Kotredež rudnika Zagorje, za njegovega namestnika pa Kiandfušar Aleksander — nadzornik zračenja.1 na rudniku Hrastnik.
DOBCNIK STANE, predsednik osrednjega delavskega sveta
Člani skupščine kolektiva ZP-T:
—	Rudnik Hrastnik:
Koren Stanko, Osterman Ennest, Dornik Eidi, Matek Jože, Zalokar Andrej, Mifcša Ivan, Kandulšar Aleksander, Rebernik Leopold, Lukič Milan, Ko line Viljem, Kontrec Štefan, Paučnik Alojz, dipl. inž. rud.
—	Rudnik Trbovlje:
Schneiider peter, dipl. inž. rud., Sitran-šek Ivan II., Dolinar Miloš, Zibret Ivan II., Mlinarič Franc, Mlakar Jože, Lenarčič Ivan, Kuder Matija. Božič Alojz, Martinčič Franc.
—	Rudnik Zagorje:
Dobičndk Sltane, Puh Maks, Pirc Jano, Požun Milan, Vozelj Leopold, Dolinšek Ivan, Fort© Lado. Brdnik Franc. Ritenšek Ivan, Hild Mikti, Kramar Blaž, Mlinar Franc, dipl. inž. rud., Hribar Ivan H. Sakelšek Leopold, Tomažič Franc.
—	Separacija^:
(Kinez Jioiže, ,Švajger (Zdravko, dipll. inž. rud., Drugovič Ivan, Kobav Ivan, Hrastelj Mira. Leibeniftnik Alojz.
—	Obrat za .specialna rudarska dela:
Baloh Martin in Jurkovič Stane.
—	EHekitiro-sitro j ni obrat:
Majcen Ivan in Skudnar Jože.
—	Nabavni oddelek:
Fabjan Albert
—	Upirava ZP:
0'dlazek Jelka
—	Rudarski šolski center:
Ačkun Beno in Mandelc Franc.
KOMISIJE SKUPŠČINE KOLEKTIVA
a)	Stalne komisije
1.	Komisija za varstvo pri delu:
Kandušar Aleksander, predsednik, rudnik Hrastnik Miauser Marjian, član, rudnik Hrastnik Pinterič Niko, dipl. inž. rud.,
■član, rudnik Trbovlje Grahek Leopold, dipl. linž. rud., član, rudnik Zagorje Dolenc Jože, član, Separacija Lenič Milan, član, OSRD
2.	Komisija za promet z osnovnimi sredstvi:
Skrin-alr Jože, predsednik, elektiro-stroj ni obrat Bantan Bruno, diilpl. inž. el., član, uprava ZP
Cibeilfca Bogomil, član uprava ZP Hribar Ludvik, dipl. inž. str..
član, uprava ZP Drakisler Miro, inž. el., član, uprava ZP
Rebernik Leopold, član, rudnik Hrastnik Kersnik Drago, član, rudnik Zagorje
3.	Kadrovska komisija
Paučnik Alojz, dipl. inž. .rud., predsednik, rudnik Hrastnik iPulkmajstar Vili, član, rudnik Trbovlje Mjajidlič Leopold, 'član,
Rudnik Hrastnik Mlinar Franc. dipl. inž. rud., ičlian, mudlnlilk Zagorje Lavrič Mirko, član, rudnik iZaigorj© Rep Jože. član, rudnik Trbovlje Lenarčič Tine, član, uprava ZP
4.	Komisija za delovna razmerja:
Majcen Ivan, predsednik, elektiro-strajhi obrat Lapornik Janko, član, uprava ZP Kovač Marjian, član,
Rudarski šolski center Majdič Cveto, dipl. inž. rud., član, uprava ZP
Okrogar Dragica, član. .uprava ZP Enakovredni člani komisije so tudi vodje kadrovskih oddelkov posameznih delovnih enot v primerih, kadar bo komisija razpravljala o zadevah s področja delovnih razmerij dotične delovne enote.
