r. - - (16. BI) A' t mt miit ni TOU. m. T. By Oi <', aprila. — l)a»rs j*« vložil senatni odboi sn zunanje zadeve pi'.« I no resolucijo, ki določa, naj takoj prenehi «o j no stai je med Nemč ja in Združenimi državami ter tudi vojne Manjc med Avstrijo m našo deželo. To nadiHiirMno resolucijo je sestavil bivši tlržavui tajnik Knox tir senator i* lVnraylvanije. Senatu jo je pi— »i.ator Knox je zatem izjavil, da Im otvoril «li l-alo o resoluciji v sredo. Sost članov zima. jega fjlbora je b 1«» j»rot i resoluciji, doe;m s« zanjo izreklo »leve. senatorjev. Vsi demokr.'ti so glasovali proti «ločim trije repnblikan-i niso tuli navzoči. Voditelji obeli st-.ink se stritrjajo v tem. ko fronto te vjele 10.1HV) boljše-viškili vojakov, kot se glasi v poročilu na Vossische Zc tnng, ki jc lospelo iz Varšave. Varšava, Poljska. 30. aprila. — i*oljske in nkra jnske čete. ki po-.»skajo proti Kijevu, so zasedle! mesto Malin ob železnici nekako šestdeset milj severozapaduo od Kijeva. Napredovanje se vrš: pro-i fi reki llnjepru razen na južnem j rektorju fro: ie, kjer se ruski1 boljšcviki upirajo ob desnem hrenu reke Dug ter sc irdovrstnv bore. Kol jšc viki so poki ca 1 i na po-liiOČ peto in osmo divizijo iz Kavkaza. da ojačijo dvaujasto sovjetsko armado, ki ima svoj glavi, i stan v Kijevu. Ob priliki nekega spopada, ko- Los Angeles, California, :10. aprila. — -T. Morgan Marmadne '.»» okrajni uradniki so danes objavili, da je James li. Iluirt umoril najmanj dve :z med mnogoštevilnh žensk, s kateiirui se j.. poročil v različnih delih dežele. l)ve nadaljni sta se baje ponesrečili, ko -1 živeli /.njim skupaj in mogoče je. da je umoril več drugih. 11 ti i rt pravi, tla sr ne spominja, kaj se je /podilo z nekateri*::: njegovimi ženami. ka.pi š«- vedno je oslabljen od dveh poskusov momora. Nahaja se v okrajni bolnišnici, kamor so ga prevedli, ko ;e hotel usmrtiti samega seme. Iluirt a so imeli že več dni v je t epa, dočhn so uradniki pr* -kovali njegove številne >akone. Izjavil jc. da se je poročil z dvanajst, petnajst ali še več ženskami. t Rekel je nadalje. «!a se ga je lotila želja pobijati pred nekako štirimi leti in da so biie njegove žrtve le ženske, čeprav ni imel nobenega posebnega motiva, da povzroči njih ^nirt. Občutil ni tudi nobene želje, da bi moril možke otroke ;ili p-i živali. 1'rudnik: pravijo, tla je priznal umor neke Nine J)elo*:ey. katero je ubil s težkim kladivom v Long Beach. Cal. in Elizabete l'r;«;r. katero je istotako ubil s kladivom v Virini Plum. Wash. Prc'skava jc nadu'je dognala, da je povzročil Hurt tudi smrt neke Berte GudnicU in Alice Ludwigson. Prvo je vtopil v Lak • Washington v bližini Seat tla, drugo ]>a v neki teki v Idaho. Neka komisija j-.* takoj odpotovala na mesto v bli/ini San I»'e-gaT kjer jc Hnirt baje pokopal truplo Mixs Doloney. Oblasti pripisujejo Huirtu liajmaiiij petindvajset zakonov in PREM06ARSKA FRANCOSKI RADIKALCI ]>lika natn predstavlj:« ,'XK) funtov težak in pet čevljev visok "cake", ' 1 ytercj:a >o rezali in . dli !ia ženilovanjii ndadega Vanderbilta. ki ono a 11 ki it yr our in ti AiicDiifn ^ i,,r'Mil u',lni v Yt>rkn- I>raviJ°-ria ^ i,iia t« oheet naj- I UbAJANJA Nt OmUU ? AMtnlKU j-j ^ k;ir jih j*' v Vr>rk Nevestina obleka je stala 10 __t;soč dolarjev. Poro'-ne darove, ki j h j«* dobiia nevesta, so reprezen- .'tirali vrednost n:ul n::i.io:i dolarjev. PoročUo lic pove. koliko onih Iju- Delodajalci m premogarji se bo- Državni department je zanikal do sestali z delavskim tajnikom