Zaradi uradniške napake Ivan Orlač spet na sodišču Branko Sevčnikar, sindikalist v Tešu, še ima službo "l.i 90,6 95,1 95,9 100,3 IMUj DN INPE1 IK FEK EMM T i On pOVRBïTENVJDt MAVAŠ-ŽWÍfidl POKLIOTE ^ Cm936170 ST. 97 - LETO 65 - CELJE, 10. 12. 2010 - CENA 1,25 EUR Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim Dom Hrastnikovih ogroža blatna gmota ^«Basia Svetniki: leglo ~ 1 Najbolj energijsko učinkovita naditandardna stanovanja v Sloveniji, korupcije? ^ Mercator Center Celje Opekarniška 9, Celje, tal. it 03/426 BO 00 RazhaÀle prazničnih dni! Ponedeljek, 13.12, 2010 ob Î8.00 uri « . J— -v -rrrr cf^ ^ ^ glasbeni nastop 2 I DOGODKI NOVI TEDNIK TATJANA CVIRN UVODNIK Referendum naš vsakdanji Hvala bogu za naše poslance! Spet so na nas državljane prevalili odločanje o temi, o kateri se niso mogli sami dogovoriti. V nedeljo bomo lahko glasovali o tem, ali smo za sprejetje zakona o RTV ali proti, če se vam ta tema sploh zdi dovolj pomembna, da boste zaradi nje odšli od doma. Se vam sploh sanja, o čem naj bi odločali? Za večino dvomim. Običajno je zanimiva predvsem višina RTV-prispevka, ki ga moramo plačevati, pa še morda to, ali nam naše antene lovijo dobro vse tiste programe, ki nas zanimajo. Sploh zdaj, ko smo »di-gi«^ Če me spomin ne vara, so nam na zadnjem referendumu o RTV pred leti obljubljali nižji RTV-prispevek, boljše programe, manj vmešavanja politike v novinarsko delo Se vam zdi, da se je kaj od tega uresničilo? Zdaj nam grozijo, da se bo RTV-prispevek dvigal z rastjo življenjskih stroškov. Ali res? Koga ob takih grožnjah zanima še kaj vsebinskega? Je pa to lahko dobra vaba, da ljudje sploh gredo na referendum in tako nekoliko dvignejo nizko povprečno udeležbo na dosedanjih. Zakaj moramo torej odločati o stvareh, za katere smo izvolili naše predstavnike v državni zbor in ki so za svoje (ne]delo odlično plačani? Nekako logično je, da so nas vse državljane vprašali, kaj mislimo o vstopu v EU in Nato, se pravi o ključnih vprašanjih prihodnosti države, ni pa logično, da so na nas zvalili odločanje o temah, ki zadevajo pravice dela slovenske populacije - najbolj absurdna sta bila gotovo referenduma o zdravljenju neplodnosti in oploditvi žensk z biomedicinsko pomočjo ter o izbrisanih. Vmes so nas od osamosvojitve naprej spraševali o vsem mogočem: o volilnem sistemu, o gradnji bloka v termoelektrarni Trbovlje, o železnicah in vračanju denarja za telefonijo, o nedeljskem delu trgovin, nazadnje smo imeli referendum o arbitražnem sporazumu glede meje s Hrvaško. Nedeljski referendum bo tako že štirinajsti po vrsti, zanesljivo pa ne zadnji, saj nam že napovedujejo nove: o pokojninski reformi, o zakonu o malem delu in še čem. Menda tudi referendum o referendumih! Upam, da nas bodo vprašali, ali se strinjamo, da vsakokrat vržemo stran 4 milijone evrov. In verjamem, da bomo takrat vsi proti tovrstnemu zapravljanju. Zaradi nezrelosti koalicije in opozicije, ki nista sposobni skleniti nobenega kompromisa več, je namreč postala lahkotnost razpisovanja referendumov že prava mora. (Ne)veseli na poštah december Za nekatere je december posebej delaven mesec, poleg trgovcev so med najbolj zaposlenimi gotovo poštarji. »V času povečanega prometa ugotavljamo, da je navadnih pisemskih pošiljk približno 30 odstotkov več kot v ostalih mesecih,« pravijo v vodstvu poslovne enote Pošte Slovenije v Celju. Čeprav vse več ljudi komunicira s pomočjo elektronske pošte, so v veselem decembru poštni nabiralniki na javnih mestih bistveno bolj polni kot sicer. »V decembru imamo poseben režim praznjenja poštnih nabiralnikov, ki se izpraznjujejo večkrat čez dan,« pojasnjujejo iz celjske poslovne enote pošte, kjer bo kot ponavadi največji promet Avstrijo, Italijo, Kanado, ZDA ter na Hrvaško. Če ne bodo pohiteli, bodo torej naslovniki prejeli božične voščilnice prepozno. V zadnjem obdobju se je pošiljanje voščilnic premaknilo na zgodnejši decembrski čas, pri čemer poštarji opažajo, da je v času med božičem in novim letom oddanih komaj še odstotek od vseh voščilnic. Pismonoše imajo decembra torej precej več dela. »S predhodno organiziranostjo glede sprejema, izpraznjeva-nja poštnih nabiralnikov, prevozov in vključitvijo razpoložljivih zmogljivosti pri prispetju in vročitvi, poskrbimo, da delo poteka čim bolj tekoče,« pravijo na pošti. Veseli december je morda naj- V veselem decembru imajo na vseh poštah poštne nabiralnike za Božičkovo pošto, ki mu lahko otroci pošljejo pismo, na katerega prejmejo odgovor, ter manjše praktične nagrade. Med sodelujočimi vrtci in šolami bodo izžrebali tri, ki bodo nagrajeni z brezplačno otroško predstavo. s pošiljkami od 17. do 22. decembra. Največ prometa bo torej od konca prihodnjega tedna, zato poštarji opozarjajo, naj pošiljatelji oddajo pošiljke čimprej. To še posebej velja za poštne pošiljke v tuje države, kjer imajo Slovenci precej sorodnikov, prijateljev in poslovnih partnerjev. Po nasvetu Pošte Slovenije naj bi pošiljatelji praznična voščila za tujino oddali do danes, petka, 10. decembra. Iz naših krajev pišejo največ v Nemčijo, manj vesel za pismonoše, saj je marsikdaj povezan s snežnimi padavinami, včasih celo obilnimi. »Zaradi snežnih razmer prenos poštnih pošiljk skoraj ne zamuja, razen v res nedostopnem območju, ob neprevoznosti cest _ Pismonoše prejemajo plačo v skladu s kolektivno pogodbo,« pojasnjujejo iz Pošte Slovenije, kjer se nad rezultati svojega poslovanja ravno ne morejo pritoževati. BRANE JERANKO Foto: GrupA Praznična voščila za tujino naj bi oddali do danes, največ pošiljk pa poštarji pričakujejo prihodnji teden. Na pošti opažajo vse manj nepravilnega naslavljanja poštnih pošiljk, želijo pa, da so naslovi napisani čitljivo ter popolno. »Napak je zelo malo, če pa so, ugotavljamo, da pošiljatelji najpogosteje pozabijo zapisati hišno številko za ulico ali krajem; navedejo samo naslovni kraj brez poštne številke, redko pa se vendarle zgodi, da je pošiljka oddana v prenos brez naslova,« pravijo v PE Pošte Slovenije v Celju, ki deluje na območju med Logarsko dolino in Sotlo ter med Tepanjem in Radečami. »Boljša« televizija? V nedeljo se bomo Slovenci ponovno podali na volišča, kjer bomo po petih letih in po referendumu, na katerem smo potrdili zakon RTV Slovenija, odločali o novem zakonu za ta javni zavod. Vprašanje se bo glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je sprejel državni zbor na seji 20. oktobra 2010?« Referendum je razpisan na ca, v zadnjih tednih pa so pobudo strank SDS, SNS in strokovne razprave o vsebi-enega neodvisnega poslan- ni zakonskih določil ter nom vih programskih usmeritvah RTV Slovenija zvodenele na ideološke debate o prednostih in slabostih t. i. Grim-sovega in Šircinega zakona. Konec politizacije? Zagovorniki novega zakona o RTV poudarjajo predvsem, da bi njegovo sprejetje zmanjšalo vpliv politike na programske in vsebinske usmeritve, saj zakon predvideva bistveno zmanjšanje števila članov programskega sveta iz vrst politike ter boljšo zastopanost predstavnikov stroke in civilne družbe. Zanimivo je, da tudi nasprotnike novega zakona skrbi prav vpliv aktualne politične elite na delo RTV Slovenija. Zaposleni v tej medijski hiši po novem zakonu ne bodo več javni uslužbenci, kot so bili do zdaj, kar pomeni, da vlada naj ne bi imela več vpliva na njihov položaj. Kaj to pomeni za morebitne kadrovske spremembe v zavodu, ki skrbijo nekatere sindikate, ni povsem jasno, čeprav pripravljalci zakona zagotavljajo, da nihče ne bo ostal brez dela. A zakon vendarle dopušča možnost, da se vodstvo in zaposleni dogovorijo za nove kolektivne pogodbe. Javni zavod ali gospodarska družba? Sicer pa vlada ne bo več odločala o višini prispevka za RTV, ki ga plačujemo naročniki. To je že eden od kamnov spotike za nasprot- nike zakona, ki menijo, da bo po ukinitvi »zamrznjene« naročnine prihajalo do nenehnega povečevanja lete. Moti jih tudi domnevna nedorečenost novega statusa RTV Slovenija, ki bo sicer ostal javni zavod, vendar bo Zakon podpirajo v strankah SD, Zares, DeSUS in LDS, nasprotujejo pa mu v SDS, SNS, SLS, NSi, SMS -Zeleni in Zeleni Slovenije. deloval tudi po principu gospodarske družbe oziroma korporacijskega prava. Nasprotniki novega zakona v tem vidijo grožnjo privatizacije ter preusmerjanja dobička v zasebne žepe. Medtem zagovorniki pravijo, da brez nove definicije statusa javnega zavoda ne bo mogoče izpeljati nujnih tehnoloških in programskih sprememb, ter zagotavljajo, da se bodo prispevki porabili izključno za izvajanje javne službe, presežki naj bi se vrnili v javne programe, tržna dejavnost pa naj bi bila bolj natančno opredeljena. S tem naj bi tudi preprečili prikrito oglaševanje. Pri-pravljalci novega zakona obljubljajo še, da bo ta prinesel nove športne in informativne programe, na spored vrnil zdaj domnevno zanemarjene kulturne, umetniške in izobraževalne vsebine. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA (arhiv NT) PETEK SOBOTA www.novitediiik.com Svetniki: leglo korupcije? Novosti Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije razburjajo občinske svetnike, ki so hkrati predsedniki društev ali prejemniki subvencij - Problem tudi z župani in s podžupani Na seji predsedstva Skupnosti občin Slovenije, ki je bila v torek v Celju, so kar nekaj pozornosti namenili Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Župani so opozarjali, da je ne-življenjski in da vnaša precej nemira med novoizvoljene svetnike; ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs pa je vračala udarec, da so med javno obravnavo »skenslali« zgolj določila o nezdružljivosti županske in poslanske funkcije. Res je vprašanje, zakaj se niso oglašali, saj zakon, ki velja od junija, prinaša precej novosti. In to veliko nesmiselnih, pribijajo v kar nekaj občinah na Celjskem. To, da je Mestna občina Celje zaradi zakona ostala z »zamrznjenimi« podžupani, je znano; napovemo lahko tudi, da bo na Celjskem kar nekaj društev, kjer je predsednik svetnik, ostalo brez predsednikov. Poenostavljeno je največji problem, na katerega opozarjajo, to, da občina na sme poslovati z društvi, kjer je predsednik občinski svetnik, pri čemer denar pridobijo preko javnega razpisa. V Šoštanju je kar devet od 20 takšnih svetnikov, ki vodijo tudi društva, od turističnih do društev upokojencev ali športnih društev in pihalnega orkestra. Večina društev - podobno je tudi v drugih občinah - dobiva denar preko javnih razpisov, ki so jih vpeljali predvsem zato, da je denar pošteno razdeljen med tiste, ki v resnici »migajo«. Iz društev izgnani svetniki »Veliko vprašanj je bilo že postavljenih komisiji za preprečevanje korupcije. Ne gre za nezdružljivost funkcij, kot nekateri to tolmačijo, gre za to, da potem društvo, ki ima za predsednika občinskega svetnika, od občine ne bi smelo dobiti denarja,« pojasnjuje Tjaša Rehar iz šoštanjske občinske uprave. »Ljudi, ki so pripravljeni aktivno in dobro delati, v majhnih obči- Živahno razpravo na seji predsedstva Skupnosti občin Slovenije so nakazovali že nekdanji minister Ivan Žagar, Marijan Klemene iz Slovenj Gradca in celjski Bojan Šrot. nah ni na pretek, zato je podvajanje funkcij praktično neizogibno.« »Temeljni cilj zakona je, da država zagotovi pogoje, da uslužbenci in funkcionarji svoje delo opravljajo pošteno, profesionalno in transparentno ter tako nadaljuje učinkovito uresničevanje strateških ciljev, določenih v resoluciji. Cilj zakona je tudi spodbujanje poštenega in transparentne-ga vedenja javnih uslužbencev in spodbujanje dobrih praks vseh vpletenih v procese odločanja.« Problem je dodatno razložila Andreja Katič, direktorica občinske uprave v MO Velenje, ki je že bila »na pogajanjih« s protikorupcijsko komisijo: »Gre za omejitev poslovanja. Če ima svetnik ali župan (to velja tudi za njegove ožje družinske člane) funkcijo v društvu (predsednik, član upravnega odbora ali nadzornega odbora), po- tem se takšno društvo ne sme prijaviti na javni razpis za dodelitev sredstev, ki jih razpisuje občina. Vsi vemo, da denarja ni veliko, društvom pa seveda vsak evro pride prav. Govorimo o kulturnih, športnih in podobnih društvih. Omejitev pa ni, če je v zakonu navedeno, da občina mora zagotavljati sredstva za delovanje in so le-ta predvidena v proračunu.« S podobnim problemom se bodo po novem ukvarjali še nekateri svetniki. »V primeru, ko imajo občine sprejete pravilnike, na podlagi katerih vsak novorojenec dobi pomoč, to za svetnike ne bi veljalo. Če je torej eden od staršev svetnik, potem denarja za novorojenca ne bi smel prejeti,« je razlagala Katičeva. In še en sporni primer: ko se na javni razpis prijavita dva izvajalca in čeprav je eden ugodnejši, ima napako - da je občinski svetnik in občina z njim ne sme skleniti pogodbe. Lahko pa jo sklene z dražjim izvajalcem. Pustimo ob strani, da se lahko dražji dogovori s prvim, torej svetnikom, da bo njegov podizvajalec _ Tudi vprašanje, kje je tu gospodarno ravnanje z denarjem, ker so tolmačenja precej zapletena. Da ne bo pomote: gasilci oziroma prostovoljna gasilska društva v tej zgodbi niso sporna, tudi po mnenju komisije za preprečevanje korupcije ne. Prav tako ne politične stranke, ki prav tako dobivajo denar iz občinskih proračunov. Poanta zakona ni preprečevanje korupcije, ampak kopičenje funkcij, so menda razložili v komisiji. »Kakšnih funkcij? Na podeželju niso tako zveneče kot v Ljubljani. V teh krajih prosimo ljudi, da sodelujejo. Tako se srečujemo s problemi, kako sploh dobiti kader, kako ljudi prepričati, da sodelujejo v društvih, klubih, drugih nevladnih organizacijah _ Za nameček je vsak s kom v sorodu,« pojasnjuje Katičeva. Stop za podžupane Znano je, da je celjska občina zaradi nezdružljivosti funkcij zahtevala ustavno presojo. Gre za to, da trije direktorji javnih zavodov oziroma podjetij, ki bi jih žu- pan Bojan Šrot imenoval za podžupane, to ne smejo biti. Šrot je prepričan, da bo to določilo na ustavnem izpitu padlo. S še bolj nelogično težavo so se soočili v Velenju, kjer je župan Bojan Kontič za podžupana imenoval tudi Jožeta Kavtičnika, ki je ravnatelj OŠ Nazarje in zato ne more biti podžupan. Seveda se marsikdo vpraša, v kakšni soodvisnosti je biti podžupan v velenjski občini in ravnatelj v občini, ki niti ne meji na Velenje. Primer so salomonsko rešili. Župan Kontič je Kav-tičnika pooblastil kot »svetnika za sodelovanje in vodenje postopkov za pripravo strategij ter programov dela in projektov na področju dela družbenih dejavnosti«. To delo opravlja brezplačno. »Kaj pa je z vsemi primeri, ko so svetniki v eni občini, zaposleni pa v občinski upravi druge? O tem se še sploh ne govori,« pravi Katičeva in izpostavlja še vprašanje nepoklicnih oziroma poklicnih podžupanov. Županom na srečanju v Celju tudi ni bilo povsem jasno, zakaj ne smejo biti v skupščini komunalnih podjetij, kjer so občine ustanovitelji, izpostavili pa so še več podobnih problemov. Poenostavljeno po Zakonu o lokalni samoupravi velja, da če svetniku preneha mandat zaradi nezdružljivosti, se ta prenese na naslednjega na listi. Vendar se to lahko zgodi šele pol leta po potrditvi prvotnega mandata, v nasprotnem se morajo izvesti nadomestne volitve. Izvedba nadomestnih volitev pa je v vsakem primeru potrebna v občinah, kjer svetnike volijo po večinskem sistemu. Že župani so menili, da pripravljavci zakona ne poznajo niti odnosov niti utripa lokalnih skupnosti. Temu se pridružuje tudi Katičeva: »Ko državni uradniki ali svetovalci pripravljajo zakone, ne poznajo dovolj tematike z vseh zornih kotov. Občinskih problemov ne poznajo. Za ministrstva so občine skoraj nepotrebne, uradniki na občini pa po njihovem ne opravljamo praktično nobenega pametnega dela, razen da hodimo na odprtja.« Epilog? Najhuje je to, opozarjajo v nekaterih občinskih upravah, da pravila niso jasna. »In ko nas svetniki in drugi sprašujejo, ne znamo odgovoriti, saj tudi komisija daje različna mnenja. Kako naj torej prav povemo? Prav naredimo?« se sprašujejo občinski uslužbenci, ob tem pa se zavedajo, da bo vsaka napaka takoj obešena na veliki zvon. Kot je znano, so nekatera določila v presoji, tudi na ustavnem sodišču. Ministrica Pa-vlinič Krebs je pozvala župane, naj ob spoštovanju zakona na nelogičnosti opozorijo komisijo oziroma prosijo za navodila, v ministrstvu pa bodo čez pol leta zakon evalvi-rali - torej ocenili učinke in uporabnost posameznih členov. Do takrat pa bomo imeli zamrznjene podžupane, na vodilnih položajih v društvih slamnate predsednike, pooblaščenci županov bodo po telefonu dobivali navodila in še kaj bi se našlo. URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA INTERNET ^LEVIZIJA ^LEFONIJA televizija + internet + telefonija CDct«l) Xnjctlc UftTHt P«S9H p4datki«V Andreja Katič, direktorica uprave v MO Velenje T U R N S E K Naročniški oddelek: f: (03) 42 88 198 f: (03) 42 88 124 iiifoOturBMk.iwt ^ www.turnsek.si H IKSa TIMrtlaii, Hilliqjt i 4 GOSPODARSTVO O cetîs' Za rešitev Alposa razlastitev delničarjev Uprava pravočasno predložila program finančnega prestrukturiranja Kot kažejo zadnji dogodki, je uprava šentjurskega Alposa, vsaj začasno, uspela izvleči voz iz najhujšega blata. Vse dogajanje v tem tednu je namreč usmerjeno v iskanje in potrjevanje različnih rešitev, ki naj bi to šentjursko družbo ohranile pri življenju. V teh dneh pričakujejo še rezultat dogovora med Slovensko industrijo jekla (SIJ), ki je verjetno bodoča največja lastnica Alposa, in bankami za pridobitev 15 milijonov evrov, s čimer bi lahko nadaljevali proizvodnjo, naročil pa imajo menda kar precej. Vsaj tako so v začetku ted- okrožnem sodišču preklica- na sporočili iz Alposa, ki je pravočasno oddal program finančnega prestrukturiranja, ki predvideva boljše, 55-odstotno poplačilo navadnih upnikov, v osnovnem programu pa je bilo to poplačilo samo 34 odstotkov. Po novem scenariju naj bi pretežen del upnikov glede na obliko zavarovanja dobil več kot 70 odstotkov poplačanih terjatev. Uprava - poleg Mirjana Bevca, ki je sicer v bolniškem staležu, sta člana še Stanislav Flander in Rado Ma-rot - trdno stoji za navedenim programom: »Prepričani smo, da je povsem realen in izvedljiv, saj za to obstajajo vsi potrebni in pomembni kazalci, kot so trg, proizvodne zmogljivosti, uveljavljena blagovna znamka in kadri,« so zapisali v sporočilu za javnost. Verjetno je bil to zadosten razlog, da so na celjskem li za sredo razpisan narok za obravnavo ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave. Spomnimo: ugovor je podal prisilni upravitelj Andrej Marinc, ki je pred časom omenjal resne razmere v družbi in skoraj zahteval uvedbo stečaja, s čimer so se strinjali tudi nekateri upniki. Ker je sodišče obravnavo preklicalo, se zdaj nadaljuje postopek prisilne poravnave. V okviru te je 106 upnikov prijavilo za 213 milijonov evrov terjatev. Zmanjšanje in povečanje kapitala Vmes je uprava Alposa sprejela sklep o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala družbe in hkrati o povečanju osnovnega kapitala z novimi vložki. S predvidenimi spremembami v kapitalu druž- Rešitev za tujce še letos Nekdanji zaposleni v matični družbi Vegrad so v sredo prvič prejeli celomeseč-no nadomestilo za čas brezposelnosti v novembru. Gre za 333 nekdanjih delavcev Vegrada, ki so prejeli 70 odstotkov povprečne mesečne plače. Nadomestila se vrtijo okrog 400 evrov neto. Sorazmerni del nadomestila za november