5.	Komisija za varstvo delovnih odnosov (bivša komisija za kršitev delovnih dolžnosti')
Fabjian Albert, predsednik, nabavni oddelek Brečko Adlam, član, avtoipark K:išek Alojz. član. uprava ZP Bratim Stane, član,
elektiro-strojinlij (obrat Strojan Anton, član, uprava, ZP Čibej Marja. član. uoriava ZP (po Službeni' dolžnosti)
b)	Občasne komisije
6.	Komisija za pripravo predloga pravilnika o delitvi osebnih dohodkov:
Rebernik Leopold, predsednik, rudtnik Hrastnik Dolinar Miloš, član,
-rudnik Trbovlje Dobčnhk Stane, Član, rudnik Zagorje Kontrec Štefan, 'čOjam, rudnik Hrastnik Božič Alojz, član, rudnik Trbovlje
Paučnik Alojz, dipl. inž. rud.,
član, rudnik Hrastnik Kramar Blaž, član, rudnik Zagorje
Šdlkovec Rudolf, dipl. inž. rud. član, uprava ZP
B — UPRAVNI ODBOR
(v poslovni dobi 1968/69)
Za predsednika upravnega odbora Zasavskih premogovnikov — Trbovlje je bil izvoljen na 1. seji upravnega odbora, (nadaljevanje na 13. strani)
Kadrovske vesti
(nadaljevanje z 21 strani)
Novo spre jeti delavci na separaciji:
Marec 1968:
Vajdič Drago,	Z agar Stane, Kvas
Franc, Gračner Anton. Bernot Franc — zunanji delavci; Lovrač Viktor — klju-čaMndčar.
Apnil H968:
Bokal Marjan, Krhltkar Boris, Erjavec Vinko. Pajk Jože — zunanji deflav-ci; Kos Martin — elektrikar.
Odhod delavcev na separaciji:
M a ir e c 1968:
Adler Mirko — zunanji delavec, Matko Milam — jamski vozač (sporazumna odfooveid); Bučar Anton — 'Strojnik (invalidsko 'Upokojen); Kos Stane zunanji delavec (v JNA).
A pr i 1 1668:
Reberšek Matevž - zunanji delavec (upokojen).
Novosprejeti delavci na obratu za
specialna rudarska dela:
M a r e c 1968:
K amen Čič Adam — jamski kopač.
April 1968:
Brinovec Jože — jamski vozač; Osmi,ano vtič Mile — učni kopač; Turek D1u-ro. Gaber c Miro. Stiernad Staniisiav. Žalec Miro. Martič Branko - jamski ko-paiči.
Novosprejeti delavci na upravi ZP
(skupne služb e):
M 'a r e c 1968:
Manfredo Marjan, dipl. inž. rud. -DZ P; Goršak Jože — ključavničar — SRD; Kocman Branko, dipl. inž. gozd.
—	DZ P; Lužina Franc — pravni referent
—	DZiP: Tabor Karel — knjigovodja — DZP: Kairadžija VjekoSlav - ekonomist
—	DZP.
Odhod delavcev na upravi ZP
(skupne službe):
M a r e c 1968:
Bajda Alojz, lesni delavec — nabavni sektor. Letnik Franc, nabavni, referent — nabavni sektor (upokojena); Zupan Ivan, dipl. inž. Hud. — sporazumna odpoved; Ovnič Leopold, Poznič Štefan — elektrikarja (v JNA).
April 11968:
Gairahtiini Breda, kartotek ar — nabavni sektor (sporazumna odpoved).
V prvi polovici meseca maja ti. 1. je diplomiral na rudarski fakulteti štipendist rudnika Selan Franc, diipl. inž. rudarstva. Kadrovska islužba mu k doseženemu uspehu iskreno čestita lin želi mnogo uspeha v Izbranem poklicu.
Sihur Franc
Sestav samoupravnih organov pri ZP-T
(nadaljevanje z 22 strani)
dne lil. miaja 1968 tovariš Dodair Izadoir-kovač nia rudniku Trbovlje, za njegovega namestnika pa Berger Ivan, dipl. anž. rud. na rudniku Trbovlje.