potne listine Johnu Longuetu, Wilsonom, da. preprečijo stavko, znanemu francoskemu socijalistu. jui, ki so ustvarili V fuderbiltu bogastvo, stradalo. je meti razkošno pojedino K»*r niso uio^li prti do do»i»- ; Washington, 1). C. a .rb-de shopa. prizna-! K-d"k.lni so,ijalisti po^eli"deže l PONOVNI NEMIRI V plačilne lestviee. so ]l protestirajo o.tro pri kon-resn., ker ni hotel državni department 1 v r'ovoliti potnega lista Johnu Lon-! ___ guetu. francoskemu radikalnemu župan v Hagen pravi, da ne more'Uiitninski komisar Sisson ne vidi soeijalistu ter voditelju manjšin- j obvladati položaja. — Našli so'nobenega vzroka, zakaj bi gover skill sotvjalistov V francoski po več skritega orožja. I ner ne podpisal te predloge. rja unije in se člani odbora delodajalcev premogarjev. ki je zboroval New Vorku n za *J.'I. marca naprej odločili, da sprejmejo povabilo delavskega tajnika Wilsons ter st bodo danes posvetovali žujim v Washington!. Prošnja delavskega tajn ka je s'e«|ila obvestilu z obeh strani, da ni bilo mogoče priti do nobeneca dogovora in da je vsledtega pričakovati prek in jen je pogajanj. Povabilo delavskega tajnika je povo Potovanje v Ameriko v res- 12.75 ODSTOTNO PIVO RUHRSKEM OKRAJU V DRŽAVI NEW YORK slanski zbornici Soglasno >. izjavo državnega department, se ozkljnčenja Lon-! London' 30 aPrl!a- ^biny, N. Y., 30. aprUa - gueta ni uveljavilo raditega. ker nan<4\J* b,,° v Berlmu uradno Kljub dejstvu, da bo priredil go- jega imsleti.ea je bila **sedenje I^^ iymed žellskk, s katerimi se je poročil, se pogreša. Razen na-vasi Kozat m. juznozapadno od vcdenih žtirih so bilt, daljne tri neka Gertrud Wilson iz Seattla. ne-Zitomira. je Ajela poljska kavale- Beatrica Andrews iz Canade in neka Agnes Wilson iz Alberte, r ja dva tisoč boU^vikov. >.aple- prya ki umr,., jc bihl srtfr\asuo z njegovo izjavo Miss Lu.1 •lila deset topov in en tank ter se wigson Rekol jCy tla jc naiiajai ^ v ,-0lmi na reki v Idaho. Njegov spomin je tako ^lab. da se ne spomni natančno časa in kraja. Coin v katerem sta se vozila, se je baje zapletel med hlode, kt ^o plavali po reki in M ss Ludwigson jih je skušala z rokami odgnati. Pri tem je izgubila ravnotežje, padla v reko ter vtonila. Miss Gudnich je umrla, ko jc padla z nekega motornega čolna v Lake Washington. Pozneje je Huirt tam priznal, da je smatrati ta smrtni slučaj za polastila zastave ."iS. boljševiške divizije. Poljaki so uporabljali zrakoplove, oborožene vlake in oklop-:*e avtomobile ter poslali v akcijo najboljše kavalerijske divizije. Prednjo stražo pri napredovanju tvorijo pozuanjske čete, ki so a« t; m or. tekom svetovne vojne borile v nemški armadi. London, Anglija, 30. aprila — V nekem brezžičnem brzojavnem sporočilu iz Moskve se glasi, da jc jc soej.ialist temveč raditega. ker !•: mogel prepričati ameriškega poslaništva v Pariz*!, da je njc- sledilo zavrnitvi ponudbe tleloda jtleev, da s«* tviia j»lačr za petnajst odstotkov ali se prelomi \sa! sporna \praianja svetu tngn^e. katerega naj bi imenoval predsednik Wilson. Pri /.axrnitvi teh pretllf»gt»v je John L. Lew >s v imen t. premogar-ji v izjavil, tla je 1*7 adMotkov po-« x išauja plače najiuanj. kar mo-r« jo premog«rji sprejet \ kajti to ji* lotli pot sanje, ki je bilo pred kratkim dano premoga rje m v pre motrovinkih mehki*t?a premoga. Claui pr*-m ti carske tbdeyaeije s« danes izjavili, da liti v slučaju prekinjen ja nad«ljnili |>«»gajauj ali v slučaju, tla lie ImmIo pirira-jiiBjj z «lelavskiin tajnkotn u- uiei |M»trebno. X'sletlti-tra je poslaništvo priporočilo zavrnitev vizirsnja njego-\ ill potnih listov. Znano je, da so uradniki državnega departmenta prepričani, da je Lon«ruet anarhist. da zagovarja revolueij« z na silnimi sredstvi, in da pretlstav-!.ia natnčno oni tip komunizma, r^pnsc^ua. objavljeno, da bodo nemške čete vemer Smith zaslišanje glede poslane v južni del ruhrskesa o- predloge. ;lkajoče se 2.75 odstot-kraja, da bodo tam napravile red nega piva in kljub njegovi pri-ter ščitile industrijo. Poročilo je pravljenosti. tla napravi oilredbo vsebovano v neki brezž čni brzo- zl postavo, je danes nžitninski javki. ; komisar izjavil, da ni nobenega Položaj runrskem okraju je vzroka, zakaj bi governer zadr-postal znova zelo resen. Prebival ^fval podpiranje predloge do ea-stvo sc boji anarhističnih vstaj. ko bi najvišje zvezno sodišče V Ruegen so prišle oblasti na i>reklo svoj pravorek glede listed velikim zalogam skritega o- stavnosti zveznega suhepa amend-iožja. Deželna policija je bila[n.cnta ter konkurenčne poluomo- kojega zagovorniki mi bili lepor-tirawi na temelju emigracijskih |MM»tav. »klicii č; posameznih držav. Ce bo governer podpisal predlogo, predno 1 o najvišje .sodišče objavilo svoj sklep, jc rekel, bo nžitninski de- Berlin, Nemčija, "O. aprila. — Nemška vlad.i je s eer iircd krat-. ! ; kim izjavila, tla ne bo poslala sv O- i , , , — j h čet v južni del rulirskega o- P«rtmcnt takoj pričel izdajati li- pi-^na. sklican s<-MaiH»k delega- , , , , , , - . Z;1 o roda; o »""a niva ... , i kraja, toda lo bo najbrze morala z>l p»oaarfo pi\a. tov i/ vseli okrajev trdeča pre- . . i. i . . storiti, nio^a a Pot 'svile ali v \\ ilk^sbar- r> TT ..... p Zupan mesta llagen je izjavil. Na t*'tn sj'sfanku lx»do razpravljali in skb-pali pietle nadaljne ekeij**. KONGRES NOČE PLAČEVATI ŠPICELNOM. ufc ne more več prevzeti odgovor-• ločitev Premislite dobro, komu bo ste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vtožaje listke. Sedaj živimo v ča*u negotovosti in alormbe, vsak skuia postat hitro bogat, ne glet> na »vojega bližnjega. Razni agent je in zakot ni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane za prek* starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malin neizkušenim začetnikom mtfgoče izpolniti svoje neutemeljene obljn bt, je velika vprašanje. Naše denarne pošiljatre ae zadnji taa nifftneroma tedanjim rat meram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo 300 kron----$8.70 1,000 kron ____ $ 8.00 400 kron .... $3.60 5,000 kron ____ $40.00 600 kroa----$4 60 10,000 kron ____ $78.00 Označen« o#n« so veljavna do dne, ko — nadomestijo s drugimi Denar nam poelati je najbolje po Domestic postal Money Order ali pa po Hew Terk Bank Draft. 1AJKBBE Domnevani, da t>o dosti posameznikov in tvrdk čakalo na od-najvišjega sotlišča. tika-(iosti za ohranitev miru. r joeo se pravic države. Dosti pa je i Tozadevno poi * lo je danes po- tudi takih, ki bodo takoj vzeil dal v deželni zbornici notranji svoje licence. ' minister. j -— Bern, Švi^-a, 29. aprila. — Radikalno krilo nemških neodvisnih soeijalistov je sklenilo, da se bo udeležilo volitev za državno zlior-t.ifo, ki se bodo vršile due 6. junija. Kandidatom naeeljuje znana i i komunist inja Klara Zet k in. Washington, D. C., 30. aprila Čeprav je carinski urad doprinesel dokaze, da se vtihotapi ja velike množine viskija preko meja, ni hotel hišni odbor za apropria-cije dovoliti niti enega centa, da bi se vstavilo vtihotapljanje viskija. Carinski urad je zahteval dva miljona dolarjev za to službo ter iz javlja, da je treba tisoč nadalj-i i ih mož za zavarovanje meja. Sedanji stroški prohibicije, za ka-Itere se je prej dovolilo šest mi-'ljonov dolarjev, so dosegli tav > višino, da so prišli voditelji do ? prepričanja, da je zadnji čas napraviti temu konec. Glede Miss De lone v je izjavil, da jo je umoril v neki kempi pri Long Beach, California, potem ko sta se prepirala radi pisem, katere je dobival 011 od drugih žensk. 