je prejelo tudi 115 delavcev podjetja Vegrad Inde. Pri izplačevanju delavcev pa so še vedno sporni obroki za posojila, ki jih je Vegrad odtegnil od plač, ni pa jih nakazal bankam. Na srečo je večina delavcev neplačane obroke že bolj ali manj prostovoljno poravnavala. be so se strinjale banke upnice v upniškem odboru (NKBM, Abanka, Factor banka, Pro-banka, NLB in Banka Koper). Uprava Alposa je namreč odločila, da se kapital družbe v višini malo več kot 6 milijonov evrov v celoti nameni za pokritje čiste izgube. Delnice obstoječih delničarjev so tako izgubile vso vrednost. Po Kaj pa maloprodaja? Problem pa so tuji delavci, ki bivajo v samskem domu v Velenju in nimajo v Sloveniji stalnega bivališča. Kot opozarja sindikalist Srečko Čater, jim pravica do izplačila nadomestila za čas brezposelnosti miruje, tako da izplačil ne dobivajo do podpisa bilateralnega sporazuma med Slovenijo in državo, iz katere prihajajo. Z BiH - iz te države jih prihaja največ - naj bi sporazum podpisali še ta mesec, predvidoma 18. decembra, upa Čater. S tem bo rešenih kar nekaj težav, s katerimi se soočajo tuji delavci, ki bivajo v samskem domu v Velenju. US V družbi Merkur so zaposleni ustanovili Merkur-jevo iniciativo za ohranitev maloprodaje, saj z veliko bojaznijo spremljajo dogodke zadnjih tednov, predvsem pa se bojijo za svoja delovna mesta. Podoben položaj je tudi v Celju, zato so se zaposleni z odprtim pismom obrnili na ministrico za gospodarstvo Darjo Radić ter pre-mierja Boruta Pahorja. Zaposleni se bojijo, da se bo v Merkurju ponovil scenarij Novosti Zlatega griča Novi direktor konjiškega Zlatega griča je Boštjan Kralj iz ljubljanskega podjetja Kompas Kapital, ki ima po novem v konjiški družbi 20-odstotni delež. Dosedanji direktor Janko Lešnik se je upokojil, po njegovem odhodu pa se je spremenila tudi lastniška struktura Zlatega griča. Njegov 40-odstotni lastniški delež sta namreč kupila Medaljon in Probanka Nepremičnine. Petinski delež Zlatega griča je podjetju Kompas Kapital prodala zreška družba Unior. US lija. Ker je pogoj za spremembe pri osnovnem kapitalu pravnomočno potrjena prisilna poravnava, je na upravi sprejet sklep zdaj v hrambi pri notarju. Koliko slabe volje je dejanje uprave vzbudilo med lastniki, niti nismo preverjali. Nova lastniška struktura verjetno pomeni tudi nov nadzorni svet, vprašanja o novem vodstvu pa so že naslednja uganka. »Trudimo se po najboljših močeh in upamo, da bomo uspeli,« je dogajanje zaokrožil Rok za vplačilo novih delnic za dokapitalizacijo v višini milijon evrov s strani SIJ in bank upnic se bo iztekel 6. januarja. Če bo namera uspela, bo SIJ uradno največji lastnik Alposa. »Trudimo se po najboljših močeh in upamo, da bomo uspeli,« pravi Rado Marot, ki začasno vodi podjetje. Marot, član Alposove uprave, sicer tudi direktor financ, ki zaradi bolniškega staleža predsednika uprave Bevca vodi podjetje. »Kakorkoli, do 6. januarja je čas, da se lastniki podrobneje dogovorijo in vplačajo potreben znesek za dokapitali-zacijo.« Zdaj je vprašanje še denar oziroma to, ali bodo banke potem, ko je skoraj dve tretjini potrebnega denarja zagotovila SIJ, odobrile neke vrste posojilo. Gre za tretjino potrebnega denarja oziroma približno že omenjenih 15 milijonov evrov, da bodo v Alpo-su lahko nemoteno nadaljevali z delom. Dokončnega dogovora Marot ni poznal, saj se je včeraj vrnil s poslovnega potovanja, v SIJ pa na poizvedbe (še) niso odgovorili. URŠKA SELIŠNIK Foto: Arhiv NT načrtu naj bi zdaj nove delnice vplačale SIJ in banke upnice, skupno naj bi Alpos doka-pitalizirali za milijon evrov. Precej poenostavljen način pridobivanja novih lastnikov jim omogoča 199. člen Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki velja od ju- Nagrada za »hmeljarko« številnih uglednih slovenskih podjetij, ki so se zrušila v zadnjem letu. Kot navajajo, so prodajne police bolj prazne kot včasih, zaradi česar imajo tudi manj kupcev. Ministrico prosijo, da se kljub obljubam in informacijam posameznih akterjev, ki dnevno zagotavljajo, da je rešitev blizu, zavzame za ohranitev vsaj zdravega jedra podjetja. To je tudi trgovski center na Hu-dinji. US Bisol tudi v Veliko Britanijo Podjetje Bisol iz Latkove vasi je pridobilo MCS, mednarodno priznani certifikat kakovosti, ki je pomemben korak k širjenju prodajnih aktivnosti v Veliki Britaniji. Bisol je edini slovenski proizvajalec fotonapetostnih modulov vrhunske kakovosti na industrijski ravni. Hkrati je tudi eden redkih evropskih proizvajalcev na seznamu MCS certificiranih proizvodov, ki lahko svoje izdelke tržijo v Veliki Britaniji. Postopek certificiranja je vseboval testiranje izdelkov in oceno proizvodnih procesov, materialov ter usposabljanja zaposlenih. Certifikat je podjetje pridobilo na podlagi veljavnih certifikatov, izkazuje pa kakovost in zanesljivost Bisolovih proizvodov, ki izpolnjujejo stroge standarde. US Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je v okviru posveta kmetijsko-sve-tovalne službe v Portorožu podelila priznanja za izredno strokovno in organizacijsko uspešnost v kmetijskem svetovanju. Med prejemniki priznanja je tudi Irena Friškovec iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje. Friškovčeva je specialistka za hmeljarstvo, ki na tem področju dela že 18 let. V zadnjih letih uspešno pripravlja poslovne načrte za posodobitve na hmeljarskih kmetijah ter ima ključno vlogo tudi pri pripravi strokovnih izhodišč za kmetijsko politiko na področju hmeljarstva. Poleg tega sodeluje pri organizaciji in izvedbi zelo obiskanih hmeljarskih prireditev, s čimer skrbi za promocijo te panoge in tudi dela kmetijskih svetovalcev. S svojim optimizmom skrbi za interesno povezovanje hmeljar- Irena Friškovec pri obravnavi hmeljarstva pogosto sodeluje tudi z Novim tednikom. jev in podeželske mladine v Spodnji Savinjski dolini. Sicer so na dvodnevnem posvetu opozorili na slab dohodkovni in socialni položaj slovenskih kmetov in kmetic ter neustrezno financiranje javne kmetijske svetovalne službe. US, foto: TT ^ Gremo na toplo v Hurgado HOTEL SUNRISE MAMLOUK PALACE RESORT&SPA 5* Odhoda: 11.12. in 18.12., VSE VKLJUČENO www.palma.si LJUBLJANA 01/520 27 00 MARIBOR 02/48 03 900 KRANJ 04/20 20 880 KOPER 05/663 36 60 J SG/1/IZiBECd.aa VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/9118150 Modro popuščanje _ ^ bi lahko skombinirali izjavi glavnih akterjev, potem ko direktor Teša Simon Tot ni odpustil sindikalista Branka Sevčnikarja Sodišče bo presojalo, če je bila stavka v Termoelektrarni Šoštanj zaradi razrešitve dr. Uroša Rotnika zakonita. Zato direktor Simon Tot včeraj sindikalistu Branku Sevč-nikarju ni podal izredne odpovedi. In je tudi ne bo. Poleg tega, da čaka na odločitev sodišča, Tot omenja boljše sodelovanje s sindikati, njegovo ravnanje pa je Sevč-nikar ocenil kot modro v smislu, da je prevladal razum. Spomnimo, da je zaradi sindikalnih aktivnosti v novembru direktor Tot sindikalistu Sevč-nikarju zagrozil z izredno odpovedjo delovnega razmerja. Ob tem so poskočili sindikalni zaupniki in na torkovi izredni seji v primeru izredne odpovedi Sevčnikarju zagrozili s splošno stavko v slovenski energetiki. Po včerajšnji odločitvi so duhovi zdaj vsaj začasno pomirjeni, naj pa omenimo, da so poleg javnosti odločitev nestrpno pričakovali tudi zaposleni v Tešu. Menda so želeli, da ne bi bilo treba uresničiti groženj s stavko, vseeno pa bi zagotovo stopili v bran svojemu sindikalistu, če bi bilo potrebno. Kot je poudaril Tot, zaenkrat, tudi zato, ker je zadeva zastarala, ni več možnosti za odpoved Sevčnikarju. Bo pa še sodišče presojalo, ali so bile spoštovane proce- Branko Sevčnikar sne predpostavke za zakonitost izvedbe stavke in ali je stavkovne zahteve podjetniškega sindikata Teš sploh mo- goče šteti za uresničevanje interesov delavcev s področja dela. Direktor Tot je še enkrat poudaril, da je za delo gos- podarskih družb nujno, da se spoštuje pravni red, kar mora biti tudi vodilo delovanja sindikatov. Kar se tiče bloka 6, Tot misli, da se bo gradnja nadaljevala, tudi zaradi škode, ki bi bila storjena z zaustavitvijo projekta, glede komentarjev o gospodarnem vodenju pa bo s končno oceno počakal do opravljenih revizij. O bloku 6 so razpravljali tudi na včerajšnji seji vlade. Po navedenih aktivnostih, tudi naročenih študijah o zalogah premoga ter temeljiti reviziji priprave in vodenja gradnje bloka 6, kar je naročil HSE, vlada meni, da ni pristojna in se ne more spuščati v obravnavanje strokovnih vprašanj, ki sodijo med naloge podjetij, ki se ukvarjajo z naložbami v energetiko. Kot so v sporočilu za javnost zapisali v Tešu, je bilo v zadnjem času s sindikalisti, tudi Sevčnikarjem, izvedenih že nekaj sestankov, na katerih je bila podana skupna namera in pripravljenost za korektno sodelovanje. Sevčnikar (ki je za odločitev izvedel iz sporočila za javnost, ki so mu ga poslali novinarji!), je poudaril, da je očit- Simon Tot je o svoji odločitvi najprej obvestil medije. no prevladal zdrav razum. »Še naprej ostajamo na svojih stališčih, kar pomeni, da je eko-nomsko-socialna varnost naj- pomembnejša, to varnost pa vidimo predvsem v bloku 6.« URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA V tem tednu smo spet brali pisma, povezana z blokom 6. Za sindikatom je tudi svet delavcev v Premogovniku Velenje od direktorja direktorata za energijo Janeza Kopača zahteval vračilo rudarske uniforme, Kopač pa je vrnil udarec s podrobno razlago, zakaj dvomi o količinah in kurilni vrednosti premoga. Direktor PV dr. Milan Medved se je s precej ostrim pismom obrnil na predsednika nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne, v katerem Jadranka Medaka sprašuje, če so vsi neutemeljeno izraženi pomisleki plod natančno izdelanega scenarija, s katerim bodo uničili Šaleško dolino. Kopaču Medved sporoča, da je stanje, ki povzroča v slovenski energetiki, resnično postalo že kaotično. Dogovor ali zaostritev stavke? Stavkovni odbor je včeraj popoldne nadaljeval pogajanja z vodstvom celjskega zdravstvenega doma glede sistematizacije delovnega mesta zobozdravstveni asistent. A do zaključka redakcije še ni bilo znano, ali so pogajanja prinesla kakšno rešitev. Zobozdravstvene asistentke, ki stavkajo že od torka, so za danes (v petek) napovedale zaostritev stavke, če vodstvo zavoda ne bo pristalo na izpolnitev njihovih zahtev. Kot je pred včerajšnjim sestankom napovedal predsednik stavkovnega odbora Zvone Vu- kadinovič, asistentke od zahtev ne nameravajo odstopiti. Sestre zahtevajo razporeditev na delovno mesto zobozdravstveni asistent skladno s kolektivno pogodbo ter s tem zagotovitev za tri razrede višje plače (uvrstitev v izhodiščni 22. plačni razred). Vodstvo zavoda je že pojasnilo, da vse asistentke ne delajo na delovnih mestih z enako zahtevnostjo, zato se tudi ni strinjalo z zahtevo po razvrstitvi vseh delavk na delovno mesto zobozdravstveni asistent. Je pa že v ponedeljek predlagalo zamrznitev stavke, dokler odbora za raz- lago kolektivne pogodbe ne bi odločila o uvrščanju delavcev na delovno mesto zobozdravstveni asistent, ter uveljavljanje pravic asistentk po sodni poti. S tem predlogom pa se stavkovni odbor ni strinjal. Kljub stavki so bile do včeraj v javnih zobozdravstvenih ambulantah na voljo vse zobozdravstvene storitve za mladino do 18. leta in za starejše od 65 let, za ostale uporabnike pa le nujne storitve. V primeru zaostritve stavke naj bi opravljali samo nujne storitve za vse. BA, foto: SHERPA V Jurkloštru jaslice iz vse Slovenije Zavod Odon Jurklošter in Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije ponovno obljubljata razstavo domiselnih jaslic, ki jo bodo v kartu-ziji Jurklošter na ogled postavili v nedeljo, 12. decembra, na ogled pa bo vse do 2. februarja prihodnje leto. Tradicionalna razstava v Jurkloštru je že zdavnaj pre- rasla začetne okvire, zato je na njej mogoče videti pester nabor jaslic iz pretežno naravnih materialov; od lesa, gline do testa in voska, nekatere pa se ponašajo z umetniško vrednostjo, saj razstavljajo tudi priznani umetniki. Vsako leto tudi z veseljem razstavijo jaslice, ki nastanejo v likovnih krožkih in s pridnimi rokami osnovnošolcev »Delo v zobozdravstvenih ambulantah je doslej kljub stavki potekalo brez težav,« sta povedali Debora Makuc in Marjetka Gale. Na vlakih nov vozni red iz bližnjih krajev, zato imajo obiskovalci res kaj videti. Razstavljenih jaslic je iz leta v leto več, do Jurkloštra pa najdejo pot izdelki iz širne domovine. Razstavo si bo v kartuziji Jurklošter mogoče ogledati vsako soboto, nedeljo in ob praznikih med 14. in 16. uro vse do 2. februarja. PM V nedeljo, 12. decembra, začne veljati na železnici nov vozni red, ki bo veljal eno leto. Na stranskih progah iz Celja proti Rogatcu/Imenem ter proti Velenju ni nobenih sprememb, na glavni progi proti Ljubljani in Mariboru bodite bolj pozorni. Tako je uveden nov »brzi« vlak, ki bo prispel iz Ljubljane v Celje ob 15.08 ter bo nadaljeval z vožnjo proti Mariboru. Tisti, ki se zjutraj odpravljate v Ljubljano, bodite pozorni na pendolino, ki bo odpeljal po novem že ob 8.34, kar je pol ure prej. Medna- rodni vlak Citadella za Budimpešto pa bo vozil po novem dve uri pozneje, to je iz Celja ob 10.14, zvečer pa bo odpeljal iz Celja v Ljubljano uro in pol pozneje, to je ob 21.40. Za nekaj minut so ob odhodih in prihodih prestavljeni še nekateri drugi vlaki. Za Šentjurčane je pomembna novost, da bo vlak Pohorje (ki vozi med Mariborom, Celjem in Koprom ter nazaj) po novem ustavljal v Šentjurju, kjer bo imel zvezo z vlakom v Imeno. Tako vlak Pohorje po novem ne bo več ustavljal na železniškem križišču na Grobelnem. Med novostmi je še to, da bo železniška postaja Imeno od nedelje ostala brez prometnika. BRANE JERANKO 6 INTERVJU NOVI TEDNIK Uglašen na glasbo Matevž Goršič je glasbenik, pedagog, zborovodja, predvsem pa komponist Matevžu Goršiču je bila glasba položena že v zibelko. Rodil se je namreč v glasbeni, umetniški družini. »Glasba je bila vedno del družine. Ne le staršem, tudi starim in prastarim staršem sta bila umetnost in glasba blizu in tako je še danes z mano, s sestro pravi Goršič, glasbenik, pedagog, zborovodja, komponist ^ »Mislim, da ob življenju z glasbo v družini na drugo kot na glasbeno pot sploh ne bi mogel zaiti. Vedno sem stremel k ustvarjanju in glasba je bila pri nas najbolj prisotna, ob dramski igri, ki je bila po zaslugi stare mame tudi vedno v ospredju. Morda bi zašel kam drugam le, če bi obstajala šola za astronavte,« se pošali. Kakšni so spomini na mladost, na deda, ki je bil sicer znan vulkanizer, a odličen harmonikar? Ded se je ukvarjal zlasti z domačo glasbo. Imel je posebne prijeme na harmoniki, za kar so ga mnogi glasbeniki občudovali. Igral je stvari, ki so jim bile v tej zvrsti nekaj drugačnega, svežega in vedno so se spraševali, kako to zaigra, da tako zveni. Spominjam se družinskega srečanja, na katerem smo z očetom in s stricema Tonetom in Janezom začeli prepevati črnske duhovne pesmi. Stari oče je takrat naveličano dejal, »ah kaj boste s tem«, vzel v roke harmoniko in zaigral nanjo pravi blues. Vsi smo bili začudeni, ker ga prej nikoli nismo slišali izvajati kaj podobnega. Od takrat mi je jasno, od kod v meni ti »blue« toni. Bilo je, kot bi poslušal črnca iz New Orleansa. Pa mati in oče, sestra ^ Tudi mati je igrala klavir, bila je glasbenica in v mladosti je vodila vokalno skupino. Posebno poglavje je seveda oče Edvard, ki je bil po mojem mnenju eden vrhunskih glasbenikov svojega časa v slovenskem prostoru. Poznal je glasbo in to je znal predati ljudem naprej. Imel je izrazit čut in pedagoško sposobnost, glasbo pa v krvi. Znal je razmišljati kot pravi glasbenik. Sestra je izvrstna flavtistka. Deluje v mariborski operi in poučuje v velenjski srednji glasbeni šoli, je pa tudi odlična zborovodkinja. Žal jo v Celju poznamo predvsem po tem, žal zato, ker je izjemna flavtistka in pedagoginja. Kakšni so vaši pogledi na glasbo? Trdim, da slaba glasba ne »Slaba glasba ne more obstajati, če ima vsaj enega poslušalca. Tega ima pa vsaka more obstajati, če ima vsaj enega poslušalca. Tega ima pa vsaka, saj jo nekdo mora napisati in vsaj tistemu je všeč. To, da sodimo glasbo po glasbenih zvrsteh, se mi zdi krivično. Je pa res, da je znotraj vsake glasbene zvrsti nekakšna piramida. Imamo nekaj vrhunskih skladb znotraj nekega sloga, potem pa precej slabega. Tako je v klasiki, v zabavni glasbi, celo v podalpskem popu. Nekdo je rekel, da sta samo dve vrsti glasbe - dobra in slaba ^ Za glasbo je pomembno, da ima v sebi energijo lepega, neko božjo energijo, ki seva iz centra vesolja in nas obdaja v vsem življenju, v vsakem trenutku. Kot glasbenik sem medij, ki naj bi to energijo prenašal na druge ljudi. In pomembno je, da to počne vsak glasbenik. Da predaja energijo lepega naprej. Če to počne iz drugačnih razlogov, potem glasba ne more imeti toliko te lepe energije in ne služi svojemu namenu. Kaj vam pomeni zboro-vodstvo? Kot zborovodja se udejs-tvujem že od svojega 17. leta, ko sem v dijaškem domu v Ljubljani prevzel vodenje mešanega pevskega zbora. Vse od takrat vodim različne zbore in to je glasbena pot, ki je veliko prispevala k mojemu dojemanju glasbe in k izobrazbi. Sedem let sem pel tudi v poklicnem zboru in takrat sem se, se mi zdi, tudi naučil največ glasbe. Tudi danes vodim pevske zbore, moškega skladateljev Ipavcev v Šentjurju in mešani pevski zbor Banga-rade, ki deluje v okviru istega društva. Kaj pa vaše pedagoško delo? Je to življenjski cilj ali zgolj način za preživljanje? Poučevanje mi je v veselje in ima zame izreden pomen. Otrokom želim spodbujati samozavest, jih učiti ali jim risati nasmeh na obraz. To počnem v Osnovni šoli Frana Roša, v srednji ekonomski šoli v Celju, letos učim tudi klavir na Šolskem centru Celje. Kakšen ste kot učitelj? Se strogo držite togega učnega načrta? Otrokom predvajate kaj glasbe? Glasba je živ element in glasbenega pouka brez glasbe ne more biti. Mi je pa pomembno, da otroci pozna- jo osnovne glasbene pojme, ki jih bodo še srečevali v življenju. Težava otrok v tem času je pomanjkanje samozavesti, ta pa se najlažje pridobi, ko nekaj veš, in najlažje izgubi, ko ne veš česa, kar drugi vedo. Glasbo srečuješ celo življenje. Poznavanje imen inštrumentov in osnovnih glasbenih pojmov je nujno in je sestavni del osnovne izobrazbe. Otroke učim, da je glasba dobra, če ima v sebi energijo lepega. Tu jih skušam odpreti, saj otroci radi kakšno glasbo podcenjujejo, ker je ne razumejo ali nimajo dostopa do nje. Glasbena industrija pač ponuja tisto, s čimer najbolje služi. Pri tem je dobra glasba pogosto izvzeta. Zato skušam otroke opozoriti na to glasbo in jih naučiti, da je glasba univerzalna, da izražanju. Domišljavo bi bilo, če bi razmišljal, da je dar, ki ga imam, namenjen meni. Ta je za ljudi. Jaz sem, predvsem preko glasbe, le posrednik te »božje« energije. To je privilegij, a hkrati velika odgovornost, ki pa jo rad sprejemam. Imate skupino Tuned fish. Dolgo delujete, veliko je bilo zamenjav, dolgo niste bili povsem zadovoljni z rezultati. Kje ste zdaj? V tej zasedbi smo dokončno zaživeli kot prava skupina, ki se čuti med seboj. Glasba, ki jo ustvarjamo, je relativno zahtevna in zahteva veliko glasbenega in znanja inštrumentov. Rabili smo precej časa, a zdaj lahko našo glasbo predstavljamo z vsaj takšnim zvokom, kot