DOLAR IZIDOR, predsednik upravnega odbora
Clanj upravnega odbora:
1.	Bančnik Alojz, dipl. inž. rud, rudnik Hrastnik
2.	Rebernik Leopold, rudnik Hrastnik
3.	Slliapšak Stane, rudnik Hiraisrtniik
4.	Dolar Izidor, rudnik Trbovlje
5.	Berger Ivan, dipl. inž. rud., rudnik Trbovlje
6.	Božič Alojz, rudnik Trbovlje
7.	Kanlt/užar Rado, Separacija
8.	Kramer BtUaiŽ, rudnik Zagorje
9.	Sakelšek Leopold, rudnik Zagorje
10.	Mandelc Brane, rudnik Zagorje
11.	Ivančič Allfbart, dlipl. inž. rud., glavni direktor — po položaju
Namestniki upravnega odbora:
1.	Kmet Marjan, rudnik Hrastnik
2.	Maitiek Jože, rudnik Hrastnik
3.	Vabič Srečko, rudnik Hrastnik
4.	Sipek Franc, rudnik Trbovlje
s. Zdlbert Ivan II., rudnik Trbovlje
6.	Dollmar Miloš, rudnik Trbovlje
7.	Strajner Stane, Separacija
8.	Ristič Jakob, rudnik Zagorje
9.	Žitnik Jože, rudnik Zagorje
16. Tekavčič Vinko, rudnik Zagorje
KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA (izvoljene na L seji UO. dne 11. 5. 1968 za dobo 1968/69)
1.	Komisija za oddih in rekreacijo:
Zorčič Jože, pomočnik gl. direktorja predsednik
Čebin Anton, direktor splošnega sektorja., ‘član
Dolar Izidor, predsednik upravnega odbora, član
Ačkun Miha. referent za oddih in rekreacijo, član
» Babič Rado, referent za oddih im rekreacijo, član
Fukmajster Vili, jiamski elektrikar, predsednik rudniškega odbora sindikata, član
2.	Komisija za izume in tehnične izboljšave:
Dolar Izidor, predsednik, rudnik Trbovlje
Hribar Ludvik, dipl. inž. str., član, uprava ZP
Bantan Biruno, dipl. inž. el., član, uprava ZP
Šinkovec Rudolf, dipl. inž. rud., član, upra v a Z p
Franc Vladimir, dipl. inž. rud., član, uprava ZP
Puisit Ivo, dlipl. inž. rud., 'član, uprava ZP
Malovrh Metod. dipl. inž. rud., član, rudnik Zagorje Čibej Marija, član, uprava ZP
3.	Uredniški odbor glasila delovne skupnosti ZP — SREČNO
Dcbčnik Stane, predsednik SK, rudnik Zagorje
Leskovar Jože. predsednik ROS-a rudnik Hrastnik Sotlar Alojz, kadrovilk, rudnik Trbovlje
Malovrh Metod, drol. inž. rud., predsednik ZRGMIT-a, rudnik Zagorje
Savšek Janko, vzgojitelj,
Rudarski šolski center Anžur Bogdan, drol. ec., direktor kom sekt. upava Z'P Jermol Adolf. dipl. inž. rud..
direktor rudnika Hrastnik Lenarčič Tine, tajnik ZP. uprava Z P
DELAVSKI SVET RUDNIKA HRASTNIK
Za predsednika delavskega sveta rudnika Hrastnik je bil izvoljen na 1. zaise-damlu dne 96. aprila H%i8 tovariš Debelak Lado. za njegovega namestnika pa Mau-ser Marjan.
Člani delavskega sveta rudnika Hrastnik:
Člani delavskega sveta rudnika Trbovlje:
Abram Rudolf II., Deželak Ivan, Gliais Silvo, Jerin Slavko, Novak Ivan, Pintarič Niko, dipl. inž. rud., Uramjek Edo, Brečko Franc. Dornik Ivan, Gotalj Jurij. Kralj Viktor, Ogrizek Jože, Planiko Franc, Vezo višek Franc, Cesar Franc, Drugovič Stane, Hren Anton, Lebič Alojz, Pavlič Anton in Sotlar Alojz.