1'radniki izjavljajo, da jim je Huirt rekel, da ne ve za svoje pravo ime in tla je rabil pri različnih prilikah različna imena. On jugu. Priznal je tudi, da ni bil deležen skoraj nobene vzgoje. Ko >o ga vprašali glede motivov za tu umore, je rekel, da ni imel nobenega direktnega namenu, da pa je večina umorov sledila hudim prepirom. Izjavil je tudi, da je ubil nekatere raditega, ker niso imele i;ič denarja. James R. Iluirt je bil aretiran v Los Angeles dne 15. aprila in policija izjavlja, da je b;J najbolj uspešni čestilee žensk na svetu. Poročil se je z njamanj 25 ženskami ter so našli pri njem seznam skoraj enakega števila žensk, s katerimi sc je nameraval poročit:. Njegove ljubezenske afere obsegajo baje ves svet. Ko jc bil artiran, je skušal izvršiti samomor. b.la poljska ofenziva proti ru , ... „ ' ..... pravi, da ne ve ničesar o svojih starisih, tla pa je bil rojen neki skim sovjetnim četam v \ olhinijT in Podolju zavrnjena na celi fronti, dočiin se v poročilih iz Varšave javlja, da je bilo napredovanje Poljakov uspešno in da sta generala Pilsudski in llaller oja&Ia in konsolidirala svoje pridobitve. Poljaki cenijo število ruskih čet. ki jim stoje nasproti na 30 divizij. ZAVRNJEN NEMŠKI NAČRT. Pariz, Francija, 30. aprila. — tem zahtevam, predno bo dano Francoska vlada ni hotela odre- povelje za izprazuenje huenova-diti zpraznenja Frankfurta in nih mest. To sc pravi, da morajo Darmstadta, dokler bi se nemških Nemci ne le umakniti svoje čete, sil v Ruhr okraju ne skrčilo, ne dokler nc bodo sledne štele dole glede skupnega števila temveč voljenih 17.500 mož, temveč gru- CENA SLADKORJA. LLOYD OEORGE San Francisco, 29. aprila. — Western Sšngar Refining Co. je objavila, da znaša cena sladkor-ji 22 dolarjev 75 centov za sto funtov, kar pomenja zvišanje cene za pet dolarjev 75 centov. Vsled tega bodo morali konsti-GLEDE SAN menti plačevati 26 in pol centa za funt sladkorja. London, Anglija. 29. aprila. — Jtinistr. predsednik Lloyd George zagorele in srečen (zakaj?), je dospel v London pretekle noči. Bil je deležen navdušenega sprejema. Ministrski predsednik bo še tekom današnjega dneva podal parlamentu svoje^po**»čUorglede- konference v San fErafo/ *' — Triurni ministrskega pred- sednika za Anglijo bo dokazan preko vsakega dvoma, ko se bo parlamentu predložilo uspehe k on fc renče v San Rem o, — je izjavil nekdo, ki je v ozkem stiku z ministrskim predsednikom. Domneva se, da pride v tem ozirn najbolj vpoštev odločitev, do katere so prišli zavezniki glede Turčije ter > to državo. DENARNE POfiHJATVZ V ISTRO. NA GORIŠKO DT NOTRANJSKO. . Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi. Jamčimo ali garantiramo sa vsako poifljater, toda za kaka mogoče zamude v izplačSn a mo prevzeti nikako obvesnoatL 80 lir____$ 180 100 lir____$ 530 300 lir .... $15.00 500 lir .... $25.00 1000 »r .... $4940 tam podati ja aajboljie P« ali pa po tudi glede oddelkov do največjega števila, ki jc bilo dovoljeno soglasno š protokolom v avgustu preteklega leta. Nemška vlada je obvestila fran coskega ministrskega predsednika, da so bile skrčene čete v Ruhr o'.raju na 17,500 mož, namreč na 26 bataljonov pehote, 12 škadro-nov kavalerije in dve bateriji. Millerand je odgovoril, da določa protokol dvajset bataljonov, deset Skadronov in dre bateriji ter da morajo Nemci zadostiti pirati te čete tako, da bo šest bataljonov manj in istotako dva škadroua manj kot jih imajo sedaj. Francosko stališče se opira na teorijo, da se pri celem razorože-rju Nemčije nc sme dovoliti, da b: grupirala skupno število dovoljenih mož v več skupin kot je to dovoljeno v mirovni pogodbi, to pa vsledtega, ker je mogoče te posebne skupine lahko izpolnili ter v kratkem času ojačiti nemško vojaško silo. VAŽNO ZA POTNIKE! Za parnik "PRESIDENT "WILSON", ki odpluje 8. maja v Trat, se je priglasilo že toliko potnikov, da je sedaj že napolnjen. Prostore smo zagotovili enim potnikom, od katerih smo do 15. apr prejeli aro. Svetujemo tedaj onimf ki so namenjeni v kratkem odpotovati v Jugoslavijo preko Trsta, da se odločijo za parnik "BELVEDERE", ki odpluje dne 1. maja ali pa za 1 SUSQUEHANNAKi odpluje 22. maja. Kdor želi potovati s parnikom "BELVEDERE" all "STISQUB-HANNA", naj se hitro priglasi, ker se prav lahko pripeti, da se prijavi tudi za ta dv^ parnika toliko potnikov, da bosta v kratkem polna. Potniki, ki ao nam poslali aro za "PRESIDENT "WILSON", naj poakuiajo da pridejo v nas urad že v torek, 4. maja zjutraj, da bo mogoče vsem o pravem času preskrbeti potne liste in vse drugo, kaj aa potrebuje za potovanje. »M«* V^'Sata"«* "'•i' GLAS NARODA. 1. MAJA 1020 "GLAS NAHODA" BMLYI MkittM Hmm York city. N. V. Slovenske novice. ILAI NARODA Calumet, Mich. Vile Rojenice s« se oglasile na domu Mr. ill Mrs. Jo!>n Mušič na Calumet Ave., Raymbaultown. Pri odhodu so pustile tam malo deklico, ki je bila v nedelj« 18. aprila krščena na ime Elizabeth. Botrovala sta ji Peter in Mary Mušič. Čestitamo! Mr. Joseph X. Strutzel iz lilue Jacket a se je kot dober rodoljub odzval klicu domovine za časa iz Motnika pri Kamniku. Tukaj ne zapušča nobenih sorodnikov, v starem kraju pa stariše, brate in sestre. Naj počiva v miru! -Jolt* t na Mrs. Marv Zurej je za-dohita pri delu zelo hude poškodbe. Po poklicu je šivilja ter je bila zaposlena pri Monarch Mfg. Co. Med delom jo je zgrabilo kolesje Peter Zgaga •LAINARODA «• Manhattan. L*. Skrivnostna Mehika. IVrijodično izza lela 1910 ali eelo izza ieta 1S46 je bila navada velike manjšine Anu-rikaiieev. da so «>e naenkrat razburili in vzne-i urili radi Mehike. V/votui vzrok razburjenja je bilo suženjstvo črncev. Jug, ki se je veselil te svoje čudne naprave, je želel razši riti to svojo napravo Je dalj«' proti jugu, kjer bi brez dvoma dobro uspevala. Naša lastni« Državljanska vojna ter dolga vlada Porfirija Jiiaza, ki je bila miroljubna, a samovoljna, pa .ie imela za posledico /aeu>uo pr« uehanje ititerveneijouis?ičnih stremljenj. Padez Diaza. I i j.