sem ga slišal ob njenem nastajanju. Niste nastali iz želje po nastopanju, bolj iz želje po ustvarjanju in druženju. Včasih se zdi, da igrate bolj zase kot za poslušalce. Res smo tako nastali, da smo igrali predvsem za svojo dušo. Ko smo se poslušali, smo si rekli, da moramo to glasbo predstaviti tudi drugim. A stvar je morala do-zoreti. Danes imamo tudi pogoje za ustvarjanje - studio, vrhunsko pevko, odlične inštrumentaliste _ in stvar je stekla. Veliko sodelujete na raz- Matevž Goršič, letnik 1966, je diplomiral na Akademiji za glasbo pri dr. Mirku Cudermanu. Sedem let je služboval pri Slovenskem komornem zboru v Ljubljani. Od 18. leta je tudi zborovodja. Vodil je MPZ Dijaškega doma Ivana Cankarja Ljubljana, MePZ Svoboda Mengeš, Celjsko pevsko društvo, ŽPZ Dramlje, MoPZ Dramlje in v zadnjem času MoPZ in MePZ Skladateljev Ipavcev Šentjur. Ves čas svojega glasbenega delovanja sodeluje kot pianist pri različnih džezovskih zasedbah. Od leta 1995 deluje tudi kot skladatelj. Napisal je vrsto skladb za različne zasedbe (pevski zbori, godalni orkester, plesni orkester, kvartet flavt, scenska glasba »Preko glasbe sem le posrednik te >božje< energije. To je privilegij, a hkrati velika odgovornost zahteva predvsem, da ji prisluhneš in sprejmeš energijo lepega, ki jo prinaša. Ustvarjalnost vam je v življenju najpomembnejša, pravite ^ Ko sem pred leti izdal prvo glasbeno zbirko za otroke in videl odziv otrok, ko so te pesmi prepevali, sem pravzaprav ugotovil, da je ustvarjanje glasbe moja življenjska pot do cilja vsakega od nas - biti boljši človek. Ustvarjanje glasbe mi je največja nuja po lastnem ličnih natečajih, zlasti za najboljši slovenski šanson. Sodelovali ste tudi na tujih natečajih za mlade komponiste v ZDA. Kako je s tem? Letos sem se kot skladatelj na festival slovenskega šansona uvrstil že tretjič zapored. Lani sem se udeležil tudi mednarodnega natečaja Song of the Year v ZDA. To je eden najbolj pomembnih svetovnih natečajev za skladatelje. Dobil sem tudi certifikat, saj sem za vse tri skladbe, različnih slogov, dobil nad 90 odstotkov možnih točk po vseh kategorijah in teh je bilo kar nekaj. Od vseh, več kot deset tisoč avtorjev iz celega sveta, nas je to priznanje dobilo 47. Na letošnjem festivalu slovenskega šansona ste s skladbo Magnolija zmagali. Kaj to pomeni za vas osebno in za skupino? Zmaga na festivalu, kjer je potrebno odigrati v živo in kjer sodeluje kopica izvrstnih glasbenikov, je seveda veliko priznanje. Veseli smo, da smo dobili potrdilo, da je glasba, ki jo izvajamo dobra. Vsekakor je to velik motiv za naprej. Ste pa pred zahtevnim zalogajem. Napisali ste kantato za skupino in zbor ter jo zavili v paket božične pravljice. Nastalo je vokalno-inštru-mentalno delo z božično vsebino, sestavljeno iz več skladb na različna besedila, pri čemer sem povzemal izročilo različnih krščanskih ločin, od katoliške do pravoslavne, arabske, bap-tistične _ Te skladbe bomo predstavili v okviru božičnih koncertov regionalne kulturne naveze Triangel, z zborom, ki ga vodi moja sestra, skupino Tuned fish in majhnim komornim orkestrom 20. decembra v Velenju, 21. v Celju in 22. v Žalcu. Pisal sem sicer že za pevske zbore, a kaj tako obsež- nega še nisem in v tem delu uživam. Kaj pa glasba v Celju nasploh, kakšen je vaš pogled na glasbeno dogajanje v mestu? Imamo kopico vrhunskih glasbenikov, morda manjka malo več navdušenja in ustvarjalnosti. Dobro bi bilo, če bi se ustanovil kakšen klub, ki bi glasbenike povezoval, kjer bi se rodile sveže ideje. Včasih imam občutek, kot da je pri nas glasba namenjena sama sebi. Škoda, glede na dobre glasbenike in pogoje, ki jih imamo dandanes. Pa ta sindrom domačega, ki ni nikoli dovolj dobro, dokler ne uspe kje drugje ^ To drži. Tudi s Tuned fish je podobno. Ljubljanski vrabci o nas že dalj časa bolj čivkajo kot domači. Čeprav v Celju nismo čisto brez podpore, saj nam že nekaj let ob strani stoji občina, pa tudi kar nekaj zvestih privržencev že imamo, kar zelo cenimo. Je pa res, da je v Celju, vsaj zame, veliko težje kot drugod priti do kakšnega glasbenega naročila, ponudbe za recimo solistični koncert, ali pa nenazadnje do poklica glasbenega pedagoga. Žal je tako bilo verjetno tudi nekoč, a upam, da nekoč, vsaj pri kom drugem ne bo tako. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA »Ljubljanski vrabci o nas že dalj časa bolj čivkajo kot domači »Za glasbo je pomembno, da ima v sebi energijo lepega, neko >božjo< energijo, ki seva iz centra vesolja Blatna gmota bi ga skoraj ujela v postelji V laški občini nov plaz ogroža družinsko hišo - Trenutno deset kritičnih primerov V Panečah pri Jurklo-štru je družino Hrastnik zjutraj zbudil nenavaden hrup. Plaz, ki se je utrgal tik za hišo, je zasul dvorišče in z blatno vodo vdrl skozi okna. »O tem bereš v časopisih, gledaš fotografije, a se ti nekako ne zdi zares. Dokler ne udari tebe. A še takrat komaj verjameš,« tudi med dežjem Jožica Hrastnik ni mogla skriti solza. Včeraj zjutraj jo je okrog petih prebudil ropot. Najprej je pomislila, da s strehe leti žled. Bolj iz navade je vstala in pogledala skozi okno. »Takrat sem zagledala, kako se cel hrib za hišo približuje zidu. Plaz!« Panično je zbudila sina. Šele v luči belega dne so se zavedli, kakšni nevarnosti je sin Marjan pravzaprav ušel. Spal je namreč v pritlični sobi in tekoča zemljina je udarila naravnost v njegovo okno. »Če se ne bi zbudil, bi ga v spanju zalilo, saj steklo ne bi zdržalo,« so modrovali možje, medtem ko so čistili spodnje prostore. Marjan je namreč okno zavaroval z deskami, ni pa mogel preprečiti, da blat- na voda ne bi vdrla v hišo. »Z nama živi tudi invalidna mama brez noge. Nisva vedela, česa naj se najprej lotiva. Nekaj časa sva umikala stvari, pa spet telefonirala na pomoč in tako naprej,« se spominja Jožica. Kot je povedal načelnik Civilne zaščite Laško Jože Senica, so bili gasilci na kraju že ob petih zjutraj, vendar kaj posebnega niso mogli ukreniti. »Takoj zjutraj smo poslali mehanizacijo, da bodo odstranili tekočo zemljino in speljali vodo mimo hiše, potem bodo geologi lahko povedali svoje in odredili nadaljnje ukrepe.« Če se bodo temperature spustile, bo zmrzal za nekaj časa strahove umirila. S prvo odjugo bo nevarnost spet tu. »Trenutno imamo v občini približno deset kritičnih plazov, prav zdaj bomo ogled nadaljevali na tistih, ki ovirajo promet ali celo zapirajo ceste,« je še dejal Senica. Hrastnikovi bodo blato že očistili, kdaj bodo v svoji hiši spet mirno spali, pa je drugo vprašanje. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA Deževen četrtek je za Hrastnikove v Panečah prinesel eno samo blato, žalost in grozečo nevarnost. Jožica Hrastnik se je včeraj zbudila v najbolj grozljiv dan, kar se ga spomni. »O tem bereš v časopisih, a si ne predstavljaš, da lahko doleti tudi tebe.« Marjan z grozo pomisli na to, kaj bi se lahko zgodilo, če ga mama ne bi pravočasno zbudila. Sosedje, prijatelji in gasilci so ves dan pomagali umikati pohištvo in drugo opremo, saj je pritlične prostore popolnoma zalila blatna gmota. Plazovi na Svetini in vz Šm «irju Œ)®® W W Mokrota v zadnjih dneh povzroča občanom in občinam precej težav. Nad Što-rami je napredoval plaz v bližini stanovanjskih stavb, v občini Šmarje pri Jelšah plazovi ogrožajo lokalne ceste. Plaz v Javorniku nad Što-rami, ki je na območju krajevne skupnosti Svetina, si bo danes ogledal geomehanik ter ocenil njegovo nevarnost. Nahaja se namreč približno petnajst metrov pod dvema stavbama, to je pod stanovanjsko hišo ter hišo v gradnji, evidentirali pa so ga že pred dvema mesecema. Kot kaže, je plaz v zadnjih dneh napredoval, zato so o tem obvestili center za obveščanje, policijo, občino in civilno zaščito. Zaradi zaprte ceste v Ja-vorniku je Občina Štore včeraj poskrbela za postavitev opozorilne prometne signalizacije. V občini Šmarje pri Jelšah se je zaradi mokrega vremena v zadnjih dneh pojavilo pet večjih novih plazov ob lokalnih cestah, v Lipovcu naj bi bil celo ogrožen gospodarski objekt. Prav tako je, kot kaže, napredovalo nekaj plazov, ki so se sprožili že med septembrsko vodno ujmo, vendar od države na sredstva za njihovo sanacijo še čakajo. Zaradi novih in starih plazov so posamezne ceste delno prevozne po zoženem vozišču, kjer je občina poskrbela za prometno signalizacijo. Cesta Bodrež-Platinovec, ki je na območju krajevne skupnosti Šentvid pri Grobelnem, ni prevozna že vse od septembrske vodne ujme, saj je za sanacijo potrebnega posebej veliko denarja. BJ f -i^MlI-n- PRAZmČIIA PONUDBA ASTflOCENTRA Kal vas taka wlBiu 20113 1« danes si lagotDVite ugodna klicanie v naslednjem letu! ^^—^too minut=100 eviov Vedeževanje samo 1 evro ita minutoî Zakugllene minute fahko porabite la kllnv VDbdDbjue neg j leia odd nev3 naliu pa. Brsi Ilica na D90. Minule lahla plaćate pa povie!tu. v eleUnnski tanki ali i iminelo. Za nakup minut in informacije pohličite [Q3] 490 02 22 Od učenke do upokojenca V Šmarju pri Jelšah so v treh starostnih kategorijah slovesno razglasili prostovoljce leta 2010. Med njimi so dva gasilca ter nadarjena učenka osnovne šole, ki veliko nastopa s citrami. To so Alojz Tirgušek, Borut Lipuš in Špela Schmid. V starostni kategoriji nad 31 let je bil za prostovoljca leta 2010 izbran prizadeven gasilski funkcionar Alojz Tir-gušek iz Šmarja pri Jelšah, ki ga v gasilstvu poznajo tako na državni kot na lokalni ravni. Delaven upokojenec, ki je med drugim častni poveljnik domačega gasilskega društva, si prav tako prizadeva v svetu za preventivo in varnost v cestnem prometu, letos pa je za dolgoletno delo na preventivnem področju prejel zlati znak civilne zaščite. Prav tako so opazna njegova prizadevanja v šmarski čebelarski družini. »O nesebičnosti Alojza Tirguška bi lahko napisali še nešteto strani,« pravi vodstvo šmarskih gasilcev, ki ga je predlagalo. Šmarčani opozarjajo letos še na enega posebej prizadevnega gasilca, in to v starostni kategoriji od 19. do 30. leta. V tej kategoriji je postal prostovoljec leta Borut Lipuš iz Gaja pri Šmarju, ki je tudi krvodajalec in bolničar. Lipuš, ki deluje v različnih organih gasilskega društva, je letos med drugim vodil več intervencij ter delal z najmlajšimi gasilci. »S svojim de- lom in številom ur, ki jih je bilo vsekakor več kot sto samo v tem letu, je po mnenju naših članov več kot upravičen za prejem priznanja naj prostovoljca,« so prepričani v PGD Šmarje pri Jelšah. Med najmlajšimi je letošnja prostovoljka leta postala odlična učenka in glasbenica Špela Schmidt z Grobel-nega, ki obiskuje deveti razred osnovne šole. V kategoriji do 18. leta jo je za naj prostovoljko predlagala šmarska osnovna šola, kjer jo prepoznavajo po uspešnosti na različnih področjih. Obiskovalci prireditev jo poznajo po njenih številnih nastopih s citrami, s katerimi je tako uspešna, da je prejela na tekmovanju v Munchnu Se bo občina Šmarje pri Jelšah rešila črnih odlagališč odpadkov ter z njimi uničevanja narave z različnimi kosovnimi in nevarnimi odpadki? Na robu občinskega središča so uradno predali namenu zbirni center za ločeno odlaganje odpadkov. V zbirnem centru, ki so ga uredili na območju šmar-ske čistilne naprave, je občina poskrbela za petnajst zabojnikov, v katere lahko občani odlagajo zavržene predmete, ki so doslej pogosto končali na črnih odlagališčih, saj jih med običajne smeti ni mogoče odlagati. To so odslužena bela tehnika, pnevmatike, po- hištvo, odsluženi plastični izdelki, odpadne kovine, lesena embalaža, škropiva, zdravila, baterije _ Občani lahko odlagajo različne kosovne odpadke in nevarne snovi ob sredah (od 12. do 16. ure) ter ob sobotah (od 9. do 13. ure). Odpadkov ne more odložiti kdorkoli, ampak tisti, ki bodo na recepciji s potrdi- Trije prostovoljci leta 2010 iz občine Šmarje pri Jelšah v različnih starostnih kategorijah. Od leve Borut Lipuš, Špela Schmidt in Alojz Tirgušek priznanje za izjemno interpretacijo. »Vsak četrtek v tednu prostovoljno obiskuje dom ostarelih, kjer se z veseljem srečuje z oskrbovan- ko tega doma,« dodajajo v OŠ Šmarje pri Jelšah. Akcijo za prostovoljce leta sta pripravila Občina Šmarje pri Jelšah in LAS. Prosto- voljcem leta sta priznanja na posebni prireditvi podelila župan Jože Čakš ter predsednica LAS Polona Cvikl. BRANE JERANKO Kdo je sploh komu dolžan? V Šmarju pri Jelšah so odprli zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov, s katerim se želijo končno rešiti črnih odlagališč. Tam lahko občani puščajo karkoli, od odslužene bele tehnike do škropiv. Brez črnih odlagališč? lom dokazali, da imajo svoje komunalne storitve plačane. Samo odlaganje odpadkov v zbirnem centru je brezplačno. V novo pridobitev, ki jo je uradno predal namenu župan Jože Čakš, je občina vložila 50 tisoč evrov. Odprtja zbirnega centra so se udeležili tudi župani sosednjih občin. BRANE JERANKO Občinski svet Občine Vojnik je sprejel sklep, s katerim je potrdil sodno poravnavo v višini 15 tisoč evrov med občino in Pogrebno službo Raj. Zgodba sega že v leto 2001. Občina in nekdanji koncesionar za pokopališče Vojnik sta našla skupni jezik v sodni poravnavi, ki naj bi bila izpeljana v letu 2011. Zaplet je nastal pred devetimi leti, ko se občina in koncesionar nista strinjala glede obveznostih iz koncesijske pogodbe. Občina je vztrajala pri plačilu polne koncesijske dajatve, ki znaša nekaj več kot 75 tisoč evrov. Pogrebna služba Raj sicer ni zavračala plačila, vztrajala pa je, da ne poplača določenih stroškov ter vzdrževanja vežice in pokopališča. Župan občine Vojnik Beno Podergajs pravi, da so po pregledu vlaganj podjetja Raj v vežico ter pokopališče in neplačanih dajatev prišli do mediacijskega zneska, ki znaša 15 tisoč evrov. »Svetniki so se strinjali, da ga nekdanji koncesionar poravna ta znesek. Če je to pošteno do vseh vpletenih, ne vem, vendar lahko potrdim, da sedanji koncesionar pod Občina Vojnik ima odprto še eno tožbo proti Raju, ki se nanaša na plačilo dela najemnin za leto 2008. Raj pa je tudi na to tožbo odgovoril s tožbo občine, in sicer zaradi pokrivanja izgube za upravljanje pokopališča Vojnik v prvi polovici leta 2008. enakimi pogoji povsem normalno izpolnjuje pogodbene obveznosti tako, da plačuje in normalno deluje.« Sodišče je sicer najprej razpisalo obravnavo, nato je predlagalo postopek mediacije, ki sta ga obe stranki sprejeli. Sicer pa so vojniški svetniki maja 2008 že sprejeli sklep o poravnavi v višini 50 odstotkov zneska, ki ga je dolgoval koncesionar, vendar ta tega dolga ni poravnal, zato je občina Vojnik vztrajal pri tožbi za vseh 75 tisoč evrov. Na drugi stra- ni pa je Pogrebna služba Raj vložil tožbo proti občini zaradi investicijskih vlaganj, pokrivanja izgube in manjšega prometa v višini 158 tisoč evrov. Z mediacijo dogovorjenih 15 tisoč evrov mora nekdanji koncesionar plačati do 30. junija 2011. Glede na to, da Raj dolga ni poravnal že v prvo, ostaja med občinskimi veljaki dvom, da bo proračun »obogaten« s tem denarjem. MOJCA KNEZ Foto: GrupA (arhiv NT) (odsiH t pohištvo, bela tehnika, gra aterial...) Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure) Več za naložbe, več za »pufe« V Štorah bodo prihodnje leto plačali več tako za nove naložbe kot za visoke občinske dolgove. Ti znašajo po podatkih občinske uprave trenutno 2,9 milijona evrov. V osnutku proračuna Ob- načrtujejo za naložbe kar 60 čine Štore, ki ga je občinski svet na zadnji seji sprejel v prvi obravnavi, načrtujejo za leto 2011 skoraj dvakrat več prihodkov in odhodkov kot letos, ko so z deblokado občinskega računa nekoliko lažje zadihali. Od skupnih prihodkov in odhodkov, ki naj bi prihodnje leto znašali v celoti nad pet milijonov evrov, odstotkov proračuna. Od tega je največ, to je 1,3 milijona evrov za obnovo in nadgradnjo otroškega vrtca na Lipi, sledi 600 tisoč evrov za nadaljevanje obnove kulturnega doma ter 400 tisoč za gradnjo kanalizacije Štore vzhod-zahod. Štorovčani seveda še zdaleč niso rešeni plačevanja visokih »pufov«, saj so plačevanje ob- veznosti po dogovorih z upniki preložili na poznejši čas, na postopno odplačevanje. Gre za finančne obveznosti, ki izvirajo iz nekdanjega občinskega sprejemanja obveznosti v korist zasebnega podjetja Hudournik ter iz izgubljene tožbe Slovenskih železnic za vzdrževanje prehodov čez železniško progo, kar bremeni še nekatere druge občine. Tako mora Občina Štore prihodnje leto za vračanje dolgov iz proračuna plačati 1,2 milijona evrov raz- ličnih obveznosti, letos pa je nakazala v ta namen pol milijona. Na zadnji seji je posamezne svetnike zanimalo, kako je z odškodninsko tožbo občine proti trojici, ki naj bi bila kriva za hudo štorsko finančno polomijo. Zavzeli so se, da bi občinski odvetnik Marjan Feguš na povabilo občine svetnikom redneje poročal, kako poteka zadeva na sodišču. BRANE JERANKO »Lahko bi me tudi pokopalo« V Zagaju pri Ponikvi je sneg zrušil gospodarsko poslopje - Obupana lastnica z berglo se trudi pokrivati drva in podstavlja vedra Bilo je v nedeljo popoldne. Emica Sivka je ravno razmišljala, da bi drva zvozila iz drvarnice v lopo, kjer bi bila bolj pri roki. »Pa mi je nekaj reklo, naj se umirim. Nedelja je. Bo že čas za to.« Pol ure zatem jo je vznemirilo lomljenje lesa in škripanje opornikov. Gospodarsko poslopje ob hiši se je pod obilno težo snega sesulo samo vase. »Grozno je. Ampak hvala bogu - lahko bi me pokopalo,« v solzah pripoveduje Emica. V Zagaju pri Ponikvi živi kakih deset let. »Življenje je tako naneslo, da obnavljam to staro domačijo. Veliko je že postorjenega, javno vodo sem napeljala, spomladi sem hotela kupiti dve kravi in zato sem že letos spravljala seno na podstreho. Zdaj pa tole Emica živi sama, pred časom je bila operirana na križu, v kratkem jo čaka še druga operacija. Z berglo se komaj prebija čez ruševine in ne ve prav, kje bi se lotila pospravljanja in reševanja. »Vse bo mokro. Seno na vrhu bo še nekaj časa zadržalo vlago, na drugi strani pa že zdaj v potoku teče čez drva. Za silo sem jih pokrila, ponoči pa hodila praznit polna vedra,« razlaga lastnica stavbe. »Poslopje je res- »Nisem vajena prositi za pomoč, vendar sem obupana,« se zlomi Emica Sivka. da staro, ampak bila je streha. Tale sneg - bilo ga je več kot meter - pa je bil enostavno preveč.« Brez pomoči do pomladi ne bo zmogla V Krajevni skupnosti Ponikva in na občini v Šentjurju so obljubili, da se bodo odzvali, Emica pa zdaj upa na pomoč gasilcev in drugih dobrih ljudi, ki bi bili pripravljeni prispevati par pridnih rok. »Najbolje bi bilo ostrešje požagati in pokriti s kakšnimi ceradami, ki bi jih do spomladi lahko kdo pogrešal. Če bomo enostavno pokrili s folijami, bo po prvem snegu spet vse isto, foli- Lastnica je za pomlad načrtovala gradnjo nove drvarnice in obnovo skednja. Sneg jo je prehitel v najbolj neprimernem trenutku. »Voda teče po vseh zidovih in iz dneva v dan se dela večja škoda, jaz pa ne morem nič pomagati.« ja pa stane _ Neskončno hudo mi je kogarkoli obremenjevati, ker tega res nisem vajena. Nikoli nisem prosila pomoči, ampak tokrat ne zmorem več,« se v obupu spet zlomi sogovornica. »Najbolj hu- do pa je, da sama ne morem delati. Z berglo si še drv težko nanosim, ob vsem tem sem res nemočna.