Izvolitev raznih komisij:
a)	Izvršni odbor:
Sotlar Alojz — predsednik, člani: Uramjek Edo, Glas Silvo, Rep Jože, Bergner Ivan — dipl. inž. rud., Pikš Anton, Sehmeiider Peter — ddjpl. inž. rud. (direktor);
b)	Komisija za varstvo pri delu:
Pintarič Niko, dipl. inž. rud. — predsednik, člani: Dobovičnik Ferdo, Lebič Alojz, Pavlič Anton, Matul j Jože;
c)	Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti:
Uramjek Edo — predsednik. Druškio-vič Stane — namestnik predisednika, Pikš Anton — član. Abram Rudolf I. — namestnik člana, Festelj Ivan;
č) Komisija za delovna razmerja in kadrovska vprašanja:
Jerin Slavko — predsednik, člana: Gotalj J uril j, Brečko Franc, naimest-nnka Članov:	Kralj Martin, Sotlar
Alojz:
d)	Komisija za promet z osnovnimi sredstvi:
Kralj Vkitor — predsednik, člana: Cvikl Martin, Hren Anton;
Bidenman Božo. Ceč Jože, Gole Jože, Gunlšek Ivan, Kajtna Alojz TI., Matek Jože. Pešec Peter. Pušnik Lado, Blago-tinšek Izidor. Debelak Lado, Gračner Martin. Hauptman Mirko, Kamduišar Aleksander, Mauser Marjam, Pirih Anton. Romih Franc. Cakš Lado, Dolinšek Feliks, Greben Viljem, Jamšek Jože, Majcen Bogomir, Močllar Franc, Potočan Mirko in Semčair Ivan.
Izvolitev raznih komisij:
a)	Izvršni odbor:
Kan duš ar Aleksander — predsednik, člani: Hauptman Mirko Matek Jože, Romih Franc Mauser Marjan, Greben Viljem. Jermoil Adolf — dipl. Inž. rud. (direktor);
b)	Komisija za varstvo pri delu:
Mauser Marjam — nredsmdimk, čbini: Kušar Branko. Klenovšek Ivan, Gole Jože im Kolar Emo:
c)	Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti:
Čeče Jože — predsednik, člani: Kajt-na Alojz TI., Blagotinšek Izidor in Majcen Bogomir;
č) Komisija za delovna razmerja in kadrovska vnrašanja:
Greben Vil jem-predsednik. člani: Kandolif Jože. Biderman Božo, Tršek Julij, Glinšek Ivan;
d)	Stanovanjska komisija:
Romih Franc — predsednik, Botdisek Rudi — tajnik, č1 2ianii: Rotair Franc, Klemen Miha. (Maitiek Jože, (Babič Avgust I., Selič Ivan, Hauptman Mirko, Pušnik Lado;
e)	Stanovanjska komisija:
Novak Ivan — predsednik, člani: KraHj Martin, Strašek Ivan II., Butara Franc, Cizelj Drago, Ocepek Ivan.
DELAVSKI SVET RUDNIKA ZAGORJE
Za predsednika delavskega sveta, rudnika Zagorje je bil izvoljen na I. zasedanju dne 26. aipila 1968 tovariš Jager Lado. za njegovega namestnika pa Čemi Janez.
Člani delavskega sveta rudnika Zagorje:
Gričnik Edi, Lovše Karel, Magdič Feliks, Lenart Ivan. Mizori Damjan, Babič Dušan, Drnovšek Danilo, Kij uk el j Jože, Ržišmdk Mirko, Marn Leopold. Simončič. Franc, Eberl Alojz, Baloh Alojz, Drnovšek Leopold, Leben Franc I., Zorko Ivan. Jager Lado, Bokal Andrej, Plahuta rvain, Baš Anton, Hrovat Alojz, Lipovšek Vlili, Prašnikar Viki, Lesovšek Rudi, Marinšek Martin, Medija Marija, Grčar Jože, Pegan Anton in Cerna Janez.
Izvolitev raznih komisij:
a)	Izvršilni odbor:
rmperl Anton, Močil nikar Karel. Zorko Ivan, Lenart Ivan, Drnovšek Leopold, Kurež Feliks, Mozer Stefan — dipl. inž. rud. (po službeni dolžnosti) ;
h) Komisija za varstvo pri delu:
Grahek Leopold — =di|pl- inž. rud., Kržišnik Ernest, Brebel Anton, Zorko Ivan, Krajnik Stane;
e)	Komisija za promet z osnovnimi sredstvi:
S eni čar Ivan — predsednik, člani: Klenovšek Ivan, Biderman Zvone, Zupančič Franc. Mihevc Ivan.
c)	Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti:
• Forte Lado, Pintar Alojz, Kolenc Ivan, Zavrašek Drago, Ključev šek Miha;
DELAVSKI SVET RUDNIKA TRBOVLJE
Za predsednika delavskega sveta rudnika Trbovlje je bil izvoljen na 1. zasedanju dne 26. aprila 1963 tovariš Plianko Franc, za njegovega namestnika pa Dornik Ivan.