- priti"! na koncu i.itrega povišanja naložit\e inozemskega kapi-t.ila \ Meh.ki. pa i- to razpoloženje zopet oživil. Od leta 1910 na-I tej je h lo »k<>r«» nemogoče dobiti verodostojno in resnično poročilo glede tega, kar -se »odi v Mehiki. V prvi vr^ti je prišla ofic«jelna propaganda iz Mexico City. Ohsteiala j»' propaganda za Villo, za F« !iksa I >iazu ter iflo /a pokojnega Za pa t o, ki ji* nekaj časa vladal deželi, katero ve je opisovalo kot najbolj miroljubno in dovršeno 1;< luunitličiio državo, predhodnico s« da nje ruske boljševiške države. Pet role jsk i intensi no imeli, •• že ne propagande, pa vsaj Ma l.see, katerega ni>o prikrivali. Tako -.tališče mi tudi imeli delničarji ter lastniki rud ni ko\ v neverni Mehiki. ki mi nail' v senatoru Fallu » lovska, kojega MBlpatije ill kojega interesi mi se skladali Z lijlho-vimi. N'oi'eiuo re«"i, de. j- kdo izmed teh gospodov lagal. lVli so eno-ta\ no pristranski ali manjkalo jim je neprisi ranosti. Par nepri str.ii.skih opazovalcev v, je 1 <>ti 1 *» naloge, da poti,jejo po Mehiki. Posledica tejra je Inla. da se je slikalo aemr.škemu občinstvu to deželo ili kot /eineljsk i par.i J:/., v kateren >» vsi provti. enaki in kjer jt ^sak "•rečen ali pa kot dežel« h^nditstva in anarhije. Bilo je prav posebno zadnje na>.-,t iui/uaiije. katero s.* j«' skušalo vsiliti jav • .emu in tteii j u .lavno itn,*-nj»* |.;> j»* dobro preneslo to obstreljevanje j«i «»!» iiJ>.-Ufiii času <». \ojevalne vojno proti ter drttgi manjši rim i.goreenjr Amerikam*« proti e«*li Mehiki, da s«|;i nji rpvoliirij* intervenes joti' ter poživljajo i ki kažejo d; Vrst t. Mehiki t. zna ineti j valo. P -Sales Cnrpi «'i*li Mehiki 1'itfn tanj ►IL da so s • iii dvignilo |>«>«.»* 1»«i visoko navdušenje za za Mehiki. Naval na Columbus. boji pri Parral Uri od »trani bund i tov. — vse to je vzbudile \. a ne \ toliki met i. da bi podpirali vojm . kaznujejo /a zločin«'' nekaterih Mehikancev * ; r>n ?rl«niii .•(• orividno ponovitev '»tare po tižili Te prilike, da rcijejn pro t Ameriko na osvojevalno Pravijo, tla pojejo po vsem srbskem delu Jugoslavije sledečo značilno popevko: "Od Verduna do Soluna bolji dinar — nego kruna . ^ Moj Bog. moj Bog, zakaj izpri-električnegaVtroja za lase ter jV je djj° |a,iko dobre pitne vo potegnilo raz gla\ vse la.se s kožo vred. Ponesrečena bo okrevala vojne. Vežbal se je v Camp Ouster,'in zdravniki si sedaj prizadevajo, kjer se je med nekim obiskom Vjako bo mogoče ji prišiti kožo lia-Grand Rapids, Mich., seznanil z'za j. mladenko, katero je takoj vzlju-j Dolgokljuua štorklja se je ogla- bil. Šel je na Francosko, vrnil se'sila pri stariših Frank Schmaltz. srečno zopet domov in, sledeč svo-' 481 Virginia St., ter pustila za! Nočno sodišče. jim srčnim čutilom, je prosil /.a spomin hčerko. • j Obtoženec stoji ves seagan pred roko svoje izvoljenke. Konec tej Le nikar se ne zamerite žen-'strogim sodnikom. ljubezenske drame se je dovršil-skam! Nek rojak (ime zaljubljen- — Kako se pišete.' v sredo 21. aprila v slovenski eer-jea naj ostane za enkrat tajno) je! _ Joliann Seizer. kvi sv. Jožefa, kjer je Mr. Strutzel:ohečal ljubezen dvema dekletoma1 _ Qti ktH| ste doma? obljubil večno zvestobo Mis«'in v torek 20. aprila je prejel ta-1 _ jz nemške Avstrije. Frances J. Boss vpričo Mr. John j ko zasluženo plačilo kot so ga žel _ jz Nemške Avstripe.' Xo, le llcniča in Miss Rosie Strutzel. Če- mnogi, ki se igrajo z ženskim ma- t1>0jdito. Bog vas je že takoalitako stitamo mladima novoporočenee- ščevalnim srcem; zapuščena lju"!U(>sti kaznoval ma na srečni izpolnitvi njunih1 bica je namreč fanta oklofutala; ' ' * # srčnih želj ter jima želimo obilo1 javno na ulici. Vdarei niso baje1 ... . . ... , .. - ... ,, , 7 . »• . . . — Ali ste bili zadovoljni s pe- sreče m božjega blagoslova v no-'boleli, ampak tembolj pa sramota!j. de, da izdeljnjejo iz nje "near-leer??' • * * Cene za sladkor so previsoke. Dobro, da sem čital to v lita, drugače bi ne vedel. ♦ • IimnslmtauBka Ustanovljena 1. 