« Za vse, ki vam namig za decembrsko dobro delo ne bo v prehudo breme - drva bi bilo treba spraviti na suho in vsaj za silo zaščititi premoženje pred še večjo škodo. Spomladi bo treba vse skupaj porušiti in najnujnejšo streho zgraditi na novo. Ampak Emica ve, da bo s prvim soncem to zmogla tudi sama. Zdaj, ko so se vsi križi in težave v tej moči in mrazu nagrmadili hkrati, pa bo res hvaležna za vsako pomoč. SAŠKA T. OCVIRK Foto: Grup A J> V ■ ■ V ■ Anzejevi se zmeraj potrebujejo pomoč Marija in Franc Anžej potrebujeta po septembrskem požaru za ureditev primernih bivalnih prostorov pomoč dobrih ljudi. Pred kratkim smo v Novem tedniku obsežno poročali o družini Anžej iz Gaberk pri Šoštanju, ki jim je sredi septembra povsem pogorela stara domačija. Da bi jim čimprej zagotovili ustrezne pogoje bivanja, lokalno društvo Kul-turnica Gaberke še zmeraj poziva ljudi na pomoč. Spomnimo, da so ognjeni zublji septembra streho nad glavo vzeli 70-letni Mariji ter njenemu sinu, 50-letnemu Francu. Spomladi sta Anžejeva izgubila moža oziroma očeta, zato je tragedija še večja. Oba imata le skromne dohodke oziroma pokojnini, ki komaj zadostujejo za sprotne stroške, Franc pa je zaradi tumorja na malih možganih praktično povsem priklenjen na posteljo. Trenutno bivata v sobici, ki so jo s pomočjo dobrih ljudi in do- natorjev uredili v novi hiši. Ta je bila zgrajena pred več kot 20 leti, je šele v tretji fazi izgradnje in ni primerna za normalno bivanje. Številni obrtniki in podjetja so že priskočili na pomoč v obliki materialnih donacij, s katerimi počasi urejajo najbolj zasilno infrastrukturo v hiši, prispevki pa so še zmeraj dobrodošli. V prispevku smo pred časom žal objavili napačno telefonsko številko koordinatorja iz Kulturnice Gaber-ke, za kar se iskreno opravičujemo in objavljamo pravo telefonsko številko. Glede oblike pomoči se lahko s Francem Šteharnikom posvetujete na telefonski številki 041 776-244. Sredstva za pomoč družini pa lahko nakažete tudi na transakcijski račun Kulturnice Ga-berke in sicer na številko 24302-9004331204, sklic »pomoč družini Anžej«. Vsak prispevek bo prišel še kako prav, da bi domovanje Anžejevih - pri Mariji in Francu je zadnje čase tudi Marijin vnuk Marko, ki jima pomaga pri najnujnejših opravilih - čimprej uredili. PM Foto: TimE (arhiv NT) NIZKOENERGETSKI STANOVANJSKI BLOKŽIBERNIK - ROGAŠKA SLATINA Prodaja / najem z odkupom CMCeUe CESTE MOSTOVI CEUEtLtL Družba za nizke In visoke gradnje i NA]R.(0)(C][]LN][(CA Podpisani-a: Naslov: naročam izvod knjige Čarobni svet serviet Simone Pompe po akcijski ceni 10 EUR + poštnina Podpis: Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC, d. o. o., Prešernova 19, 3000 Celje. Knjigo lahko kupite tudi na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje. 10 IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Zlato za zrnje »Vredno je bilo,« je bil zadovoljen 27-letni kulinarični artist Celjan Blaž Habjan, ko se je pred dnevi z zlato medaljo vrnil iz Luksemburga, kjer je bilo svetovno prvenstvo kuharjev. Slovenska nacionalna kuharska ekipa, v kateri je bil tudi Marko Pavčnik, »prva kuhalnica« hotela Evropa v Celju, pa je osvojila dve bronasti odličji. Ocenjevalno komisijo je navdušila slika Dekle na sončničnem polju, sestavljena iz 250 tisoč zrn ročno lepljenega testeninskega riža, v izdelavo katere je Blaž »vložil« okrog osem mesecev dela. O njegovem ustvarjanju, za katerega je v zadnjem desetletju prejel že vrsto odli-čij na domačih in mednarodnih tekmovanjih, smo podrobneje pisali v začetku novembra, ko je bila za Blaža pot v Luksemburg še negotova. »Stroški za pot in bi- vanje v Luksemburgu so bili visoki. Ker mi, žal, letos ni uspelo pridobiti prav nobenega sponzorja, sem se >preračunaval< vse do odhoda,« je pojasnjeval in dodal, da mu seveda zdaj, z osvojeno zlato medaljo v žepu, ni žal za prihranki. Njegovo »Dekle« in izbor drugih najboljših del je do 25 decembra na ogled v Elizabeth clubu Jerneja Podpečana v Žalcu. IS, foto: TT Dijakom predavali o nasilju Dijaki četrtih letnikov Srednje zdravstvene šole Celje so v petek poslušali predavanje o nasilju v družini in na delovnem mestu. Predavanje spada v projekt Zveze za nenasilje, v katero so vključene nevladne organizacije, ki ozaveščajo ljudi o problematiki nasilja. Zveza želi s takšnimi sreča- lematiki nasilja v družinah in Blaž z medaljo okrog vratu in s priznanjem v rokah, skozi katere je šlo prav vsako od 250 tisoč zrn testeninskega riža za sliko v ozadju. nji predvsem mlade v lokalnem okolju opozoriti, da do nasilja v družbi ne sme biti tolerance. O tem, kako preprečiti nasilje, sta predavali Da-lida Horvat iz društva SOS-telefon in Dora Lešnik iz zbornice zdravstvene in ba-biške nege. »Zdravstvena šola je vstopila v projekt ozaveščanja o prob- na delovnih mestih z letošnjim letom. Zato je prav, da se o tem govori dijakom, ki bodo v zdravstvu morda toliko prej v stiku z žrtvami nasilja,« je dejala ravnateljica šole Katja Pogelšek Žilavec. So pa na petkovem predavanju izpostavili tudi, da so delavci v zdravstvu tudi sami lahko žrtve različnih vrst nasilja. Dora Lešnik iz zbornice zdravstvene in ba-biške nege kot najbolj pogosti obliki nasilja v zdravstvu omenja trpinčenje na delovnem mestu in spolno nadlegovanje. V večini primerov so žrtve ženske. Petkovo predavanje pa tudi ni edino, saj bo še eno ta teden, ki bo namenjeno profesoricam in profesorjem strokovno teoretičnih predmetov. Sredi decembra pa bodo strokovni delavci organizacij, ki se borijo proti nasilju, še enkrat predavali dijakom. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Luč miru tudi zate Luč miru iz Betlehema tudi letos prihaja v Celje. Jutri, v soboto, jo bodo evropske skavtske organizacije sprejele na Dunaju, v nedeljo ob 15. uri pa bo pripotovala v Celje, v cerkev svetega Danijela, kjer bo regijski sprejem za Štajersko. Maševal bo celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Po slavnostni maši bo sledilo praznovanje ob letošnji 20. obletnici Luči miru iz Betlehema. Letošnjo luč miru spremlja poslanica z naslovom Zate imam luč, tudi letos pa je cilj akcije, da bi plamen Luči miru iz Betlehema na božični večer gorel v čim večih slovenskih domovih in da bi sporočilo akcije doseglo čim širši krog ljudi. Akcija je dobrodelna, saj bodo del denarja od vsake prodane sve- če namenili dvajsetim slovenskim družinam, ki za preživetje nujno potrebujejo denarno pomoč, in tako postavili zgled dobrodelnosti in povezanosti. Akcijo Luč miru iz Betlehema je začela avstrijska državna televizija. V oddaji Luč v temi, namenjeni invalidnim otrokom, so organiza- torji v zahvalo sodelujočim namesto drobnih daril delili plamen iz votline Jezusovega rojstva v Betlehemu. Akcija je zdaj razširjena že po vsej Evropi. Plamen vsako leto prižge izbrani otrok v votlini Jezusovega rojstva v Betlehemu, zatem ga prepeljejo v Avstrijo in v druge države, ki sodelujejo v akciji. BA Podarite igračo in naredite veselje Mladi liberalni demokrati v Šentjurju so se tudi letos odločili sodelovati v projektu Mladi mlajšim. Gre za akcijo zbiranja igrač sta so v šentjurski knjižnici, in šolskih potrebščin za socialno ogrožene otroke. Zbrane stvari bodo otrokom posredovali v sodelovanju s Skupnostjo centrov za socialno delo. Akcija poteka vse do 16. decembra. Zbirna me- na osnovnih šolah na Ponikvi in v Dramljah, v Centru Se-lič v Šentjurju, v gasilskem domu Dolga Gora, aktivisti pa bodo po potrebi darove prevzeli kjerkoli, če jih pokličete na 031/774-778. Z zbi- ranjem bodo zaključili 17. decembra, Center za socialno delo Šentjur pa jih bo še pred koncem leta razdelil socialno šibkejšim otrokom. Mladi liberalni demokrati to akcijo pripravljajo že osmo leto, za vašo pomoč in sodelovanje pa se že vnaprej zahvaljujejo. StO J Nedelja, 12.12., Novo Celje od 10. do 16. ure adventní sejem ob 17. uri adventní koncert - CITRARSKI DUET NELI IN KARMEN KOS ZIDAR Vstop prost Četrtek, 16.12., ob 17. url v Domu II. sjpv. tabora Žalec HRESTAC, balet, baletna sola Stevens, za Cici abonma in izven. Sreda, 22.12., ob 19.30 v DomuJI. slov. tabora Žalec BOŽIČNA PRAVLJICA, predpraznični koncert, Pevski zbor Antona Schwaba, otroški pevski zbor GS F. K. Koželjski Velenje, Orkester Hiše kulture Ceije, zasedba Tuned Fish pod vodstvom Aienke Goršič Ernst in Manje Gošnik Vovk. Ideja za praznično darilo - z vstopnico podarite nepozabno doživetje! ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, WWW.Zkst-ZaleC.SÍ Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tlc@siol.net Finančni ^^ lizing ATKA Z nami vedno nekaj prihranite! Atka Prima Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 BU£jfyica/do dobregcuajHomobUcu IZ NAŠIH KRAJEV Col z nekaterimi prijatelji, ki so pripravili dobrodelni večer (levo Stane Jakše in drugi desno Jože Cerovšek) Prijatelji za Cola Jože Kovač - Col iz Žalca je po padcu s strehe pristal na invalidskem vozičku in je zdaj na rehabilitaciji v zavodu Soča. Upanje, da bo še kdaj vstal z vozička, še obstaja, kakšno bo njegovo življenje v prihodnosti, pa bo predvsem odvisno od njega. Da bi lažje preživljal te mesece negotovosti, so mu v moralno in materialno oporo dolgoletni prijatelji. Pred kratkim so mu v go- daril Roman Virant, sicer tu- stišču Čas pripravili poseben dobrodelni večer z avkcijo slik savinjskih slikarskih umetnikov - Daneta Klinca, Petra Krušiča, Dareta Zavška, Vlada Novaka, Aca Markovi-ča, Staneta Jakšeta in rojaka Rudija Španzla - ki jih je podaril Borut Dolinar iz agencije Potepuh. Slikarska dela je bilo mogoče kupiti po ceni od 30 do 100 evrov. Udeleženci so ta večer lahko prispevali denar v denarni sklad za Cola tudi z nakupom spominskih glasbenih zgoščenk, narejenih za to dobrodelno akcijo, ki jih je prispeval Stane Jakše, in z nakupom spominskih obeskov, ki jih je naredil in po- di predsednik Mestne skupnosti Žalec. Organizatorji in prijatelji na čelu s Stanetom Jakšetom, ki je bil glavni pobudnik te akcije, skupaj z Jožetom Cerovš-kom in Miranom Vovkom, so se vsem darovalcem zahvalili s posebnim priznanjem. Zbrane je nagovoril tudi novi žalski župan Janko Kos, ki je z ženo kupil kar nekaj slik. Ta večer je bila poleg nakupa slik in spominkov tudi licitacija slike Aca Markoviča z začetno ceno 150 evrov in licitacija vrča Oskarja Kogoja, v enaki začetni vrednosti, ki ga je prispevala Turistična agencija Potepuh. Stojnica z domačim pecivom Miklavževe dobrote osrečile Dejavni mladi rotarijci Člani celjskega rotaract kluba, podmladka celjskih ro-tarijskih klubov, so zelo dejavni. Med 3. in 5. decembrom so že šesto leto zapored gostili skupino desetih otrok iz Mladinskega doma Malči Beličeve iz Ljubljane. V domu bivajo otroci, ki imajo težave doma, v šoli, so žrtve domačega nasilja ^ Konec tedna z njimi je bil zaznamovan z Miklavževim obdarovanjem in kopico zabavnih doživetij v mestu in okolici. To soboto bodo rotaractovci kov, ki so jo, skupaj z Občin- v Citycentru Celje zbirali trajna živila in potrebščine za družine v stiski s širšega šentjurskega območja. Med lansko akcija so s hrano uspeli napolniti kar 16 zvrhanih vozič- sko zvezo prijateljev mladine Šentjur, razdelili 25 družinam in jim tako vsaj nekoliko polepšali praznične dni. Med 20. in 22. decembrom se letos kot novost, s pomočjo Hiše kulture Celje in regionalne kulturne naveze Triangel, priključujejo seriji treh predbožičnih koncertov, na katerih bodo predstavili svojo dejavnost in se obiskovalcem priporočili za pomoč pri zbiranju sredstev za novoustanovljeni rotaractov dobrodelni sklad, ki bo letos namenjen CUDV Dobrna za pomoč pri ohranjanju in razvoju dejavnosti hipoterapije, to je terapije s konji. BS Sicer pa dobrodelna akcija zbiranja denarja za Cola ta večer ni bila končana, saj bodo podarjene slike in oba spominka na voljo v gostišču še nekaj časa. Tako bodo lahko vsi, ki to želijo, pomagali Colu z nakupom slik še najmanj do konca tega meseca. V skladu se je ta večer nabralo za 2.300 evrov denarja, s prodajo slik v naslednjih dveh tednih pa bo ta številka zagotovo še bistveno večja. Prijatelji so Colu, ki so ga posebej za ta dobrodelni večer pripeljali z avtomobilom iz Rehabilitacijskega centra Soča, ta večer podarili še nov i-fon za poslušanje glasbe in nov mobitel, ki ga je podarila Videoteka Hugo. Vsem, ki so pripravili ta dobrodelni večer, prispevali in kupili slike in bili prisotni, se je Col zahvalil z vidno ganjenostjo. DN Navdušuje jih prostovoljstvo V okviru svetovnega dne prostovoljstva je župan Slovenskih Konjic, Miran Gorinšek, sprejel številne prostovoljce s Konjiškega. Njegovemu povabilu so se odzvali predstavniki gasilskih društev, združenja šoferjev in avto-mehanikov, društva invalidov Vizija, Sožit- ja, Rdečega križa, Karitas, društva upokojencev, društva prijateljev mladine ter prostovoljci iz telefona v stiski Sopotnik, ki so predstavili delo v preteklem letu. Župan se jim je za njihova prizadevanja zahvalil ter jim čestital za bližnje praznike. BJ Zfl vse, ki jim iskreno želimo srečo v novem letu 2011 darila iz GALERIJE OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN V CELJU www.darila-kogoj.com Varčujem z Elektrom Celje, d. d. Varčno sušenje - sušilni stroj Opremljenost gospodinjstev s sušilnimi stroji se iz leta v leto povečuje. Letna poraba sušilnih strojev sledi porabi pralnih strojev. Večina sušilnih strojev je v energijskem razredu B, najvarčnejši izmed vseh pa so sušilni stroji s toplotno črpalko, ki so v najboljšem energijskem A-razredu. Slednji porabijo do 40 odstotkov manj električne energije od klasičnih strojev z električnim grelcem. Temperatura sušenja v sušilnih strojih s toplotno črpalko je od 50°C do 55°C, kar je približno 20°C nižja kot pri običajnih konden-zacijskih sušilnih strojih. V teh strojih je perilo posušeno enako hitro kot v običajnih sušilnih strojih. Zaradi nižje temperature sušenja so sušilni stroji s toplotno črpalko zelo primerni za sušenje občutljivih tkanin. Sušilni stroji so si po načinu delovanja podobni. Postopek sušenja perila v bobnu stroja poteka z vpihovanjem segretega zraka in z izločanjem vlaga. Glede na sistem izločanje vlaga sta na voljo dva tipa: Odzračevalni sušilni stroji so nekoliko cenejši, vendar je potrebno paro, ki nastaja pri sušenju perila odvajati na prosto ali v zračnik, kar pa v stanovanjskih objektih velikokrat ni na voljo. Kondenzacijski sušilni stroji za delovanje potrebujejo le priklop na elektriko, kondenzirana vlaga pa se nabere v kondenzacijski posodi in ko se ta napolni, jo je potrebno odstraniti s stroja in izliti vodo v umivalnik. Kondenzacijski sušilni stroji porabijo več energije kot odzračevalni. Nasveti za varčno sušenje perila • Najpomembnejši prihranek pri sušenju perila je dobro ožeto perilo, zato je priporočljivo, da je zmogljivost centrifuga pralnega stroja vsaj 1000 vrtljajev v minuti. Strojno sušenje premalo ožetega perila je skrajno potratno. • Če boste namesto 1000 vrtljajev v minuti nastavili centrifugiranje na 1300 vrtljajev v minuti, boste prihranili 30 odstotkov električne energije za sušenje v sušilnem stroju. • Vedno popolnoma izkoristite sušilni stroj in ga napolnite, tako kot v navodilih priporoča proizvajalec. • Skupaj sušite le take kose perila, ki imajo podobne lastnosti. Na ta način boste perilo najbolj enakomerno posušili. • Po vsakem sušenju očistite filter na vratih bobna. • Pazite, da bodo reže za hlajenje vedno odprte in čiste. • Stroj uporabljajte v času manjše tarife (vsak delavnik od 22. do 6.00 ure naslednjega dne ter vsako soboto, nedeljo in dela prost dan od 0.00 do 24. ure). Robert Romih Konec tedna so članice celjskega Lions kluba Mozaik pripravile dobrodelno Miklavževo stojnico in s prodajo doma pripravljenih Miklavževih dobrot zbrale nekaj nad tisoč evrov. Namenile jih bodo pomoči in obdaritvi otrok s posebnimi potrebami in iz socialno ogroženih družin. 17. in 18. decembra bodo pri- pravili še dvodnevno božič-no-novoletno stojnico. Ob sosednji stojnici so se jim pridružili še mladi celjski lionisti, ki delujejo v Leo klubu Celjski vitezi. S prodajo božičnega čaja in kuhanega vina so zbrali 250 evrov in jih namenili eni od socialno ogroženih družin za bližnje praznike. To pa še ni vse. Skupaj z Miklav- žem so 3. decembra obiskali otroške oddelke v celjski bolnišnici in z darili razveselili več kot 80 otrok, obiskali pa so tudi zavetišče za brezdomce in stanovalcem razdelili večje količine mlečnih izdelkov. 17. decembra bodo v Pravljični deželi postavili še eno dobrodelno stojnico. BS, foto: GrupA - Št. 97 - 10. december 2010 , ^ Zmanjšajte slroske ogrevanja z vgradnjo toplotne črpalke! [ k. V wk: ^ Subvencioniramo vam nakup toplotne črpalke, v obdob|u dveh l^t ^^ v.im podarimo električno energijo v vrednosti 80 oz. AOO EUR ® otlas Tehnično sveiovgnje: [03142 55 il 2 brezplačna info linija: 080 20 65 www, atlas-tnid i n g. ii PoiLrbfiù panjdbù^irio pripcůvill v sodelovanju s posUi^nim púrlncfjom Atla« Tradini^, đ.o.o,, ki îjïokvarjj spnodůjc in vgradnjo Itakxwottnih lopEolnih írpalk W Elektro Celje KUcri cercler ELektnj Celje d,d. Telefon 01 300 www,elektro-celje.3Í Pevci so peli, pa godli Laška območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti je ponovno pripravila državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Tako so v laškem kulturnem centru gostili 14 skupin in posameznikov iz vse Slovenije. Nastopajoči, ki so se predstavili laškemu občinstvu, so bili za nastop izbrani na podlagi izbora po šestih regijskih srečanjih, kjer jih je ocenjevala državna strokovna spremljevalka Jasna Vidako-vič. Iz celjske regije so nastopili Paridolske korenine ter pevci iz Šentruperta. Tokrat je bila posebna pozornost posvečena neposrednim nosilcem izročila; torej dvanajstim skupinam in po- Občinstvu so se predstavili tudi domačini, ljudski pevci iz Šentruperta. godci sameznikom, ki jih lahko označimo kot »naturščike«, Vidakovičeva pa jim je za zaključek dodala še dve pous-tvarjalni skupini, ki se z ljudskimi pesmimi in viža-mi srečujeta na novo, in sicer iz ljubezni do našega glasbenega izročila. »Priča smo bili zelo pestremu prikazu pesemskega izročila - tako po vsebinski plati izbranih pesmi kot tudi po zvočni sliki, ki so jo bogatili petje na tretko in druge posebnosti iz bogate glasbene zapuščine,« je povedal koordinator laške izpostave sklada Ivan Medved. V Laškem so bili na dan srečanja tudi trije strokovni seminarji, ki se jih je udeležilo okoli 150 ljubiteljev glasbenega izročila. Med njimi je bilo največ pevcev, ki so se pod vodstvom Ljobe Jen-če in tria Volk folk ukvarjali s postavljanjem večglasja v pevskih skupinah, harmonikarje je vodila Vesna Stropnik, z drugimi godci, razde-Ijenimi v različne sestave, pa je delal Adrijan Novak. Odmeven dogodek so predvajale tudi radijske postaje, med drugim v okviru oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi na prvem programu Radia Slovenija ter na Radiu Ognjišče. PM Desetletje PZ Bojansko V kulturnem domu v Što-rah so pred tednom dni s slavnostnim koncertom svojo 10-letnico delovanja počastili člani Ljubiteljskega pevskega zbora Bojan-sko Kulturnega društva Štore 2000. V polni dvorani prijetno in Iepo obnovIjenega kuIturne-ga doma v Štorah so prisIuh-niIi sIavnostnemu koncertu, ki so ga pevke in pevci zbora Bojansko, v sodelovanju z Mešanim pevskim zborom gostincev Celje, pripravili skupaj z gosti: Vokalno skupino In spiritu KUD France Prešeren Vojnik, pod vodstvom To- maža Marčiča ter z vokaIno skupino 13. zborovodij iz Koroške, Štajerske in Zasavja. SIednja je nastaIa