č) Komisija za delovna razmerja in kadrovska vprašanja:
Go vej šek Ernest, Siles Niko, Gostiša Konrad, Grubar Dušan, Mlinar Franc — dipl. inž. rud.;
Sestav samoupravnih organov pri ZP-T
(Nadaljevanje s 23. strani)
d)	Stanovanjska komisija:
Siitmončiič Rado. Podlesnik Ivan, Mam Leopold, Pregelj Mirko, Lipovšek Viiljem, Pegan Anton, Janež Jože;
e)	Komisija za promet z osnovnimi sredstvi:
Keršnik Drago, Bizjak Rado, Soten-šek Alojz;
t) Upravni odbor sklada za pomoč družinam ponesrečenih rudarjev: Sajovic Alojz, Debak Božo, Drnovšek Vinko, Baš Viktor, Dežman Vili.
DELAVSKI SVET SEPARACIJE
Za predsednika delavskega sveta separacije je bil .izvoljen na XI. zasedanju dne 26. aprila 1988 -tovariš Zelenšek Viktor. za njegovega namestnika pa Laznik Jože.
Člani delavskega sveta separacije:
Božič Milan, češnovar Prane, Koritnik Drago, Podreberšek Viktor, Zelenšek Viktor, Borštnair Ivan, Rado čaj Anton, Brus Jože, Dolenc Jože, Maijner Albert. Pongračič Božo, Suhodolčan Ivan, Kepa Stanko. Comradj Branko, Hauptman Leon, Perše Hinko, S tem Vinko, Borko Alojz in Laznik Jože.
Izvolitev raznih komisij:
a)	Izvršilni odbor:
Zelenšek Viktor. Hauptman Leon, Laznik Jože, Pongračič Božo;
b)	Komisija za delovna razmerja in kadrovska vprašanja:
Božič Milan, Suhodolčan Ivan, Fante Ivan, Bačko Alojz, Štern Vinko;
c)	Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti:
Conradi Branko, Renko Anton, Hauptman Leon, Lebeničnilk Alojz, Dečman Loti;
č) Stanovanjska komisija
Hebar Martin, Mr-ežar Rajko, Košak Jože;
d)	Komisija za varstvo pri delu:
Dolenc Jože, Poznič Rudi, Brus Jože, Borštnar Ivo;
e)	Komisija za promet z osnovnimi sredstvi:
Po-dbevšek Franc, Ulčar Anton, Vol-ker Ivan, Prosenc Franc;
f)	Komisija za izume in tehnične izboljšave:
Švajger Zdravko — dipl. inž. nuid., Hebar Martin, Kan-tužar Rado, Strajmair Stane.
DELAVSKI SVET OBRATA ZA SPECIALNA RUDARSKA DELA
Za predsednika obratnega delavskega isveita- obrata za specialna rudarska dela je bil izvoljen na 1. zasedanju dne 28. aprila 1968 tovariš Jurkovič Stane, za njegovega namestnika pa Starman Franc — dipl. inž. rud.
Člani delavskega sveta obrata za specialna rudarska dela
Gergek Alojz, Kreča Ivan, Ranclnger Frana, Senčar Jože, Slokan Franc, Jurkovič Stane,	Kul ter er Otmar. Repše
Ivan, Sihur Zvone, Starman Franc — dipl. inž. rud., Kosmač Jože, Lenič Milan, Senčar Rudolf, Slokan Roman in Verdaj Alojz.
Izvolitev raznih komisij:
a)	Izvršilni odbor:
Klenovšek Srečko — dipl. inž. rud., Starman Frane — dipl. inž. rud., Baloh Martin, Jurkovič Stane, Repše Ivan, Senčar Jože, Rancilger Franc;
b)	Komisija za varstvo pri delu:
Lenič Milan — predsednik, člana: Rancinger Franc, Letnar Ivan;
c)	Komislia za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti:
Jurkovič Stane — predsednik, člani: Zuipan Ivo. Repše Ivan, Kogej Jože, Sihur Zvone;
č) Komisija za delovna razmerja in kadrovska vprašanja:
Verdaj Alojz — predsednik, člana: Senčar Rudolf, Kosmač Jože;
d)	Komisija za promet z osnovnimi sredstvi:
Kulterer Otmar-predsednik, člana: Bivic Minko, Jager Jože;
e)	Stanovanjska komisija:
Kreča Ivan — predsednik, člana: Slokan Roman. Zupančič Jože.