1898 SvatnL Sriiturta Inkorporirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni Uradniki, PertrtnflcL Predsednik: MIHAEL HOVANŠR*. GREGOR J. FORENTA. Box 176, BL Box 251. Conemaugh, Pa. Podpredsed.: LOUIS BALANT. Box Diamond. Wash. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely. Minnesota. JOHN RUPNIK. S. R. Box 24, Export, Pa. StaristMii George Novak na ">6. j Ave. in Johnson St. je pobegnila 181etna hčerka Mary. 1 kala jo je eelo polieija, toda iskanje je ostalo brezuspešno. Sedaj so starimi veni stanu. Novoporočeuea bosta živela na 8. cesti v Calumetu. l>ne 22. aprila zjutraj je umrla dva tedna stara deklica Josepha in Rosie Dragman iz Tamara<*ka-Pokopana je bila 23. aprila iz slo-'izvedeli, da jo je bila popihala k venske cerkve. j ljubeku ter se ž njim poročila. V staro domovino so se podali' rojaki John Lenarčič. Ji»s. Turk in -los. Klobučar, in sicer prvi v cc-mm zajeeni. — Nespodobno je slabo govoriti o mrtvih. * * * — Ali prihaja tvoja žena oi7 dobre družine? — .Ne. svojo družino je prived- Aretiran jr bil gostilničar John j k* seboj. za ol»leke izvali Kočevar. ker so v njegovih prf»-j storili na 22* Reed St. gostje | Ker so ce-ie Podgrad, «lruga a r/L Vel low -laoketa. Agues Urahek se je po kratkem j tu zapuš«*a sonroga. 2 otro- obisku pri svojem inVtu Mr. Mat.:ka. :{ l»rate in 1 sestro, v domovini (»raheku na T. cesti vrnila v De-: pa mater 1'mrla je v mestni bolnišnici JI kikliea. spnnlaj flika Žide. hrbet aprila Amalija Homove«-, stara 27: pa gol. — — to vendar jie moro Miss Rolehala jo \vč let na glavo-. e —--i.i« nekoliko pomiidil na Boliijski Pri otroeih se razvijajo ^»sle-jlieli in N ^"^'ikovim .Jo- diee slabe prehrane, takozvanejžem okoli !». nre na (iorjuae in ok'Na vrh -Tame je nekoliko padel in . raste v višini in da pridobiva !•♦•rui,,,,,va |>«^ko,iov,i venaar je s-, s,- /. troh. - Miss Mary Vertm je .hI- bivala 7 let. P.^reb se je vrftil v. „a M.Ul!llilo. Posneto mon, vlada- ^^ r^TT^ raVn° i1 '>roti • povedala služIlo v \ertmovi vele . .b,^,, 24. aprila in aa je priredilo .. ;iii t , ^ filtako I"1 deeku ali dekli«-: v sta- tem >e j.- >usn:kov ločil od nje- • • • i ■ i ti suna loma Krosr iaro\z«i sveie-i 4 - •• ... • . . ...i . trnovim m X- piMlala \ 3lilwau-f»iruštvo Na:»redne Slovenke i/, bi-. _ . .ritsti y a!i 1U let. kakor pri dojen-:«»a. sam pa je hotel se k bratu, i %• %■ " * . . jra Štefana, da svetolna s*' dose- „„ n.,* .. .. ..-n . u. . . - , - , -« - , \Vi«s. — M rs. Mary Stet'anae na 127."» K. 61. je prišla > farme v \Vi^eoiisiuu'|»tar 7 mesecev. Starišem Kranjc je umrl Virsfinia, Mirni. Viktor. KVa^tk K^va.-evw- toži Joluia Staničem l*..jo v Kuelulu IVrkoviea /a <*d&k<»dnine.[ ,„ria heerka vojno. I»o>ti »»a jr!T<»iitelj je izjavil, da. ko .... izbruha j>r»'tira-lv domov, jra je napadel t. Xaj'1 . . , , . daj ni prfHlrla do tja. »inei Urairi prijatelj, našparaj -i ra-sinek Z**M pristojbine za karto in za nekaj parov »"evljev ter oblek. š»* je u- kakih «»to .bi stopetde^et dolarjev, pelji v Jugoslavijo, kupi tam J*' Družini Anton škulj je Tiinrhi l»-{»o Iiiši.o > posestvom vr«d in ,w"ih«Vrka. stara 6 meseeev in p*»l. .živi tam zadovoljno «b» >uirrl.... cu. Matere so se naučile tehtati š. da je pozabil še nekoliko mo-s vo je dojen cc: m »rajo se j,a na L« na vo/u. Xa |><»t;i s,- »a je lo-uciti, da je ravnotako važno teh jriia hobzeii. ki jo j.- že parkrat tati tudi starejše otrok.-. Ak.» o- ||flItn pr,.j za—tal j.