kot rezuI-tat zborovodske šoIe, ki jo je pred dva Ietoma pripravila Območna izpostava Javnega sIada RS za kuIturne dejavnosti v Laškem. LjubiteIjski pevski zbor Bojansko je pred desetimi Ieti nastaI na pobudo dirigentke zbora Radojke Kra-geIj in njenega soproga Jožeta, ki sta ob sebi zbrala 15 pevcev. Prvič so se javno predstavili na nastopu spomladi 2001. Danes v zboru prepeva 20 pevk in pevcev, Dobrnski folkloristi so 60. obletnico delovanja proslavili s koncertom pred polno dvorano domačega kulturnega doma. Jubilej dobrnskih folkloristov Pred polno dvorano kulturnega doma na Dobrni je folklorna skupina KUD Dobrna s slavnostnim nastopom proslavila 60-letnico svojega dela. Danes v dobrnski foIkIo-ri, ki jo vodi Ida Horvat, aktivno deluje petnajst parov vseh generacij ter pet gIas-benikov, v vseh Ietih deIo-vanja pa je iz dobrnske foI-kIore izšIo kar nekaj sto foI-kloristov. Soustanoviteljica foIkIore na Dobrni je biIa še danes zelo poskočna in vitalna Marica Pasarič. Ob slavnostnem koncertu je Javni skIad RepubIike SIovenije za kuIturne dejavnosti nekaterim foIkIoristom za njihovo doIgoIetno deIovanje podelil bronaste, srebrne in zlate Maroltove značke, prav tako pa je domače kuIturno društvo posameznike nagra-diIo s posebnimi priznanji za njihovo doIgoIetno deIo- vanje. ManjkaIo ni niti priznanje Občine Dobrna, ki ga je podeIiI župan Martin BrecI. Prireditev so popestrili tudi gostje: Folklorna skupina Jurij Vodovnik iz Skomarja nad Zrečami, Ijudske pevke Sestre Jakob, najmlajši folkloristi otroške foIkIorne skupine Osnovne šoIe Dobrna pod mentorstvom AIbine Gril, med gosti prireditve pa je biI tudi popuIarni dobrn-ski ansambeI Modrijani. ŽB foto: STANISLAV PEČNIK ki Ietno pripravijo 15 nastopov ter Ietni koncert. Koncert je bil še toliko bolj slovesen, saj je celjska območna izpostava Javnega skIada RS za kulturne dejavnosti 14. pevkam in pevcem podeIiIa jubiIejne bronaste za več kot 5, srebrne za več kot 15 in zlate Gallusove značke za več kot 25 Iet aktivnega pevskega udejstvovanja. Posebno JubiIejno priznanje JSKD Območne izpostave Celje pa je prejeI Jože KrageIj, ki beleži več kot 37 let delovanja na kuIturnem področju doma in v tujini. ŽB Šotori Petre Dan odprtih vrat je podjetje Petre organiziralo z namenom, da kupcem, poslovnim partnerjem, pokaže, kaj vse lahko ponudi. Kljub obilnim snežnim padavinam v petek se je dneva odprtih vrat udeležilo več kot 100 poslovnih partnerjev, podjetje je bilo seveda z obiskom več kot zadovoljno. Postavili so prireditveni VIP-ogrevan šotor z dekorativno opremo ter catering opremo, tako da so se partnerji počutili zelo sproščeno. V poznih popoldanskih urah se je poslovno druženje prelevilo v večerno zabavo z zaposlenimi. Podjetje je praznovalo uradno tudi 20 let poslovanja, na trgu pa delujejo že 25 do 30 let. Gospod Petre je začel s ključavničarsko delavnico, nato z gostinsko dejav- nostjo ter kasneje z nabavo prvega šotora. Podjetje se je vsako leto širilo in se še vedno. Lastniki tega sicer niso načrtovali, o prenehanju pa tudi nikoli niso razmišljali. Podjetje je na trgu zelo konkurenčno s svojo zalogo šotorov in opreme, ki jo nudi. Posebnosti podjetja so dobra logistika, hitra odzivnost ter zelo dober kader, saj je pri njih več kot polovica zaposlenih že več kot 10 let! Reference podjetja Petre so neskončne, postavljajo skladiščne hale, poročne šotore, s šotori sodelujejo na športnih prireditvah, obletnicah podjetij, turnirjih, prvenstvih, kot so bili na primer poleti v Planici, tenis turnir BMW, diplomatska regata, svetovno prvenstvo v jadranju s katamarani, svetovno prvenstvo v preskakovanju ovir ^ Promocijsko besedilo IZ NAŠIH KRAJEV zgodbe iz kamre Ta veseli dan kulture so Šentjurčani proslavili med slikami domačih likovnikov. Jubilejni ex tempore se je po dolgih letih želja zaključil v lastni Galeriji Zgornji trg. Komisija je za najboljšo razglasila sliko Petra Sveta. Po tradiciji bo krasila županove prostore v občinski stavbi. V t. i. Justini kleti je oktobra svoje prostore s posthum-no razstavo Jožija Ipavca dobila šentjurska Galerija Zgornji trg. V njej bodo do 7. januarja na ogled dela 33 avtor- jev, ki so sodelovali na letošnjem ex temporu. Že deseto leto ga pripravlja tamkajšnja izpostava JSKD. Po njihovi zaslugi je svojo podobo na platnu dobilo že veliko skritih kotičkov šentjurske občine. Likovniki so doslej gostovali že na Kalobju, ob Slivniškem jezeru, na Planini, na dramelj-ski Uršuli, šentjurskem Zgornjem trgu, na Ponikvi, Blagovni, Prevorju in v sosednjem Dobju. Komisija, ki sta jo sestavljala Zvonko Pušnik in Tatjana mu POVABITE NUDE NAVAS»ZUR«! Nude na vaši poroki, prednovoletnem »iura«, rois«™™ dSni, fantoviSnl, dobrodelnem nastopu, ganlslu zabavi? S0DElUJTEVVEUKlNAG1«DNI.GRlH0VEGATtĐNlKAlMRADlACEUE.. C 0 v 090936170 tV.'^ 1 'J Cena klicaje 0,66 evra za klice s stacionarnega omrezia. in nam zaupajte, zakaj je vaš >>žur« taM poseben, da bi izbrali . à i ntol ^^albi Prvih tisoč bo prejelo I tolažilno nagrado album NUDE live. amra Od Nove poti do Novega tednika Prvo nagrado 10. ex tempora v Šentjurju je iz rok župana Marka Diacija prejel Peter Svet (levo). Nad županom bo bdel Svet Peter 10. poletni ex tempore upodobil Rifnik - Ta veseli dan prvič v galeriji Cmok, je odkupno nagrado namenila Petru Svetu. Izročil mu jo je župan Marko Diaci, ki je ob tem duhovito pripomnil, da je prostor za sliko že pripravil. »Veselim se namreč, da bo v prihodnosti nad mano bdel Svet Peter.« Za likovnike je tokratna razstava resnično praznična. Po desetih letih je namreč prva v pravi galeriji. Večer sta z literarno glasbenim nastopom zaključila Jernej Dirnbek in Tone Kregar iz skupine Mi2. StO, foto: JR Časopis Nova pot, prednik današnjega Novega tednika, se je rodil 2. junija 1945, skoraj ob stoletnici prvega celjskega slovenskega časopisa Celjske slovenske novine; ta je prvič izšel 1. julija 1848. Oba časopisa zaznamuje nekaj skupnih potez, prav tako pa tudi nekaj pomembnih razlik. Oba časopisa sta otroka prelomnih obdobij; prvi revolucionarnega leta 1848, ki je pri Slovencih pomembno prispevalo k oblikovanju narodne zavesti, drugi pa leta 1945 kot otrok resnične družbene revolucije, ki je stari svet postavila na glavo. Oba medija sta svojo pot začela z razpoznavnim družbenim poslanstvom; prvi je hotel Slovencem odstirati takratno Evropo in jih prosvetljevati, drugi jih je hotel vzgajati socialističnem duhu. Kako sta pri svojem poslanstvu uspela, je posebna zgodba, očitno pa so se izdajatelji v obeh Projekt digitalizacije in spletno objavo je omogočila Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico. stoletjih zavedali vplivnosti tovrstnega medija. Stare Celjske novine so ugasnile že konec leta 1849, Novi tednik -potomec nekdanje Nove poti - pa je še vedno živ. Preživel je stečaj sistema, »rojstne države« in konkurenčnost mlajših medijev, kot so radio, TV, internet ^ Spoštovanja vredna trdoživost na tako dinamičnih področjih, kot so jugoslovanska in kasneje slovenska gospodarska realnost ter splošna tehnična zgodovina. Na spletnem portalu Kamra lahko spoznate življenjsko zgodbo tega časopisa, ki obsega obdobje od rojstva v letu 1945 do sredine 90. let, ko je praznoval pol stoletja Več o petinšestdesetletni zgodovini časopisa si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si. svojega obstoja. Kasnejšega obdobja v tem trenutku še nismo zajeli, lahko pa rečemo, da je omenjenega pol stoletja postavilo temelj tudi njegovi kasnejši vitalnosti. Dogodki, nanizani v časovnem zaporedju, skušajo osvetliti ključne dogodke v razvoju tega medija. Spremljajo jih obrazi in podobe v želji, da pripoved ne bi bila »zgodba včerajšnjega časopisa«, ampak zgodovina včerajšnjega dne. In spomin na ljudi, ki so z veliko vztrajnostjo gradili njegova včasih bolj, včasih manj odprta publicistična obzorja. JANKO GERMADNIK ROBERT OŽURA, Osrednja knjižnica Celje Arhiv časopisa je dostopen na spletnem naslovu www.dlib.si. NAGRADNO VPRAŠANJE Novi tednik, najstarejši regijski časopis na Celjskem, v letu 2010 praznuje a) 65 let b) 45 let c) 35 let Namig www.kamra.si Kupone pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Nagradna igra traja do konca leta. Nagrade prispevata NT&RC in Osrednja knjižnica Celje. 1. nagrada: enodnevni izlet v tujino 2. nagrada: kopanje za dve osebi v ptujskih termah 3. do 5. nagrada: faksimile grafične mape Celeja antiqua et nova A. F. Seebacherja Rezultati žrebanja bodo objavljeni v Novem tedniku 7. januarja 2011. Pravila nagradne igre so objavljena na spletni strani http://www.novitednik.com. KUPON ODGOVOR__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ IME IN PRIIMEK___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ NASLOV________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ KONTAKT (tel., e-mail)_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Želim prejemati obvestila o novostih v celjski digitalni knjižnici DA /NE Seznanjen sem in sprejemam pogoje sodelovanja v nagradni igri, ki so objavljeni na spletni strani http://www.novitednik.com PODPIS 14 I REPORTAŽA NOVI TEDNIK Z nostalgijo v nova »zlata leta« Tina Kosi je, z opazno tremo, a brez tresočih rok, razrezala slavnostno torto. V SLG Celje so proslavili 60 let poklicnega gledališča Slovensko ljudsko gledališče v Celju je kot poklicno gledališče staro 60 let. Ta jubilej je z veliko slovesnostjo obeležilo v ponedeljek, prav na dan, ko je leta 1950 takratni mestni odbor sprejel sklep o ustanovitvi poklicnega gledališča v Celju. Kot je v slavnostnem nagovoru povedala upravnica gledališča Tina Kosi, je imelo gledališče v Celju še daljšo tradicijo in kot vse ustanove -svoje vzpone in padce. Konec 18. stoletja je v Celju delovalo nemško gledališče, po letu 1848 pa že, vsaj občasno, tudi slovensko. Prva v slovenskem jeziku odigrana predstava v Celju je bila ob prihodu železnice v mesto septembra 1849 Županova Micka. Iz čitalniških krogov in iz Celjskega pevskega društva je izšlo še nekaj gledaliških poskusov, leta 1910 pa je Celje dobilo svoje dramatično društvo. Nova prelomnica je bila leta 1920, ko je v mestu deloval Vladimir Skrbinšek, pravi zagon pa je gledališče dobilo po letu 1945 s Fedorjem Gradišnikom, ki je tudi dosegel, da je mestni odbor sprejel sklep o ustanovitvi poklicnega gledališča. Odtlej z vsemi vzponi in padci in s prvo damo, ki je bila prva in edina zaposlena pred 60 leti in je občasno aktivna še danes, Nado Božič, deluje do današnjih dni. Prava »prvoborka« »Ko me rabijo, me pokličejo in rada pridem,« pravi Nada Božič, ki na začetke gledališča v Celju gleda z nostalgijo, a tudi z veseljem. »Ko sem prišla z akademije, sem brala, da so v Celju ustanovili gledališče, in sem povprašala, če bi me vzeli. Gradišnik je bil takoj za. Ostale igralce je iskal v močnem ljubiteljskem gledališču in jih poslal na tečaj v Ljubljano, jaz pa sem morala, da ne bi plače dobivala kar tako, z njimi v Ljubljano kot nekakšna upravnica te odprave. Po treh mesecih tečajev smo začeli študirati za prvi gledališki abonma. Prva predstava je bila Operacija v režiji Toneta Zorka, v kateri sem igrala dr. Romiho-vo,« se spominja. In ne pozabi na predstavo, ki ji še danes najbolj živo ostaja v spominu med številnimi, v katerih je igrala. »To so bili Celjski grofi, v prvi sezoni, kjer sem igrala Barbaro Celjsko. Ne bom pozabila, kakšno tremo sem imela, mislila sem, da me bo kap. Prišli so gledališčniki iz cele Jugoslavije. Največji igralci, najboljši režiserji so Preveč se »pojajo« Anekdote olajšajo stresne situacije igralcem. A ti vseeno najbolj pomnijo svoje največje izzive in najtežje vloge. Miro Podjed o predstavi, ki jo najbolj pomni, pravi, da so to bili Hlapci v Korunovi režiji. »Bilo je odlično narejeno delo. A med 150 predstavami, v katerih sem igral, je res težko najti eno. Prav ob tem jubileju sem razmišljal, da od 60 let tega gledališča samo 18 nisem bil zraven. Najlepša leta so bila pod Lampre-tom, ko smo bili stalno na Sterije-vem pozorju, skoraj vsako leto na Borštnikovem srečanju.« Dolgoletni igralec in upravnik Borut Alujevič je v tem gledališču »pustil« 42 let, 20 let kot igralec in 22 kot upravnik. »Že ko smo prišli mladi, nadobudni, smo imeli priložnost igrati. Nismo statirali, kot bi v Ljubljani. Igrali smo velike vloge ob odličnih režiserjih, odličnih umetniških vodjah, hodili po svetu z vrhunskimi predstavami. Predvsem pa je treba povedati, da smo imeli domačega hišnega prijatelja, režiserja Francija Križaja, ki je kot naš oče napolnili teater. Z vsemi predstavami smo gostovali v Zagrebu in Beogradu. Zelo znano gledališče smo bili. Umetniški vodja je bil Lojze Filipič, ki je hodil po predstavah po celi Evropi. Skoraj vsaka izbrana je bila prva uprizoritev v Jugoslaviji, kar je za Celje tudi veliko pomenilo,« se spominja Nada Božič. Z Borštnikovim prstanom Celjsko gledališče se lahko pohvali s številnimi uspehi, dva zdaj že upokojena igralca, Janez Bermež in Anica Kumer, sta tudi nosilca najvišjega slovenskega igralskega priznanja - Borštnikovega prstana. Anica Kumer je še dandanes ljubljenka ne zgolj celjskega občinstva. Na računstvo pa ne da veliko, bi lahko sodili po tem, da sama ni nikoli štela, koliko vlog je odigrala. »Drugi so šteli, a še danes ne vem točno, koliko jih je bilo. Se pa čudim, koliko se je nabralo v teh letih. Najprej se spomnim serije Cankarjevih dram, kmalu zatem so prišle na vrsto Partljiče-ve >ščuke<, zatem bi lahko res veliko naštevala a najbolj mi je dragocen spomin na zadnje predstave. Ko sem že delala nek zaključek poklicne poti, se mi je zgodilo, da dobivam vloge, na katere nisem več računala,« je še vedno polno zasedena Anica Kumer obudila spomin. In na posebno prošnjo dodala še stavek, ki jo je pri občinstvu izstrelil med zvezde in ki se drži še danes. V Partljičevih »ščukah« je dejala: »Samo ne nocoj, Franc.« Stavek, ki je ostal in še vedno kroži. Janez Bermež je kot iz topa ustrelil, da je Amadeus tista predstava, ki mu prva pade na pamet, ko ga povprašamo po spominih na celjski teater in na njegove najbolj bleščeče trenutke. Povedal je, da se mu čas v gledališču tudi približno ni tako vlekel, kot se mu v pokoju. Še danes ga mika, da bi spet stopil na odrske deske in kaj odigral. »Če bi bilo kaj primernega.« Smeh na in za odrom Tudi brez anekdot v gledališču ne gre. Mojster zanje je Franc Lukač, dolgoletni gledališki rekviziter, čigar najznamenitejša domislica je bila, ko je hišnemu režiserju Križaju pokazal svojo knjigo. V usnje vezanih kakšnih 500 praznih listov. In naslov - Vsi moji gledališki prijatelji. Sicer pa jih je Luki kar veliko ušpi-čil. »Spomnim se, ko je Korun, zelo zahteven režiser, a odličen človek, delal predstavo, v kateri je igral neki Boben, ki ni bil kasneje nikoli igralec. Kolikor vem, je zdaj vodo-vodar. Ko sem po krajši bolniški pri- Janez Bermež in Anica Kumer sta dobila najvišje slovensko igralsko priznanje -Borštnikov prstan. Prva zaposlena igralka Nada Božič tudi kot upokojena igralka še vedno igra. Nazadnje smo jo videli v Tomu Sawyerju. šel na vajo, sem slišal inšpicientko, ki je klicala: >Boben na oder.< Hitro sem na oder postavil pravi boben. Takoj se je pritožila, da jo zafrkavam. >Pa ne tega, igralca hočem, čeprav imaš prav, da bi bilo bolje, če bi bil tam pravi boben,< je takoj pa-riral Korun. In se še leta pozneje te anekdote spominjal kot najboljšega spontanega prizora, ki se ga ne da zrežirati.« Pa tudi Lukiju igralci niso ostali dolžni za njegove domislice. »Igrali smo Vida vidim. Na odru so v enem prizoru igrali karte, stregla pa je Ljerka Belak, ki mi je rekla, naj jim kaj ušpičim. Imel sem veliko umetno muho, ki sem jo vrgel v dvolitrsko steklenico. Dogovorili smo se namreč, da jim lahko dam na oder namesto obarvane vode pravi >špricer<, saj niso imeli več teksta. Nekaj tistega sem spil sam, nekaj sem dal njim - z muho vred. Z Ljerko sva se za odrom smejala, ko sva gledala, kako nihče ni upal piti >špricerja< z muho. Ojunačil se je Umek, dal prst na steklenico in si nalil, češ da tako umazano pa le ni. Maščevali so se mi pri Petru in Pavlu, na novoletni predstavi. Na odru je bil prizor seje delavskega sveta, v tistem pa me je Boštjančič porinil na oder in zaklical: >Evo, še šoferja sem vam pripeljal.< Pred polno dvorano sem se skoraj požrl skrbel za to, da smo napredovali. V današnjem teatru pa mi nekatere stvari niso všeč. Borštnikovo srečanje ima šest predstav, na katerih je polovica igralcev napol nagih, na vsaki predstavi je vsaj ena naga ženska ali mora seksati na odru to mi ni všeč. Vem pa, da se bo spet vrnila romantika, tisto lepo, kar očara publiko. Golota in seks to nista. Včasih smo gledali pse, kako se >pojajo< po ulicah, zdaj to gledamo na odru Celjsko gledališče po tovrstnem »po-janju« le redko poseže. Za to skrbi tudi upravnica in umetniška vodja Tina Kosi, ki v celjski teater ni zatavala po naključju. Že prej ga je obiskovala, saj je kot dijakinja videla Odrsko utvaro. »Peter Boštjančič, ki je takrat vodil dramski studio v Mariboru, nas je povabil na predstavo v Celje. Za vselej sem si jo zapomnila. Sicer pa močno upam in verjamem, da je celjsko gledališče spet v vzponu, kot je bilo konec 60. in v 70. letih. Upam, da si bomo vrnili ta ugled.« Tudi celjsko občinstvo je svojemu gledališču zvesto. 