SVET DELOVNE ENOTE ELEKTRO-STROJNEGA OBRATA
Za predsednika sveta delovne enote elektro-strojni obrat je bil izvoljen na 11. zasedanju, dne 26. aprila 1968 tovariš Naglič Franc, za njegovega namestnika pa Laznik Milan.
Člani sveta delovne enote elektro-strojni obrat:
Dofl-enc Stanka, Manot Božo, Rancinger Mfritao, Kolšek Rajko, Mastnak Mfcha, Škrinjar Ferdo, Laznik Milan, Naglič Franc in Zibert Ivan.
Izvolitev raznih komisij:
a)	Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti:
Mastnak Miha, Lesjak Alojz, Lovše Gvido;
b)	Komisija za varstvo pri delu;
Škrinar Ferdo, Polak Adiolf, Marot Božo;
c)	Komisija za delovna razmerja in kadrovska vprašanja:
Ramcirtger Mirko, Piki Jože, Zlforet Ivan.
SVET DELOVNE ENOTE NABAVNI ODDELEK (lesno skladišče)
Za predsednika sveta delovne enote nabavni oddelek je bil izvoljen na 1. zasedanju -dne 27. aprila 1968 tovariš Brici Jože, za njegovega namestnika pa Robič Leopold.
Člani sveta delovne enote nabavni oddelek:
Bricelj Jože, Kajbilč Franc, Serša Ivan, Izigoršek Viktor, Lebeničnik Drago, Sl-kovec Ivan, Jere Stane, Robič Leopold in Zdovc Stane.
SVET DELOVNE ENOTE AVTOPARK
Za predsednika sveta delovne enote avtopark je bil izvoljen na i. zasedanju dne 17. maja 1968 tovariš Franc Alojz.
Člani sveta delovne enote avtopark:
Bočko Ivan. PešI Rado. Franc Alojz, Pirnar Jože Valtenčak Rudi, Jurečič Ludvik, Robek Karel.
SVET DELOVNE ENOTE UPRAVE ZASAVSKIH PREMOGOVNIKOV
Za predsednika sveta delovne enote u-prave ZP-T j e bil izvoli j en na 1. zasedanju dne 25. aprila 1968 tovariš Kovač Vilko.
Člani sveta delovne enote uprave ZP-T:
Dvojkoč Martina — dipl. inž. kem., Gole Miro — dipl. ec., Anžur Bogdan, dipl. ec., Košalln Jože, Kovač Vilko. Hribar Ludvik — dipl. inž. str., Ljubič Josip.
Izvolitev raznih komisij:
a)	Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti:
Gole Miro — dipl. ec.. Djoki-č Martina — dipl. inž. kem., Košalin Jože;
b)	Stanovanjska komisija:
Ljubič JoSip.
Glasilo »SREČNO«, izdajajo Zasavski premogovniki Trbovlje, Trg revolucije 12
ŠTEVILČNI PREGLED ČLANOV SAMOUPRAVNIH ORGANOV PRI ZASAVSKIH PREMOGOVNIKIH
ŠTEVILO ČLANOV

d
d
N
Delovna enota
50
S3
i|
31	35
e
>
|1
I"
•a »
52 e
ŽŠS
= 1	&
i!	I
1	rudnik Hrastnik	12	3	24			42	81
2	rudnik Trbovlje	10	3	20			38	71
3	rudnik Zagorje	15	3	29		45	92
4	Separacija	6	1	19		30	56
5	OSRD	Z		15		25	42
6	Eiektrostrojni obrat	2			9	12	23
7	Nabavni oddelek	1			9	1	11
8	Avtopark				7	1	8
9	Rudarski šolski center	2				2	4
10	Uprava rudnika	1	1		7	17	26
	SKUPAJ	Sl	11	107	82	213	414
Urejuje ga uredniški odbor: Dobčnik Stane, Leskovar Jože, Sotlar Alojz, Malovrh Metod, dipl. inž. rud., Savšek Janko, Anžur Bogdan, dipl ec. Jermol Adolf, dipl. inž. rud., Tine Lenarčič.
Odgovorni urednik: Jermol Adolf, dipl. inž. rud. Tiska; Papirkonf ekci j a Krško, obrat Valvasorjeva tiskarna.
Naklada 3000 izvodov.