45 tisoč gledalcev letno se zvrsti na 170 in več predstavah, ki jih pripravijo. In tudi zato se ni treba bati, da bi celjsko gledališče ostalo le pri minulih 60 letih in da bi o njem kdaj rekli: »Samo ne nocoj BRANKO STAMEJČIČ, DŠ Foto: SHERPA Simfoniki pred koncertom V seriji tradicionalnih novoletnih koncertov bodo prvega že v ponedeljek ob 20. uri v Narodnem domu izvedli člani Mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje pod vodstvom Matjaža Brežnika. Koncert celjskih simfonikov je vsako leto posebno doživetje in tudi za letos napovedujejo podobno. Matjaž Brežnik vsako leto pripravi koncert v dveh delih. Prvega nameni izvedbi novih in običajno tudi zahtevnejših skladb, drugi del »obarva« z novoletnim razpoloženjem. Tudi letos bo podobno. V prvem delu bodo simfoniki igrali skladbe Manuela de Falle, Georgesa Bizeta in Giuseppeja Verdija, pri čemer bodo poleti na prostem premierno odigrano skladbo mladega celjskega skladatelja Leona Fir-šta Poletna uvertura tokrat izvedli v dvorani. Drugi del koncerta je Brež-nik sestavil iz glasbe, napisane za filme Nevarna mesečina, Vojna zvezd in Pirati s Karibov. Kot solistke bodo letos nastopile sopranistka Gordana Pesem v Snu bele noči Hleb, violinistka Jerica Kozo-le in pianistka Nataša Lazič. Velenjčanka Gordana Hleb je iz solo petja z odliko magistrirala na Univerzi za glasbeno in upodabljajočo umetnost v Gradcu, je dobitnica številnih nagrad, nastopala je v več opernih predstavah v domačih in tujih opernih hišah. Kot profesorica petja dela tudi v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje ter v Glasbeni šoli Celje. Violinistka Jerica Kozole se je začela učiti violino pri šestih letih v Glasbeni šoli Krško, nadaljevala v glasbeni šoli v Celju, kjer letos končuje šolanje na glasbeni gimnaziji. Veliko in uspešno nastopa, v Mladinskem simfoničnem orkestru GŠ Celje pa je namestnica koncertne mojstrice. Pianistka Nataša Lazič je začela igrati klavir pri Dragici Toskić v Glasbeni šoli Celje, kjer je tudi končala šolanje na umetniški gimnaziji. Ima več domačih in tujih glasbenih priznanj, stalno se dodatno izobražuje. Študij klavirja nadaljuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. BRST Sen bele noči - tako so predbožični koncert, ki je bil v torek v celjskem Narodnem domu - naslovili člani Mestnega odbora Slovenske demokratske mladine Celje. Zbranim so ob prazničnih be- n® ^www. radiocelje.com sedah vodstva celjske SDS zapeli pevci Okteta Karkar (na sliki), nastopil je še klavirski duet in violinistka Ajda Hribar. Oktet Karkar je nastal oktobra iz članov okteta Kajuh. Trije člani so že maturirali, zato so ustanovili svoj oktet. Njihov repertoar obsega vse od slovenskih ljudskih, dalmatinskih in vse do angleških pop pesmi. BS, foto: GrupA ne zamudite ^ disko zabave Tetkine radosti, ki jo bodo v soboto ob 21. uri pripravili v Plesnem forumu Celje. Tetka v zasedbi Borka, Bakto in Woo-D pripravlja večer jugo disko funka, twista, šlagerjev, beata in soula 60., 70. in 80. let. Nostalgi-kom bodo s plošč prepevali Josipa, Kićo, Kornelije, 4M, Ne-da, Čobi, Fosili, Arsen _in drugi. Ne bodo manjkali smoki-ji, kiki bonboni in kokta. Za tiste, ki bi radi bili še bolj »in«, bo poskrbela česalnica Maje Fiket, ki bo ukrotila pričeske v slogu tistih let. Vstopnina 10 EUR _ ^ koncerta Celjskega dixieland ansambla, ki bo v ponedeljek ob 20. uri na prostem na Glavnem trgu v Celju. Celjski dixieland ansambel je 1991. leta ustanovil znan celjski glasbenik, žal že pokojni Edvard Goršič. Danes nastopajo v zasedbi Andrej Koren - trobenta, Ivo Umek - klaviature, Jani Šuligoj - pozavna, Mitja Telič - bobni, Peter Jeraj - kontrabas, Andrej Cimerman - klarinet. Odlikuje jih odlična in sproščena izvedba dixieland glasbe. Vstopnine ni _ Z ŽIVKOM GRADIMO CENEJE PROFILI ZA GIPS PI OŠČE IZOTEM Trakovi izolacijski IZOTEM FRAGMAT, dolžine 10m, primerno za hidroizolacijo sten in trii rnh-l fl m2 WWW.7IVFY.SI Hûhûlin:) «ÎTIROPOR FP«; 70 ^ rm 1.45€/ 1,94 €/ 245 €/ o o a D LU hJ B^TîflDnrîm GIPS PLOŠČA 12 x 2 m debelina 13 mm "FLIKA IZBIRA ZAŠČITNIH OBLEK IN _ ROKOVIC PO i ugodnih cenah hfcíx STEKLENA VOLNA Sem in 10 cm Nepohodna steklena volna za toplotno in zvočno izolacijo, namenjena za Izolacijo podstrešij, spuščenih stropov, suhomontažnih sten, nepohodnega podstrešja Odpornost proti vodni pariO 03QW (m-K) GROBA W1ALTA 9Skn 5 cm 1.25 €/m2 10 cm 2.5n FINA MALTA in kn 2,10 € BUKOVA DRVA 7anana na "ifl rm ir\ ^n-ijie 1 O LESNI PELETI 3fifii: BETONSKO LU ŽELEZO U IN < ARMATURNE N MREŽE LU ■'LÏÏS HIDRIRANO APNO SIA - 25 kg _J O ' SEKUNDARNA STREŠNA KRITINA Visoko difuzna podstrešna membrana s samolepilnim trakom,namenjena za stik s toplotno izolacijo kot tudi z opažem. Sn vrïiHnnst 0 09 jubilejna 170 g/m2 115 g/m2 1.92 €,„, 1.37 €,„, 11,34 €/ n.96 € BETONSKA TRAVNA PLOŠČA Dimenzije 48 x 32 x 8 cm. 1,38 C/tM ' ,n „003 J i ^ * ^ J] R 98 C,.. dobava nadstreška J iTnMnůfH m Á Wienerbergei Buildiniq Value OPEČNI IZDELKI 2.617,20 € dobava nadstreška z montažo že od 3.158,44 C \ FINA "IVKA íí kn PLASTO GI VEZIVO yR kn 2.25 fi 240« IZDELUJEMO IN MONTIRAMO NADSTREŠKE ZA AVTOMOBILES POLIKAR-BONATNO ALI PLOČEVINASTO STREHO. STANDARDNE DIMENZIJE 5,2 x 5,5 m, ALI PO NAROČILU. Na željo vam pošljemo prospekt nadstreškov POLIMERNI BITUMENSKI PREMAZ FRAGMAT IBITOL Bitumenski hladni predhodni premaz za vse površine,kjer se uporablja bitumenska hiHrnÍ7nlariia \/<;ahina Q I 189hfi TRGOVINA 13nnn c 7222 ^^...3 I ŠTORE _I Obrtniška c. 4 gsm: 041 - 642 -129 tel: 03/780-24-14 OD 15. NOVEMBRA DO 15. DECEMBRA 2010, OZIROMA DO PRODAJE ZALOG DDV je vračunan v cene. Slike so simbolične, pridržujemo si pravico do sprememb, dopuščamo možnost tiskarskih napak. Popuste obračunamo pri blagajni. & 07 - 1A «iA^AmkAx 9A1A 16 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Pri gradnji lesene brunarice v velikosti deset krat osem metrov na smrt obsodijo eno motorno žago, izrabijo 70 verig in skurijo 500 litrov goriva. Otroci kocke, veliki fantje hlode Matjaž Šuster iz Dramelj odšel po znanje o pravih brunaricah v Kanado - Med alpinizmom in tesarstvom predvsem predanost naravi Ko so pridne roke dragocen kapital »Vzdušje je bilo zelo prijetno. Imel sem srečo, da sem bil vešč tesarskega dela in mi ročnih spretnosti ni manjkalo. Skupaj smo dopolnjevali svoje znanje in izkušnje.« Kanada je Matjaža prevzela. »Več kot enkrat sem pomislil, da bi bilo lepo ostati. Ljudje so preprosti, dostopni, naravni, delovni pogoji so bistveno boljši kot pri nas. Ročno delo je resnično cenjeno in tudi visoko ovrednoteno. V resnici se da zaslužiti z delom lastnih rok. Tu je še plačilna disciplina, ponudbe delodajalcev, ki znajo ceniti dobrega in pridnega delavca. Res bi si želel, da bi se kaj od vsega tega prijelo tudi pri nas,« se z nostalgijo spominja Matjaž. A taki prebliski niso imeli realnih možnosti. Domotožje je bilo preveliko. Doma sta ga namreč čakala žena in sinček. Sicer pa je Matjaž verjel, da bo lahko svoje znanje unovčil tudi doma. »Če bi takrat vedel, v kaj se spuščam, bi morda že zdavnaj obupal.« Investicija v dvigala in vso ostalo opremo je bila namreč kljub hudi zagnanosti precejšen zalogaj. »Vsako deblo je treba posebej ročno obdelati, se boriti z njegovimi 400 ali 500 kilogrami _ Naprej te vleče končna vizija objekta, tudi kakšna pohvala pomaga. Najslabše je, če začneš na začetku razmišljati o denarju ali celo zaslužku. Te hitro mine, da bi še kaj delal.« Vsemu skupna ljubezen do narave Matjaž Šuster je svoje srce pustil v alpinizmu. Po svoje zato, ker še vedno srčno rad uide v gore, in še bolj za to, ker je tam spoznal tudi svojo Tanjo. »V šentjurskem klubu Rifnik sem našel krog prijateljev, ki so skoraj kot razširjena družina. Veliko lepega smo doživeli skupaj. Je pa res, da alpinizem zahteva celega človeka. Ni polovičk in ni zasilnih izhodov.« Dve precej grenki izkušnji sta to še potrdili. V himalajski odpravi na Shisha Pangmo je doživel možganski edem in samo predanosti prijateljev soplezalcev se lahko zahvali, da so ga pravočasno spravili v dolino. V švicarskih Alpah pa je omahnil in padel. »Slabe stvari človek pozabi. Je bilo veliko več dobrega in lepega. Vseeno pa se zamisliš in na novo določiš prioritete. S Tanjo razumeva drug drugega, tako da greva na dve leti vsak na kakšno odpravo. Ko gora kliče, je pač treba iti. Tudi za skupna plezanja krajših smeri se tu in tam še najde čas. Vseeno pa so zdaj družina in gradnja lesenih hiš na prvem mestu.« V Sloveniji stojijo že štirje Matjaževi objekti. Kot pravi, je vsak po svoje unikat. »Včasih jih kritizirajo, da niso avtohtone. Ampak, če debla obtešemo - kar je tudi ena od možnosti - so zelo blizu klasični kozjanski hiši. O zdravem, naravnem bivanju v takih hišah tudi za dve ali tri generacije ni nobenega dvoma,« pravi Matjaž, ki prisega na ročno delo in les kot edini gradnik. »Vse ostalo, z izolacijami iz steklene volne in podobnih reči, so montažne gradnje. Pri nas pa ni zraven nobene druge industrije, še manj kemije.« V desetih letih bi rad Matjaž v Sloveniji po kanadskem vzoru ustanovil svojo šolo. Med željami in vizijami je tudi brunarica za lastno družino. »To je nekaj, kar mi še leži na duši. S tem sem se začel ukvarjati prav zato, da bi hišo naredil zase. Ne da bi jo ravno potrebovali, ampak vsakič ko kakšno končam, jo na koncu pogledam in si rečem: >No takšno bi pa jaz tudi imel.< Ampak saj smo še mladi. Prej kot slej bo nekje stala tudi naša,« smeje konča pogovor. SAŠKA T. OCVIRK Foto: zasebni arhiv »Vau!« je bil prvi komentar večine mimoidočih po-hodnikov, ko so tik pod vrhom šentjurskega Rifnika naleteli na novo turistično pisarno, imenovano Hiška pod Goro. Matjažu Šusterju, ki jo je naredil, je ta vzdih ušel že pred desetletji. Ko je končno vedel kam, je pustil varno in utečeno službo, zbral denar in sedel na letalo. Vse za to, da bi končno uresničil svoje sanje in si nekoč znal postaviti čisto pravo leseno hišo iz brun. »Odkril sem jih v neki reviji na sejmu v Nemčiji,« začne svojo pripoved Matjaž. »Drugih podatkov ni bilo na voljo, interneta takrat še ni bilo, časa, da bi se posvečal sanjarjenju, tudi ne.« Pri podjetju, kjer je bil takrat zaposlen, je kot vodja skupine pokril približno 600 streh. »Lepe spomine imam na tisti čas, dobro smo se razumeli. Vseeno pa mi skrite ambicije niso dale miru.« Ko je svetovni splet ves svet spremenil v globalno vas, so se Matjažu poti odprle. V Kanadi se je povezal s šolo Log home building Brian Moore, investiral osem tisoč dolarjev, kupil letalsko karto in za pol leta pustil vse za sabo. »Bilo nas je 22. Z vsega sveta, tudi Japonec, Avstralec, meni najbližji je bil Švicar.« V približno pol leta so se učili predvsem praktično in zgradili dve bivalni brunarici. Hiška pod Goro je eden prvih Matjaževih objektov. Navdušuje pohodnike na šentjurski Rifnik, ki v njej lahko poiščejo lokalne turistične informacije. Od 30 do 50 cm debela bruna so vse, kar potrebujete za spodoben zid. Toploto zadrži, a vseeno diha. »Ni bolj zdravih bivalnih pogojev,« je prepričan Matjaž Šuster. »Pred tem si niti predstavljal nisem, kako uporaben inštrument je pravzaprav motorna žaga. Pri nas z njimi naredimo praktično vse,« razloži Matjaž. Ob pogledu na umetelne skulpture, ki jih z »motorko« prikliče iz hlodov, pa je očitno, da naredijo še več, kot si sploh lahko predstavljamo. Na svojega kanadskega učitelja ima Matjaž izredno lep spomin. Upa, da bo čez deset let lahko tudi sam podobno znanje prenašal na druge. S svojo šolo bi pokril zanimanje v centralni in južni Evropi. Slovenska šola v deželi vuvuzel Južna Afrika skozi oči mladih arhitektov, Mihe Prosena in Jureta Kolenca, ki sta sodelovala v projektu Šola za prihodnost Pred kratkim se je iz Južne Afrike vrnila skupina študentov ljubljanske Fakultete za arhitekturo, ki je blizu mesta Johannesburg zgradila manjšo šolo in knjižnico za 60 otrok. V skupinici sta bila tudi Zgor-njesavinjčana Jure Kolenc in Miha Prosen, ki je sicer v zadnjih letih postal Celjan. Mlada arhitekta, Miha z diplomo že uradno potrjen, Jureta pa zadnja formalnost še čaka, je skoraj dvomesečno bivanje v Južnoafriški republiki pošteno zaznamovalo, podobno kot ostali sodelavci - sošolci -pa sta s projektom živela dobro leto. »Začelo se je čisto osnovno - poleg projektiranja in iskanja sponzorjev smo se izobraževali o kulturi in običajih, v bistvu o celotnem okolju, ki nas je pričakovalo. Gledali smo filme južnoafriške produkcije, poslušali glasbo, raziskovali umetnost _ Najprej smo zastavili arhitekturni koncept, poskrbeli za projektiranje in skušali misliti na tisoč podrobnosti. Ob tem smo se nenehno zavedali, da denarja ni nikoli dovolj. V bistvu smo dokazali, da se da v osmih tednih zgraditi pomemben objekt,« je pripovedoval Miha. Poleg tega, da so študenti poskrbeli za vse načrte, so zbirali denar ter zgradbo ob pomoči nekaj domačih delavcev tudi zgradili. »Okvirni stroški za stavbo so bili 30 tisoč evrov, enkrat toliko pa smo stali mi oziroma naše potovanje in bivanje. Mogoče zna kdo očitati spornost projekta ravno v teh stroških, saj bi lahko zgradili še eno šolo. Vendar je to hu-manitarno-izobraževalni projekt, ki smo ga vsak dan prenašali v prakso. Lokalni prebivalci so se učili od nas, saj smo jih s pomočjo zgleda naučili gradnje enostavnih objektov. Seveda smo se tudi mi učili Šolska zgradba in knjižnica sta del kompleksa »Ithu-ba Skills College«. Pobudnica projektov v JAR je dunajska fundacija Sarch, ki je začela s postavitvijo delavnice in hiše za profesorje v naselju Orangefarm na jugu Jo-hannesburga že leta 2003. V teh projektih so sodelovali študentje nemških in avstrijskih arhitekturnih šol, letos pa so se jim pridružili tudi študentje ljubljanske Fakultete za arhitekturo. Idejo iz Nemčije je prinesel ravno Miha Prosen. Seveda so velik del odigrali tudi profesorji z ljubljanske fakultete, svoje pa dodali tudi tuji strokovnjaki, ki so podobne projekte že izvedli. Druženje pred šolo z domačini v Južni Afriki ni minilo brez slovenske zastave. od njih, domov pa prinesli ogromno izkušenj,« je omenil Jure in dodal, da so bili zagotovo bolj od domačega načrtovanja zabavni dnevi v Afriki, čeprav tudi bistveno bolj naporni. Brez nogometa ne gre Na vprašanje, če so znali pred tem sploh poprijeti za kladivo, sta se mlada arhitekta prešerno nasmejala. »Nekateri bolj, drugi manj! Tako in tako smo nenehno improvizirali, ob tem pa ugotovili, da se vsak na nekaj spozna. Malo smo se posvetovali, med drugim pripravili delavnico varjenja, dva dni porabili za kak hiter tečaj in je šlo. Delali smo namreč v skupinah, tako da je vsaka skupina delala vse od temeljev do strehe in opreme. Tako smo si lahko izmenjali izkušnje oziroma se je lahko vsak v grobem naučil, česar ni znal. Dobro, sicer malo s težavami, a vendarle smo uspeli.« Seveda velja omeniti, da študentje niso gradili zgrad- Miha z učencem ^ be na nam znane načine, temveč so uporabili materiale iz okolja. »Opeka je seveda prepovedana. Če bi to želeli, bi hišo preprosto dostavili; tako pa smo sodelovali s tamkajšnjimi domačini oziroma so nam ti pomagali pri vsakdanjem delu. Tako smo izmenjali izkušnje, uporabili njihove naravne materiale, zdaj pa lahko domačini izkušnje prenesejo domov, v svoje hiše ali celo podjetja.« Kot ocenjujeta arhitekta, je bil odziv med domačini zelo dober, spletli so številne vezi. »Kljub velikanski razliki so nas dobro sprejeli, sicer pa so tega že nekoliko vajeni. Navaden delovni dan, bilo jih je roko na srce bolj malo, naj bi se začel ob osmih na gradbišču. Na krajšem sestanku smo si razdelili delo in delali do opoldneva, ko so nam tri domačinke pripravile izjemno kosilo. Sledilo je delo do petih, pogovor, kaj smo naredili in česa nismo, potem smo se odpravili v apartmaje. Ker smo bili vsak dan utrujeni, je bil ponavadi ob desetih že mir,« sta se hahljala fanta in priznala, da se je v zadnjih dveh tednih urnik precej podrl: »Ker smo imeli določen dan odprtja, smo delali pozno v noč, tudi pod reflektorji. Ampak bilo je vredno: odprtje je bilo precej impozantno, v njihovem slogu, mi pa smo prazničnemu vzdušju dodali kanček slovenskega. Zabava je bila ob ognju, z odlično večerjo - neverjetno, koliko idej imajo v prehrani -zraven pa ples, bobni _ Vsi smo bili presenečeni, kako dobro se znajo zabavati za tako malo, kolikor imajo.« Drugačna Afrika Seveda so v spominu mladih ostale tudi precejšnje razlike od življenja, kot smo ga vajeni. »V povprečju zaslužijo 6-10 evrov, brez zavarovanj, seveda. Živijo iz rok v usta, njihove hiše so večina navadne barake. Če imajo veliko srečo, jim država podari zidan objekt, ki pa, logično, začne hitro propadati. Ko pa gredo ti ljudje v službo, so v stiku z vso našo tehnologijo, ki si je ne bodo mogli nikoli privoščiti,« je pripovedoval Jure, Miha pa je po svoje fasciniral drug obraz Afrike: »Ob koncih tedna so nas delavci vabili na obiske, to je bila velika čast, oziroma smo skupaj potovali in spoznavali Afriko. Meni je ostala v spominu nogometna tekma na velikem štadionu, kjer so vsi navijali, piskali na vsa pljuča v tiste vuvuzele in se ob- Jure Kolenc in Miha Prosen Jure v akciji z varilnikom jemali. Nepozabno. No, ja, belcev, razen nas, seveda ni bilo zraven.« Še en utrinek sta omenila, in sicer ponos črncev, če so študentje, belci seveda, prišli v katero od lokalnih gostiln in tako pokazali, da ne delajo razlik. Po dobrem delu in tudi zato z mirno vestjo, kot sta se izrazila fanta, sta bila zadnja dva tedna svojevrstne pustolovščine namenjena spoznavanju Južne Afrike. »To je izjemno fascinantna dežela. Je pa res, da smo se lahko do konca sprostili in uživali.« O neprijetnih izkušnjah, ki jih je bilo sicer več in ki so v skrb spravljale predvsem starše, mlada nista veliko govorila. »To so stvari, ki se preprosto dogajajo,« sta zamahnila z roko in bolj mimogrede omenila oboroženi rop, srečanje s puškami v Johanesbur-gu in vsakodnevne male kraje. »To so predvsem otroci, kot v vseh deželah, ki si želijo vse tisto, kar smo imeli. Samo pozorni smo morali biti, pa je bilo vse v redu. Veste, v spominu nam bodo ostale lepe stvari. Dejstvo je, da smo bili pripravljeni in da smo upoštevali nekatera pravila. Tako je v bistvu vse lepo teklo.« Dokaz za to trditev je tudi kimanje obeh: »Še se bova vrnila.« Mogoče pobliže spoznati vse plasti izjemno razslo-jene družbe, kjer je strahotna revščina od bahaškega bogastva ločena z avtocesto; ali pa preprosto dodatno spoznati bogato kulturo in prodreti v pore drugačnega sveta. URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA, JURE KOLENC V nasprotju z ostalimi evropskimi arhitekturnimi šolami, na katerih so izvajali projekt, se ljubljanski študentje niso odločili za izbor najboljšega projekta, temveč so želeli, da ekipa deluje povezano, da lahko vsi doprinesejo kar največ svojega znanja k izdelavi končnega izdelka. SPORT Celjska desetica Alem Toskić je zaigral za čisto desetico. »Še vedno me boli in jezi« V četrtfinalu slovenskega pokala za rokometaše je vse minilo po pričakovanjih. Na zaključni turnir, ki bo 9. in 10. aprila, so se uvrstili Celje Pivovarna Laško, Gorenje, Koper in Ribnica. Celjani so prejšnji teden senzacionalno doma izgubili prvenstveno tekmo s Trimom (za 2 gola), v sredo pa so ga ugnali z razliko 20 golov. Trinajstkrat je v polno zadel Alem Toskić (zapravil je le en strel). Za tragičnega junaka tekme lige prvakov iz Mannheima so opa- zovalci v Zlatorogu dejali, da bi verjetno zamenjal vseh 13 zadetkov za tistega (nedoseženega) v zadnjih sekundah proti Rhein-Neckar Lownu. Že po prvem delu tekme so se spraševali, kaj za vraga so njihovi ljubljenci počeli teden prej proti istemu nasprotniku. Tokrat so neusmiljeno »trgali« v obrambi in s poletno igro poteptali tekmece. Za gledalce je bilo poskrbljeno v zadnjih sekundah obeh polčasov. Za »cepelin« je Metličić podal Ga-jiču, 46. gol pa je v protinapa- ROKOMETNI KLUB = Kempa^ ^ DRESI Že od 30 EUR MAJICE že od 5.00 EUR ŠPORTNICOPATIžeod 35,76 EUR DOTISK VAŠEGA IMENA NA AKTUALfN KLIIR^KI DRf^ mnrmi ssr 80^0 EUR takoj! LONČEK prvakov IiOOeur Dvorana Zlatoroa Celle ODekarniška cesta 15 Akcija velja do razDrodaie zaloa. KLUBSKA PRODAJALNA, _ DVORAI\IA ZLATOROG __ DECEMBRSKI DELOVNI tÂÎPRODAJALNE: TO SOBOTO. MED 8.00 IN 15.00 nejši. Trebanjci so to kmalu uvideli in močno popustili.« Tudi trenerju Miru Požunu so misli uhajale sedem dni nazaj: »Trimo je bil tokrat precej manj razpoložen, mi pa zelo motivirani. A takšni bi morali biti že prejšnji teden. Sebi precej očitam, da nisem za prvenstveni obračun dovolj motiviral ekipe. Mislil sem, da bo dovolj, ko sem jih spomnil na dogodek iz preteklosti. Trebanjci so si namreč z zmago v Zlatorogu predlani priigrali tretje mesto v državnem prvenstvu. A to očitno ni bilo dovolj. Še vedno me boli in jezi.« Kadrovsko križanko za naslednje leto vodstvo kluba rešuje v teh dneh, dobro obveščeni viri pa so prišli do informacije, da se četverici igralcev obeta odstrel. Zanimalo nas je, kako vse skupaj vpliva na trenutno vzdušje. »Ne vem, Srečanje med Celjem in Trimom je imelo dobrodelen namen, namreč ves denar, zbran s prodajo vstopnic, bo olajšal hudo stisko družini iz Celja. kaj se govori. V Celju se sicer vselej veliko govori _ Vem le, da moramo opraviti svoje letošnje naloge, potem pa modro razmisliti za vsako potezo. Lahko jih je sprejeti, toda posledice so vidne šele čez nekaj časa. Moramo ugotoviti, kaj je za klub najbolje iz vseh vidikov, ne zgolj iz enega. Najbolj nevarne so čustvene odločitve!« opozarja Požun. Odgovorni bodo skrbno pretehtali, kar so določeni igralci prikazali pozitivnega in negativnega v dosedanjem delu sezone. DEAN ŠUSTER Foto: TimE du dosegel Rnić, ko se je odrinil pred vratarjevim prostorom, se zavrtel v zraku za 360 stopinj in žogo vrgel mimo vratarja. Manjkala sta bolna Vugri-nec in Prieto, ljubljenec občinstva Edi Kokšarov pa je zgodaj obnovil poškodbo pete in moral v slačilnico. Devetkrat je zadel Momir Rnić, osemkrat David Razgor: »To je bila povsem drugačna slika kot pred tednom. Nove blamaže si nismo smeli privoščiti. Pokazali smo, da smo moč- Na Madžarskem tik pod odrom Mladi celjski umetnostni drsalci so tekmovali v Budimpešti. Pokala Santa Claus 2010 se je udeležilo 280 drsalcev iz 23 držav. Pina Umek je osvojila četrto mesto v kategoriji Junior ladies, peti pa sta bili Lara Guček (Cubs girls 2001) in Anamarija Koželnik (Basic Novice B girls). Anamariia Koželnik panorama KOŠARKA Pokal KZS, osmina finala, povratne tekme: Zasavje - Hop-si 67:97; Babič 19, Koritnik 15; Venta 26, Sebič 13, Podvršnik 12, Thondique 10, Godler 9, Vašl 8, Virant 7, Vrsaljko, Svi-ridov, Skok 4, Messer - Zlatorog 65:72; Škornik 16, P. Bro-lih, Kadič 9; Vujasinovič, Ni-količ Smrdelj 15, Lapornik, Dimec 11, Mijajlović 9, Pelko 4, Brodnik 3, Kovačevič 1, Elek-tra - Parklji 72:63. 1. SL (ž), 11. krog: Celje -Grosuplje 93:46; Turčinović 27, Klein 19, Jevtovič 11, Abra-movič 10, Bosilj 9, Jagodič, Klavžar 7, Čoh 3; Mikič 15, Kolman 8. ROKOMET Pokal RZS, četrtfinale: Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje 46:26 (23:14); Toskić 13, Rnić 9, Marguč 8, Gajič 6, Metličić, Zorman 3, Poklar 2, Kokšarov, Pa-jovič 1; Zarabec 8, Tojčić 5, Krško - Gorenje 32:34 (13:14); F. Čanžar 6, Kukavica, Knez 5; Bezjak 11, Ma-nojlović 6, Golčar, Šimič 5, Miklavčič, Musa 2, Cehte, Štefanič, Bajram 1. (MiK) Sportni KOLEDAR Petek. 10. 12. MALI NOGOMET 1. SL, 12. krog, Rogatec: Do-bovec - Oplast (20). Sobota, 11. 12. ROKOMET 1. SL, 13. krog: Celje Pivovarna Laško - Ormož (18.30). 1. B SL, 11. krog: Grosuplje - Celje Pivovarna Laško B (19). KOŠARKA 1. SL, 9. krog: Šentjur -Zlatorog, Šoštanj: Elektra -Hopsi (19). 1. B SL, 12. krog: Konjice -Hrastnik, Rogaška - Grosuplje (19). Jadranska liga (ž), 10. krog: Gospić - Celje (18). 1. SL (ž), 11. krog, Škofja Loka: Odeja - Rogaška (15.15), Ljubljana: Ilirija -GVT Konjice (17). ODBOJKA 1. SL (ž), 11. krog, Šempeter: Aliansa - Sloving Vital (19). Velenjskemu Shotokanu šest zlatih medalj V soboto je bilo v Žalcu državno prvenstvo v karateju do 21 let v katah in športnih borbah. Udeležilo se ga je 428 tekmovalcev iz 53 klubov. Podeljenih je bilo 189 medalj, klubi s celjskega območja so jih osvojili 52. Enajst jih je ostalo doma, pri organizatorju KK Nestor (tri prva mesta), enako število jih je pripadlo tudi KK Shotokan Velenje (šest prvih mest). Sledijo Tiger Velenje z devetimi odličji (dve prvi mesti), Rogaška Slatina s sedmimi (eno prvo mesto), Polzela s šestimi (dve prvi mesti), Žalec (eno), Kozjansko in Štore s po dvema ter Velenje in Shito ryu Celje s po enim. riTVAM QTTQTTVP Lina Pušnik iz KK Žalec je zmagala v borbah med mladinkami v kategoriji nad 59 kilogramov in je med kandidatkami za nastop na mladinskem EP ki bo februarja v Novem Sadu. NOVI ITEDN^K I ŠPORT 19 Vsi štirje »naši« na Final 8 Lokalna derbija v Šentjurju in Šoštanju V torek so bila na sporedu povratna srečanja pokalnega tekmovanja za košarkarje. Zlatorog, Hopsi in Elek-tra so si zagotovili nastop na zaključnem turnirju. Na finalnem turnirju najboljših osmih ekip se bodo poleg Slovana pridružili že uvrščenim Krki, Olimpiji, He-liosu in Šentjurju. Brez poraza Najlažje delo so imeli varovanci Tončija Mašine, Hopsi, ki so v Hrastnik odpotovali s 25 točkami prednosti in tudi drugič slavili, tokrat s še višjo razliko, ko je bilo 97:67. Tudi Elektra je znova ugnala Parklje na domačem parketu z 72:63. Zlatorog je v Mariboru branil prednost 15 točk, na povratnem srečanju pa slavil z 72:65. Aleš Pipan je dal priložnost vsem igralcem, najbolje pa jo je izkoristil mladi Mitja Nikolič Smr-delj, ki je dosegel 15 točk. Finalni turnir, na katerem bomo tako spremljali vsa naša prvoligaška moštva, bo na sporedu med 10. in 13. februarjem. Začenjata Helios in Slovan V devetem krogu državnega prvenstva bosta na sporedu dva sosedska obračuna. Šentjur bo gostil Zlatorog, Elektra pa Hopse. Za šentjursko ekipo, ki je zdrsnila na 7. mesto razpredelnice, ko jo je v preteklem krogu visoko porazil novi prvoligaš Maribor, bo tekma z vodilnimi Laš-čani zelo pomembna, tudi zato, ker je trener Damjan No-vakovič po sramotnem porazu napovedal spremembe v svojem taboru. V Šoštanju bodo Savinjčani skušali vknji-žiti še šesto letošnjo zmago, medtem ko so igralci Dušana Hauptmana zbrali štiri. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Luka Lapornik, bivši igralec Šentjurja, bo jutri v Hruševcu nastopil v laškem dresu. »Tega ni bilo niti v sanjah!« Ta teden so košarkarice Celja odigrale dve tekmi domačega prvenstva, v Domžalah so zmagale s 129:58, nato pa doma še proti Grosupljem s 93:46. Jutri bodo gostovale v Gospiću, to bo derbi vodilnih ekip v Jadranski ligi. Uradno ime lige je IWBL, v kateri navdušujejo od začetka, saj so zbrale kar devet zmag ob enem porazu. V zadnjem derbiju so v dobro obiskani dvorani Gimnazije Celje - Center ugnale beograjski Partizan s 76:70. Najboljša igralka tekme je bila Nika Ba-rič, ki je zbrala 26 točk. Dobro ji je sledila Nizozemka Maaike Klein s 14 točkami, devet jih je dodala Ana Tur-činović, osem Monika Bosilj, po šest Lea Jagodič in Anja Klavžar, štiri Sandra Jevtovič, tri pa Rebeka Abramovič. Po en poraz imata zdaj le še Celje in Gospić, ki se bosta spopadla v naslednjem krogu. Trener Celjank Damir Gr-gič je bil navdušen nad učinkom svojih varovank: »Kljub številnim težavam s poškodbami in utrujenostjo igralk nam je uspelo. Beograjčanke smo z dobro obrambo prisilili na dvanajst izgubljenih žog v prvem polčasu. Zato niso razvile svoje značilne igre, plod katere je ponavadi v povprečju od 80 do 90 doseženih točk. Čestitam svojim igralkam ob sijajnem izkupičku v prvem delu mednarodne regionalne lige. Niti v sanjah si nismo predstavljali, da bomo tako visoko na lestvici s tako mlado ekipo. Poplačan je ves trud. Bolj kot v Gospiću bo za nas pomem- KTT:! fûl7-m':i \t A^^-^riKi-^rn // odlično predstavo, vsi so uživali. V obrambi igramo kot velika ekipa. Seveda me preseneča naš dosedanji izkupiček, saj imamo mlado ekipo. A je zelo dobra. Znamo zmagovati proti kakovostnim tekmicam.« Pravi, da se v Celju zelo dobro počuti, saj so ljudje prijetni. Še posebej je uživala, ko je zapadlo veliko sne- ga. Vprašali smo jo, če je bila to njena najboljša tekma v celjskem dresu. »Ne vem _ Najbrž pa je res bila!« Nato je pohitela v objem staršema, ki sta jo obiskala drugič, prikupna Maaike pa komaj čaka, da v Celje za nekaj dni pride tudi njen fant. DEAN ŠUSTER Foto: TimE k Damir Grgič je nepopustljiv pri zahtevah do svojih varovank, a jim zna tudi polaskati, če si to zaslužijo. Odlično je igrala, kot vselej, Nika Barič, ki se je na parket vrnila po poškodbi brez pravega treninga: »Prvi del smo odigrale fenomenalno, če bi še drugega, končnica ne bi bila napeta. Utrudile smo se, imele težave z osebnimi napakami, toda zadržale smo čvrstost v obrambi in uspešno lovile odbite žoge. Čeprav smo zelo mlade, delujemo izjemno izkušeno. No, včasih se nam vse skupaj obrne in zelo neumno reagiramo. Naša vrlina je predvsem obramba. V Gospiću bomo neobremenjene in vsekakor bomo skušale presenetiti.« Trenerka Partizana Marina Maljković je iskreno čestitala celjski ekipi: »Moja ekipa je mlada, a celjska je >ekstra< mlada.« Proti Partizanu so Celjan-ke v 15. minuti povedle z 31:14 v obdobju šestih zaporednih točk organizatorice igre, 20-letne Nizozemke Elisabeth Ï^IûÎtt wDn'lT-'^'T'^lû cmr\ Maaike Klein je navdušila v 16. minuti, ko je brzela od svojega do nasprotnega koša. SAVINJSKA KOŠARKARSKA LICA brglez .com Po celjskem derbiju točka razlike Po treh krogih so v Savinjski košarkarski ligi še tri neporažena moštva. Napet je bil obračun med celjskima ekipama, veterani iz Laškega pa so imeli lepo prednost proti žalskim študentom (35:22 ob polčasu), ki so jo kasneje zapravili, prislužili pa so si tudi tehnično oziroma izključujočo napako. Izidi: Zlatorog Laško - ŠK Žalec 58:66, Brglez.com - Kamnoseštvo Vogrinec 48:75, Gradia Celje - BSB Otok Celje 59:58, Domžale - Mladi Polzela 63:89, Frizerstvo Anita - Arkes 57:89. Vrstni red: Arkes, ŠK Žalec 3 zmage, Kamnoseštvo Vogrinec 2 zmagi, Gradia Celje, Mladi Polzela 2 zmagi, 1 poraz, BSB 1-1, Zlatorog 1-2, Brglez, Anita in Domžale 0-3. Pari 4. kroga v nedeljo, 12. decembra: Brglez -Gradia (8.00), Arkes - Zlatorog (9.15), Mladi - Anita (10.30), Vogrinec -Žalec (11.45), BSB - Domžale (13.00). Najboljši strelci: Denis Frece 65 točk, Jan Rizman 63, Tomaž Blagotinšek 61. DŠ, foto: TT t« Ih O a Napet celjski derbi je pripadel košarkarjem Gradie (v belih majicah). • > I . i- \ Podarite svojim najdražjim zdravje in veselje z darilnim bonom too fit-a 25% popusta za darilne bone TDPFIT Delovni čas: od 7h do 23h www.top-flt.si ipavčeva 22,3000 Celje Tel. 040 50 20 60 ali ni At SI AAn - fitnes -skupinska vadba -k0Zini>tilfn - mn^ oSlO. 12. do 31.12.2010 (nh nlnřihi 7 nntnvinn) Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO prejeli smo Delovanje sevskih društev v legali Za naslov sem se odločil čisto namenoma. Navdih zanj sem dobil ob iztekajočem se letu. V tem času dobivam od društev ogromno pisnih vabil za njihove koncerte. To je sicer lepo in s tem ti izkažejo določeno mero pozornosti. Vendar gre pri vsej zadevi še povsem za nekaj drugega. Praktično nikjer ni zaslediti ne na oglasnih deskah in ne v časopisih tudi »uradnega« vabila za njihove nastope. In kaj je vzrok, da je temu tako?! Sazas - Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije! O njihovem delovanju sem pisal že leta 2006, ko so nam veteranom na letni konferenci zaračunali za odpeto slovensko himno 35,51 evra. Članek sem naslovil Ustavite Sazas in o tem sem obvestil tudi takratnega predsednika vlade Janeza Janšo. Poleg poslanega računa, ti še zraven pošljejo obrazložitev, da v kolikor tega zneska ne boš poravnal, ti grozijo s tožbami in kaznijo v višini 875 evrov. Svinjarija brez primere. Po mestih pa imajo nastavljene svoje ovaduhe, da jim sporočajo, kje ima kakšno društvo nastope pevcev ali glasbenikov. Ti ovaduhi pa me tako spominjajo nekako na čase med 2. svetovno vojno in po njej. Kakšne prodane in pokvarjene duše? No, tudi zaradi tega takšen naslov mojega članka. Prav zaradi vsega tega so po mojem osebnem prepričanju pevska društva »odšla v ilegalo«. Zaradi neke skupine ljudi, ki ji seveda dovoljujejo zakoni in država, da lahko na ta način ustrahujejo društva po celotni državi in služi lepe denarje. V SPOMIN Dušan Roš Dušan Roš se je rodil leta 1922 v Hrastniku. V organe Avto-moto društva Šlander Celje se je aktivno vključil leta 1966, ko je kot predsednik gradbenega odbora prevzel odgovorne naloge pri izgradnji novih prostorov društva. Pod skrbnim vodstvom inženirja Ro-ša je društvo uspešno uresničilo svoj doslej največji projekt. Vsa leta aktivnega delovanja v društvu je opravljal odgovorne funkcije. Več let je uspešno vodil gospodarsko komisijo pri društvu, ki se je v preteklosti daljše obdobje ukvarjalo tudi z gospodarsko dejavnostjo. Prav njemu gre zasluga za dobro organizirano in strokovno delo mehanične delavnice in avto-pralnice pri društvu, ki sta skrbeli za vozila članov društva in drugih voznikov motornih vozil. Dolga leta je opravljal funkcijo predsednika društva in s prizadevnim, vestnim in nesebičnim delom pomembno prispeval k razvoju in širitvi društva. Dušana Roša je še posebej odlikovala skrb za zagotavljanje kvalitetnih storitev članom našega društva in drugim zainteresiranim voznikom motornih vozil. Zato se je ves čas zavzemal tudi za boljše delovanje turistične članske pisarne, kjer so lahko uporabniki poleg članskih urejali tudi nekatere druge zadeve, povezane z avtomobilizmom, prometom, poto- vanji v tujino in drugimi sorodnimi področji. Vobdobju svojega delovanja v AMD Šlander Celje je bil aktiven tudi v organih Avto-moto zveze Slovenije in tam opravljal vrsto odgovornih funkcij. Za svoje dolgoletno predano in uspešno delo v društvu in AMZS je prejel najvišja priznanja društva ter več visokih priznanj zveze. AMD Šlander Celje mu je za njegovo dolgoletno uspešno in predano delo podelil naziv častnega člana društva. Takšen, kakršen je bil, je Dušan Roš v zadnjem obdobju kljub svoji bolezni še vedno vestno opravljal funkcijo člana upravnega odbora društva, vse dotlej, dokler mu ni smrt tega za vselej preprečila. Dušan Roš je s svojim več kot 40-letnim delom v Avto-moto društvu Šlander Celje zapustil neizbrisen pečat. S svojim mirnim in preudarnim nastopom ter prijaznim načinom komuniciranja si je ustvaril veliko prijateljev, ki smo ga zaradi vseh njegovih vrlin vselej globoko spoštovali. Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. AMD Šlander Celje Upravni odbor Kam gre ves ta denar, lahko seveda samo ugibamo. Vse to glede _bbilegale« me na nek način spominja na čas italijanske okupacije, ko je Akademski pevski zbor 12. decembra I94I pod taktirko Franceta Ma-rolta v prepolni Unionski dvorani v Ljubljani še zadnjič pred kulturnim molkom zapel Lipa zelenela je, in na okupirano Primorsko, ko je bila zaradi italijanskega fašizma prepovedana slovenska pesem. V filmu Cirila Kosmača Tistega lepega dne je ta primer enkratno predstavljen. Ali so te moje zgodovinske primerjave vmesne in primerljive z današnjimi razmerami, je pač stvar vsakega posameznika. Kljub temu je nekaj resnice le na tem. Sicer žalostno, vendar resnično, jaz pač te zadeve tako doživljam in tako gledam nanje. Vem, da Sazas ne prepoveduje petja, da pa pevskim in tudi ostalim društvom, ki še sploh hočemo kaj brezplačno delati in se na vse mogoče načine otepamo finančnih problemov, zaračunava odpete pesmi in ansamblom zaigrane melodije. S takšnim načinom pobiranja denarja se res ne morem strinjati in se s tem tudi nikoli ne bom sprijaznil. Da bom kaj takšnega doživel po osamosvojitvi Slovenije, si sicer nisem nikoli prestavljal, kljub tako opevani demokraciji. Prav tako trditvam nekaterih posameznikov, ki so jih polna usta, kadar govorimo o skupni bivši domovini Jugoslaviji, da so bili takrat sivi časi, pa svinčeni, železni, pa bla, bla, bla - pelo in igralo pa se je lahko vedno povsod. Bog ne daj, da bi kdo trdil, da nimam prav. V vseh lokalih in javnih prostorih je lahko radio igral neomejeno, kljub »e-noumju«. Danes v tako opevani parlamentarni demokraciji radio in glasba izginjata iz lokalov in javnih prostorov in to zaradi ene skupine ljudi in neživljenjske zakonodaje. Če se bom pri naslednjih parlamentarnih volitvah odločil za kandidaturo za poslansko mesto, bom imel v svojem programu eno od točk - brezpogojno ukinitev SAZASA. SREČKO KRIŽANEC predsednik veteranov in borcev občine Štore zahvala Hvala za izredno človeški pristop Kolektivu Travmatološkega C oddelka bolnice Celje se iskreno zahvaljujem za izredno človeški pristop vseh, ki so 12 dni oskrbovali mojo mamo Cecilijo Kožar, 93-letno pacientko, po zlomu kolka in operaciji ter zlomu zapestja. Še posebej bi se rada zahvalila ekipi intenzivne nege, sobnemu zdravniku dr. Korenjaku, glavni sestri mag. Bernardi Hostnik, ga. Vesni, Manci, Mileni, g. Dragu, vsem in vsakemu posebej, za katere si nisem zapomnila imen - hvala. Zaposleni so razumeli naše čustvene težave in občutljivost pacientke v visoki starosti in potrebne posege opravili na najnežnejši način. Pod oskrbo tako dobro vodene ekipe, človek lažje premaguje bolečine in čustvene težave. Še enkrat iskrena hvala! ANICA BREGAR, Laško Invalid in sneg Poklical je stanovalec iz bivalne enote Sonček v Štorah. Pravi, da po obilnih snežnih padavinah pločnik med njihovo hišo in železniško postajo ni očiščen dovolj široko, zaradi česar ga z berglami ne more uporabljati. Iz uprave Občine Štore odgovarjajo: »V občini se zavedamo, da imamo v svoji skupnosti večje število invalidnih oseb, ki bivajo v bivalni enoti Sonček. Zaradi tega smo v preteklosti izvedli že več ukrepov, da jim olajšamo bivanje, žal pa so bile vremenske razmere v zadnjih dveh tednih zelo neugodne, saj je v kratkem času zapadlo veliko snega. Naši izvajalci zimske službe se trudijo, da v najkrajšem možnem času očistijo vse vozne površine in tudi pločnike. Pločnik, za katerega vprašuje bralec, se nahaja med regionalno cesto in živo mejo, ki razmejuje stanovanjski objekt od ceste. Pri pluženju zato pogosto pride do tega, da naše službe pločnike očistijo, potem pa ga zaradi čiščenja regionalne ceste ponovno zasipajo. Težava je tudi v tem, da je na drugi strani živa meja, zato je prostora za deponiranje snega malo. Opozorilo bralca bomo vzeli na znanje in se bomo tudi v prihod- nje trudili, da bo pločnik očiščen v čim hitrejšem času.« Kulturni dom Bralka opaža, da je v Kulturnem domu Štore veliko prireditev. Zanima jo, če kulturni dom posluje z dobičkom ali z izgubo, koliko najemnine je zbrane ter kdo vse lahko uporablja prostore v tem domu. Iz uprave Občine Štore odgovarjajo: »Res je, da je v kulturnem domu Štore v zadnjem času veliko prireditev. Dvorano doma lahko dobijo v brezplačno uporabo za prireditve vsa registrirana društva, ki delujejo v občini, in tudi humanitarne organizacije za izvedbo huma- Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. nitarnih prireditev. Tudi ostale prostore imajo v uporabi naša registrirana društva, ki za to ne plačujejo nobene najemnine. Ostali uporabniki dvorane plačajo najemnino. Glede na to, da je teh uporabnikov zelo malo, je temu primeren tudi prihodek od najemnine. Stroški za tekoče vzdrževanje tako velikega objekta so zelo veliki, poleg tega objekt ni toplotno izoliran. K temu je potrebno prišteti še stroške električne energije, vode, čiščenja, priprave dvorane itd.. Kulturni dom tako posluje z izgubo.« BRANE JERANKO ;fcrî?a s p!ino?r\ in toploto m Smrekatjeva 1, Celje ENERGETIKA CELJE javno podjetje/ Ô.o.o. tel.: 03 425 33 00, e-pošta: ltifo§enet^etika-ce.sl MIRO SIMČIČ ŽENSKE V TITOVI SENCI nrO BREZ MASKE 2.--. l# VELIKA USPESNICA -KNJIGA ŽENSKE V TITOVI SENCI Uspešnica Mira Simčiča Ženske v Titovi senci radikalno spreminja ^podobo Josipa Broza Tita kot velikega bonvivana in ženskarja. -Čeprav je imel pet velikih ljubezni, pet žena, s katerimi je bil v trajni zvezi, ostaja nesporno, da nikoli ni bil srečno poročen. Knjiga je bogato ilustrirana in dokumentirana. Za naročnike Novega tednika cena le 25,00 EUR, redna cena 29,99 EUR! Knjiga je na prodaj na oglasnem oddelku NT&RC ^^ - NAROČILNICA nspraklicno naročam nepraklicno naročam izvod knjige Ženske v Titovi senci (sem naročnik Novega tednika), po akcijski ceni 25,00 EUR + poštnina, izvod knjige Ženske v Titovi senci (nisem naročnik Novega tednika), po ceni 29,99 EUR + poštnina. _Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje Informacija: 03/4225-100 Sodniška zmeda z imenom in s priimkom - tretjič Zaradi uradniške napake dvakrat postal obtoženec - Bo kdo vendarle preveril, ali gre sploh za pravo osebo? Saj ni res, pa je, bi lahko rekli ob naslednji zgodbi. Morda bo za koga malce hu-morna, vendar je za Ivana Orlača iz Celja daleč od tega. Moški se je zaradi svojega imena znašel že trikrat v nerodnem položaju in to nikakor po svoji krivdi. O njem smo že pisali predlani, ko so ga na celjskem okrožnem sodišču obravnavali zaradi domnevne vpletenosti v posredovanje pri prostituciji. Še več: pred leti je moral plačati celo odvetnika, saj so ga prav tako obtožili nečednih poslov. Da je ironija še večja, ta teden je bil zaslišan kot priča. To ne bi bilo nič takega, če se ne bi v vseh primerih na sodišču znašel le zato, ker ima isto ime in priimek kot domnevni storilec: Ivan Orlač. Pred leti naj bi moški z imenom Ivan in s priimkom Or-lač nekaj ušpičil. Sojenje za kaznivo dejanje, povezano z dolgom 180 tisočakov nekdanjih tolarjev, je bilo v Celju. Vabilo, naj se na sodišče zglasi kot obtoženec, je dobil Ivan Orlač iz Celja, ki ga s tem kaznivim dejanjem veže le »prekletstvo«, ki se drži njegovega imena, saj je soimenjak pravega storilca. In že takrat je nastala zmeda, saj je moral naš sogovornik najeti celo odvetnika, ga plačati in to čisto brez potrebe, saj s primerom ni imel nič. Potem je nekaj časa imel mir, nakar je predlani sledilo drugo presenečenje. Na svoj naslov je spet dobil vabilo na sodišče. Tokrat kot obtoženec za posredovanje pri prostituciji! Čeprav bi ga skoraj kap ob vnovični napaki uradnikov, se je na vabilo sodišča odzval. Takrat so bili obtoženi trije, med njimi tudi znani gostinec z Dobrne. Eden izmed trojice je spet nosil ime Ivan Orlač. Njegov soimenjak se je zaprepaden znašel v sodni dvorani, tudi pred očmi novinarjev, ki smo bili priča že drugi zmedi na njegov račun. Ko smo takrat raziskovali, kako se lahko kaj takega zgodi, smo izvedeli, da naj bi se zataknilo v komunikaciji med policijo in sodiščem. »Pri Ivan Orlač se je do zdaj že trikrat znašel na sodišču namesto istoimenskega obtoženega. obravnavi navedene zadeve je Okrožno sodišče v Celju na Policijsko upravo Celje naslovilo preverko za ugotovitev dejanskega prebivališča več oseb. Pri tem je bilo treba komunicirati in preverjati podatke s pomočjo Sojenja za filmski rop Lidla še ni več internih naslovnikov. Pri preverjanju smo pomotoma navedli napačen naslov stalnega bivališča osebe. Dodali smo tudi podatek, da oseba na navedenem naslovu ne biva in da policija ni uspela ugotoviti njenega bivališča,« so nam zapisali v odgovoru na policiji. Kako so potem na sodišču prišli do nepravega Ivana Orlača, nam še vedno ni bilo jasno _ Sodnik je sojenje predlani prekinil in očitno so nato pra- vega obtoženca od nekod iz-bezali. Vendar je zaplet vplival na življenje našega sogovornika. »Vse to mi je uničilo življenje,« pove in doda, da ne ve več, kaj naj stori. Ko so ga na sodišče klicali zaradi domnevne vpletenosti v prostitucijo, so to novico težko sprejeli njegovi svojci, čudno so ga gledali tudi znanci in prijatelji. Ni konca! Ko bi mislili, da se bodo takšne uradniške napake po kakšnem čudežu prenehale in da se bodo uradniki iz tega kaj naučili, pa je pred dnevi udarilo še enkrat. Tokrat je bil Ivan Orlač povabljen k pričanju na delovno sodišče v Celju. Pa je šel spet razložit, da so poklicali napačnega in naj poiščejo tistega Ivana Orlača, ki o tej zadevi ve več kot on. Vendar je sledil hladen tuš. Na delovnem sodišču ga je sodnica začela kar zasliševati. »Skoraj 40 minut sem bil tam. Poskušal sem ji dopovedati, da bi tam moral biti moj soimenjak, ne jaz, pa je sodnica dejala, da ona opravlja le svoje delo in me izpraševala,« nam je razložil ogorčeni Orlač. In neverjetno: gre za postopek, v katerem je tožena ravno oseba, ki je bila predlani ena izmed Tudi sami smo bili priča eni izmed površnosti, ko so na celjskem okrajnem sodišču pred časom sodili Moni-ki Sečnik, ki je bila nekdaj direktorica zavoda za planiranje in izgradnjo v Celju. Vabilo za obravnavo so namreč s sodišča najprej poslali namesto na ime in priimek Monika Sečnik kar na ime Monika Seleš. Nekdanje svetovno znane igralke tenisa na sodišče ni bilo ^ obtoženih v primeru zlorabe prostitucije. In tudi v torek je toženi (ime je znano uredništvu) dejal, da Ivana Orlača pozna, vendar ta Ivan Orlač, ki se je znašel v sodni dvorani tokrat kot priča, ni pravi. Vendar to ni zadostovalo. Sodnica naj bi nadaljevala z zasliševanjem. Orlač pravzaprav ne ve več, kaj naj stori in ne more verjeti, da si lahko sodišče privošči, da niti ne poizve, ali je morda res, kar trdi. In takšnih sicer malomarnosti je verjetno več, le da mediji ne izvemo zanje. Treba je vedeti, da je poziv k pričanju za nekatere ljudi stresen dogodek, če pa se to zaradi napake dogaja večkrat, je zagotovo stres hujši. Orlač je že pred dvema letoma razmišljal o tožbi, a je od te misli zatem odstopil. Vnovičen klic na sodišče in zasliševanje v zadeve, o kateri ničesar ne ve, pa je zanj pika na i. »Tokrat bom tožil. Enkrat bodo že morali ugotoviti, kdo dela napake in za to tudi odgovarjati. Kar je preveč, je pa preveč,« nam je povedal. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Osmerica, ki se je 18. oktobra lani odločila na filmski način oropati Lidl na Mariborski cesti, v sredo ni dolgo sedela na zatožni klopi. Pravzaprav je na klopi sedelo le sedem obtoženih, saj jo je eden, 41-letni Leon Bojić, v začetku letošnjega leta ucvrl iz pripora. Ker Bo-jića, ki je tudi prvoobtoženi, ni, se sojenje ni moglo začeti. Člani združbe so se ujeli v past nekaj dni po ropu Lidla, saj so poskušali oropati še trgovski center v Šentjurju, kjer jih je na delu presenetila policija. V priporu sta od trenutka prijetja ostala dva tujca (poleg pobeglega Bojića), ostali so na prostosti, med njimi tudi mladoletnik. V sredo na sodišču niso prebrali niti obtožnice. Bojića naj bi nazadnje videli v San-skem Mostu v Bosni. Tam mu vabila na sodišče niso mogli vročiti, obtožnico pa. Te- žava je, da Slovenija z BiH ima podpisane pogodbe o izročanju osumljencev. Tožilec Edvard Ermenc je predlagal, da mu poskušajo vabilo na sojenje vročiti s pomočjo Interpola, če ne bo uspelo, pa bodo predlagali ločitev postopka. To pomeni, da bi sedmerici sodili posebej, Bojiću pa, ko ga bodo izsledili. S tem pa se ne strinja Bojićev odvetnik Dušan Tanko. Člani združbe naj bi lani v Lidl vlomili skozi odprtino v strehi, zvezali zaposlene, jim grozili z orožjem in nožem. Iz blagajne naj bi odnesli skoraj 42 tisoč evrov. V rop naj bi bil vpleten tudi eden izmed zaposlenih v Lidlu, ki jim je povedal, v katerem prostoru trgovine ni alarma. Skupina je nato poskušala vlomiti še v trgovino v Šentjurju, a so jim policisti pripravili zasedo. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Obtoženi za rop Lidla O Bojiću tudi na delovnem I ■ v v sodišču Zaradi primera Bojić, obtoženega za rop Lidla, je bila ta teden na delovnem sodišču v Celju obravnava tožbe pravosodnega policista celjskih zaporov Igorja Cvikla proti Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Cvikl je ostal brez službe, saj je ravno ob njegovem nadzoru iz pripora pobegnil Bojić. Ta je po žlebu splezal na streho in se po drugi strani objekta spustil v Linhartovo ulico. Cvikl trdi, da so bili malomarni vodilni, ki ga niso seznanili z varnostnim načrtom. Da so v celjskem zaporu ravnali nedosledno, ko pravosodni policisti niso podpisali, da so seznanjeni z varnostnim načrtom, je na sodišču dejal tudi direktor uprave Dušan Valentinčič. A je ta napaka manjša od - tako se je izrazil - hude malomarnosti Cvikla, »ki mu je pripornik pobegnil pred nosom«. Valentinčič je še dodal, da je to šolski primer pobega, na katerega se je pripornik pripravil, saj v praksi velja, da zaprte osebe zelo dobro vedo, pri katerem pravosodnem policistu je najlažje pobegniti. Na sodišču so pogledali še posnetke pobega z različnih zornih kotov, kjer se vidi, kako je Bojić splezal na streho, kdaj je Cvikl opazil, da je nekaj narobe in kako je Bojić skočil na ulico in začel bežati. SŠol Niegelhell bo v zaporu 7 let Višje sodišče v Celju je potrdilo kazen, ki jo je pred meseci celjsko okrožno sodišče dosodilo Vasji Niegelhellu. Zaradi povzročitve tragične prometne nesreče na Ljubečni aprila lani so ga obsodili na sedem let zapora, v kazen so všteli še kazen sodišča v Kopru, ki je Niegelhella na nekaj več kot leto dni zapora obsodilo zaradi tragedije, ki jo je povzročil na Primorskem. Kot je znano, je Niegelhell na avtocestnem odseku med Dramljami in Celjem pijan z osebnim avtomobilom trčil v avtobus. Pri tem je bilo dvanajst oseb poškodovanih, eno dekle je umrlo. Višje sodišče pa je sledilo predlogu tožilke Marije Sladič, da Niegelhellu podaljša prepoved vožnje in opravljanje vozniškega izpita z dveh na pet let. SŠol Spet nesreča na Golteh V torek se je na Golteh zgodila delovna nesreča. Med menjavo nosilne vrvi žičnice se je poškodoval delavec, 46-letni italijanski državljan. Med popuščanjem oprijemalk vijakov mu je namreč oprijemalka zdrsnila ob jeklenici in mu poškodovala roko. SŠol TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 11. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Velenje) NEDELJA, 12. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Nada Močenik, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PONEDELJEK, 13. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Nada Močenik, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Sora) TOREK, 14. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Sora) SREDA, 15. december Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) ČETRTEK, 16. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PETEK, 17. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. HOLLYWOOD - MICHAEL BUBLE 2. WELL WELL WELL - DUFFY FEAT. THE ROOTS 3. HOLD MY HAND - MICHAEL JACKSON WITH AKON 4. FIREWORK - KATY PERRY 5. ONLY GIRL (IN THE WORLD) -RIHANNA 6. RAISE YOUR GLASS - PINK 7. HURRICANE - 30 SECONDS TO MARS FEAT. KANYE WEST 8. YESTERDAY - REAMONN 9. THE TIME - BLACK EYED PEAS 10. DJ GOT US FALLIN' IN LOVE -USHER FEAT. PITBULL (1) (6) (3) (2) (5) (4) (5) (1) (3) (2) To nedeljo dopoldne ne zamudite pogovora z Nado Močenik. Z Močenikovo v dobrem in slabem Nado Močenik, strokovno tajnico Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje, člani društva dobro poznajo. Močenikova je po navadi prva, na katero se obračajo v dobrem in slabem, zato je odlična poznavalka sveta slepih in slabovidnih. Letošnja jesen je za slepe in slabovidne na Celjskem posebej pomembna, saj imajo od oktobra v Celju daleč najlepši dom v Sloveniji. Novozgrajeni dom za slepe in slabovidne je na voljo za njihove različne dejavnosti, od izobraževanja in usposabljanja do rekreacije in druženja. O prvih vtisih v novem domu na koncu Mariborske ceste bo to nedeljo, v oddaji Znanci pred mikrofonom, pripovedovala Nada Močenik, ki je za gradnjo doma tudi med najbolj zaslužnimi. Močenikova lahko še posebej dobro razume slepe in slabovidne, saj je mama slepega sina. V domači občini Vojnik je bila dva mandata dejavna občinska svetnica in tudi kandidatka za županjo in za poslanko državnega zbora. Za sodelovanje na zadnjih volitvah pa ji je zmanjkalo časa prav zaradi številnih obveznosti med gradnjo društvenega doma slepih in slabovidnih. Ezoterične modrosti rožnih križarjev Na seznamu verskih skupnosti in sekt, ki delujejo v Sloveniji, je tudi Mednarodna šola Rožnega križa - lectorium rosicrucianum. Njeni učenci se redno srečujejo na tempeljskih službah, med katerimi proučujejo filozofijo ponovnega rojstva duše in načine, kako to filozofijo vtkati v svoja življenja. Zapleteno, kajne. Če vas tema zanima, če bi radi vedeli več o starodavni tradiciji mističnih šol, o Bogomilih, Katarih in klasičnih rožnih križarjih, pa tudi, kaj pomeni danes biti rožni križar, morate v noči s petka na soboto poslušati Radio Celje. Voditelj Silvester Javornik je namreč tokrat za svojega nočnega gosta izbral enega od predstavnikov Mednarodne šole Rožnega križa, ki ima v svetu približno 160 centrov, v Sloveniji pa obstaja od leta 1987. DOMAČA LESTVICA 1. POD OBLAKOM - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV (5) 2. MAGNOLIJA - UGLAŠENA RIBA (1) 3. PREDEN GREŠ - OMAR NABER (3) 4. KO SE SPET SREČAVA -JADRANKA JURAS (5) 5.. USPAVANKA - BOŠTJAN BRAČIČ (4) 6. 2010 - PAPIR (2) 7. ZIG ZIG - N'TOKO (5) 8. LAHKO JE PREPROSTO - BILLYSI (3) 9. SAMOTA - SELL OUT (2) 10. SLADKA KOT MED - MI2 (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO YOUR SONG - ELLIE GOULDING THINKING OF ME - OLLY MURS PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO OBJEMI ME - POLJŠAK PESAN SANJA ZMAJI - AVVEN Nagrajenca Branko Lorger, Pod gabri 46, Celje Elena Majdič, Mariborska 72b, Celje Nagrajenca dvigneta nagrado, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2010 CELJSKIH 5 plus 1. OBLJUBI MI - NAVIHANKE & BOŠTJAN KONEČNIK (3) 2. BITI KNAP JE LEP POKLIC - SPEV (4) 3. TUDI TI NE VEŠ - KOZJANSKI ZVEN 4. NA VLAK - MLADI UPI MAMA - DUO DE-KA 5. (5) (2) (1) Predlog za lestvico BOŽIČ BEL BOŽIČ - POET SLOVENSKIH 5 plus 1. 2. 3. (4) (5) (1) (3) (2) KER ON JE VSE TISTO - GORSKI CVET ABRAHAM - ANS. TOPLAR RAD BI JO VIDEL -AKORDI 4. TVOJ PRSTAN - POPOTNIKI 5. VONJ TVOJIH LAS - ŽARGON Predlog za lestvico SPOMIN NA LJUBEZEN - ANS. SVETLIN Nagrajenca: Izidor Malenc, Kotnikova 60, Žalec Vladimir Selc, Kajuhova 33b, Šoštanj Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Krap velikan Vsakdo, ki ribari, sme kdaj pomisliti na ribo velikanko. O takšni je dolgo sanjal športni ribič Boris Lapornik iz Laškega. In dosanjal krapa velikana. Ribič po duši še dolgo ne bo pozabil megalomanskega ulova. Zanj se je splačalo odpeljati do madžarskega jezera Carp Dream Lake, sicer v lasti treh Slovencev. »Po dveh dneh intenzivnega hranjenja sem skorajda obupal. Ulova ni in ni bilo. Še tistih najmanjših ribic ni hotelo biti na spregled. Da gre v tretje res rado, se je potrdilo, ko je nekaj >cuknilo<,« doživeto pripoveduje Lapornik. »Po prijemu sodeč me je za hip spreletela misel, da mora biti nekaj velikega. Ko se je to nekaj prvič prikazalo iz vode, sem vedel, da je trofeja.« Lapornik je s pomočjo prijateljev Tea in Alojza iz vode izvlekel kar 34,8 kilograma težkega krapa. Kot pravi navdušeni ribič, gre za rekord Madžarske, Slovenije in Hrvaške. Slavje slovenskih ribičev na sosednjem jezeru je trajalo še dolgo po tem, ko je krap ponovno »olajšano« zaplaval med svojo ribjo druščino. Krap je bil v jezeru dolgo časa neulovljiv plen. Na črnem trgu naj bi bil vreden kar 15 tisoč evrov. »Niti najmanjšega pomisleka nisem imel, da ga ne bi spustil nazaj v vodo,« Lapornik zavrne misel o morebitni skušnjavi in že kuje načrte o naslednji »ribičiji«. Ponovno pri sosedih, ob enem od italijanskih jezer. »Karte za ribolov v sosednjih vodah so za polovico nižje kot pri nas,« pravi in zato že nekaj časa ne gostuje na Šmartinskem jezeru, kjer bi moral za celodnevno karto odšteti približno 36 evrov. MJ Špela, Grega in Juš s svojim sneženim velikanom Beli velikan V letošnji zimi, kot kaže, lahko pričakujemo naval sneženih mož. Surovine za njihovo izdelavo je več kot dovolj, tako da marljivi »snežakoljubci« pri postavljanju velikanov ne bodo imeli težav. Tudi Špela, Grega in Juš iz Šentruperta so pred domačo hišo postavila približno pet metrov visokega belega moža. Pri tem so gradivo dobili kar na domačem dvorišču, potrebovali so le dovolj visoko lestev. TT Boris Lapornik s trofejo, težko kar 34,8 kilograma. Krap se je po nekajminutnem vznemirjenju olajšano vrnil nazaj med ribjo druščino. Snežak izpod župnikovih rok Sneženi mož, ki stoji na trgu pred cerkvijo sv. Duha v Celju, je bil na ogled postavljen v času Miklavža. Veliki beli mož ni samo lep in postaven, ponaša se lahko s tem, da so bili njegovi ustvarjalci tamkajšnji župnik Srečko Hren in še kdo, ki mu je priskočil na pomoč. Ko posije sonce in nastane odjuga, je beli mož vsak dan manjši, Matic poleg njega pa vsak dan večji. Takšno je pač življenje. M. KOVaČ I I L I 11 I L1 I I I I I I I 1 r I I I i. i-i LiUJ I I II I....... I 1 I I I I t...... 5"nas 031 >HC Gradbeni inženiring Vrstovšek, d.o.o. Jurčičeva ulica 7, 3310 2alet, 031/809-550 info@kjiauřvrstovsť;k,si, www.knauřvrstovsck.sí T I Smo fleksibilno podjetje, Id se ukvarja z zaključnimi deli v gradbeništvu -suhomontazno gradnjo (knauf), sliko-pleskarstvom, fasaderstvom, adaptacijami, keramičarstvom, krovstvom in kleparstvom, izdelavo ostrešij, parketarstvom, montažo centralnih sesalnih sistemov .,, Imamo bogate izkušnje tako z majhnimi in velikimi stanovanjskimi ter poslovnimi objekti. Svoje delo prilagodimo vašim željam in potrebam in tako zagotovimo hitro, kvalitetno in cenovno ugodno gradnjo. Dela opravljamo z najsodobnejšimi materiali, ki so uveljavljeni na našem trgu in imajo večietno garancijo. Za dela, ki jih ne opravljamo, vam poiščemo ustreznega podjetnika (s katerimi sodelujemo vrsto let), specializiranega na svojih področjih: vodovod, elektrika ... s katerim bomo lahko od začetka do konca ustregli vašim željam, ne da bi vi izgubljali svoj dragoceni čas. Izkoristite na£o ponudbo: - adaptacija stanovanj, - izdelava Armstrong stropov, - Sli ho montažni sistemi (knauf ), - krovstvo in kleparstvo, - oblaganje sten in tal, - polaganje gotovih parketov - s I i ko ples ka rstvo, i n I a m i natov, - strojno kitanje in beljenje, - montaža oken in vrat, - montaža strešnih oken. Več na www.vrstovsek.si Promocijsko besedilo zummvQ WNS^. Sonhuta r^ttšeA - tCotosec ÍW tf dí/ 10% PRAZNIČNI POPUST Et 'it-'ui'- STMITVE: óSčenjepMlwnlh pfonofw, Wš. stamwai^ PííniOÍIA:mD((Sî-î/ïCl TO-LE PESKANJE: ■ v peskslnih komorah PlîSKAJMiE • ^ ■■ -bafiinlh, imlh kovin, plastikejesa - izdelkov poljubnih velikosti OSTALO; - poliranje manji I h delov Ml)» 3 Hit ŽiSk^GSM: Ht / 7S3176; c-maík uirufcsnHi^vatJa jwt R»IICM_ prodira,montaža,pre;^ ^^^ l]uí3naKvídn3S,U30 ^ntjur GSM:D4'f7»79ÎS za ogrevanje, vůdovad, fiieïraievai^j«, ptln' - kAlčtiva pMiudb ■prnJsJi -mantiij 'loploTne bpaliif -tMjleiji -ImpalnSiaiipeiu e-miil:insfi)Lnuncpt^inali.oiitii - mudit arko)prit^r7$^>gmaii.com TURBO-TRANS d^ 041 635 861 LEVEČ 2. 3J01 Petrovce KO» TÏRMOINSTAIACLJE j hI.! tl/nt u fft, IV UI/iH m, ho u ntu n MARJAN TEDŽAM .^p Mariboi^ka 54 p p 1013, 31Û3 CeUE Tal : 03/iai-38-00. FSx; 03/451-sa^l v avma maliivui ihahiích ' SnBHWMFREniEDVUMaOCALA . rolMotlníla2l.asMŮtnl|ut -hnmilnitoričkillifclii T.i.iiaf7«i2« Fsk.roin'isiîîs i^iwKipHnimF frinc.r™(l«í(ie#!iol,rit -oWHSMnvwgj slítla www.mijaranc.si - ntrahia sukia 031IÍ09-660 WWW.ICNMUF-¥ftSTOVSĚK.SI WVW.VteTÛVSEIC.5l DJFOeVftSTOVSEK-SI jyjflěiČEv^ 7. 3310 ŽAUEe PHEGftflDNE stíne. SPUÔC.EMI ÏTlîOPOVr, MSMSflRDE, TOLA&ANJE PAKKETOV IN LAMINATOV, PflENOVft STANOVANJ IN HíS, SLIKOPUSKflfiSTVO, FASAOERSTVO Šiviljstvo KRPIC^^ 2003 Celje,™.: 03/S4-13-I5S ODÏ>lRALNl CA5: pcní^ttljek - pet«h sobota 06X10-1 am 07™ 13:00 -jDanjŠ3 EKSPRESNA popravila ^figi n al krafi an;e jean sa -oženje ob faci!, menjava zadrg., -popravila usnjerrih oblačil nediljs Inprainlki ZAPIŤTO servis in, trgovina GOJZDNÏK S7EVW traktorji^ íkropílnice h Idr. c«vlr kardanske gredi cisterne za gnojevko izd eio vanje stroj n ih d«iov IXvuífi (jijgiMAi^ ûwvifWiJWMï Tet; (il m im:/iar KJ ?f(ř J liti moů.lM/ÉWJií tmuď; M&JÏÏ. darfco maviič s. C. koqinikigi odnda ISj, in^tir M.:UTU»M.7492