- komaj trm-i ne rastejo ali m pridobivajo||>et mi|(,|T ,,„ma (K, (»barit. zadela Kap. zakaj dtiijro pobilo* m-Io so pa ni v redu. Ako se ti .»tro.-i tehta- jo redno vsak mes» kmalu ti v s oinrzle-ga domo\. pola- j«- \ ažnost t.-i»a zad?;j. c® ..... . ........— ------ - —------ — r -- . predsednik t'barle« M Mnebnie Am. riean l^oeomothri ***** * "liil"B M"r J ■ W T"U1 Mr^ Julija Arko. stanujoča na' »oration, ki s, r;« n .kar vrnil i daljšefra potovanja po ll}T*»tavl j:; \ ifki i/ja^i. da je našel deželo v redil ter do-ii. ni itlel noln-ner« znamenja ievt»lu»-ij*- ter ne uii-danji izbr?dn resni. Ameriški kapital je prieel prodirati ie U* v severno Mehiko ter v petrolejske okraje, temvee tudi v een-Iralne države. Pr -dsednik 1'arranza s«- pripravlja na odhod iz urada kot dolov-a lo mehiška ustava ter b » podpiral >enjor Bonillasa. prejšnjega mehiškepa po-lanika \ Združenih državah, o katerem je znano, da jo vse preje kot bandit ali boljaevik. Finančni položaj dežele se stalno izboljšuje iti Mr. Muchnieh je eden izmed številnih, kojih pričevanja stavljajo na laž pro]>apando intervcncijonistov Dogodki ▼ Danski. V najmanjši troh skandinavskih držav je prišlo med vlado in kraljem do reanepa spora, ki ntepne prevroči kraljev prestol. Dolgoletni želji danskega naroda, da se šlcrvip-holštajnska pokrajina, l.i jo je odtrgala ISO-1 Pruska od Danske, zopet priključi Danski, je mirovna konferenea npoctila. \*rSdo naj bi so glasovanje v dveh pasovih, ki bi odloeilo. ali naj ostane dežela Se Nemčiji ali ne. V severnem pasu je bilo glasovanje že dovršeno in se je pretežna veeina prebivalstva (čez 70 odstotkov) izrekla za Dansko. V jnžnem pasu pa je nemška večina : glasovanje še ni končano, po dosedanjih rezulta tih pa je soditi, da bo ta del &lezvipa ohranila Nemčija. To vzbuja i.ted danskimi iiarijoni.lističninii krojri Imdo kri in kralj je to iz-rabil in pozval vlado na fnlpovor K<*r se z vlado v njenem zunanjepolitičnem postopar.ju ne strinja, ji je dal nalog, da demisijoni-ra. Državni minister Zalile in žtijitn eela vlada noče odstopiti, ker smatra, da je kralj s to zahtevo prekršil ustavo. Socijalna dem okra-< ija je mobilizirala delavske množioe v Koilanju. jih postavila na idiee in rrozi. da bo kralj odstavljen in da se proglasi republika, kodanj je poslal vojaško taborišče. Kralj Kristijan X. je storil ta korak v .'asu. ko je bil parlament na poeitnieah in to pa še bolj ohtežuje v očeh javnosti in daje radikalnim strankam ostro orožje v roke. Prs nas st prerodi predstavljamo p«m! Dansko bujno zelenieo. po kateri se pasejo krave nnjSoljš.* pasme in «-velo Ijtulske visoke šole za poljedelee. Položaj Imi bolje umeven, če se spomnimo, .la je 26 .nlstotko\' Daneev >apc»sJjeiiib v industriji in da je trpovina z inozemstvom zelo razvita. Te plahti ljudstva so vedno pripravljene, iti v boj za ljudske p«ttviee. Si.-er so pa ustavni nazori prodrli že globoko v visokoizob« azevano kniotak o ljudstvo, saj ima Danska deri okra t ieno ustavo r.f čez 70 let. Zato ni vrjetno, da hi mogel kralj * svojimi zahtevami prodreti. Moral se bo umakniti in mopoče je. da bo parlament govoril besedo, ki bi kralja utepnila veljati prestol. — napadu je i»il tožitelj tak., Hllltliitoii A\e.. je bila na vo-'Krvava tragedija ▼ dreh dejanjih dovan. da je oslejiel na levem oče-t5a|a in Kuelid Ave. p »vo/e- _ 0j }iy}e >trašno si rude.-. m,, obenem pa je tudi močno ob- na „eke hropeč. tvoj nos žar.V-. rezan. Obtoženec se zagovarja, da bila. Izpeljali s.» j., v Iliiron pa j.- p-škodoval v silo bran u. j b.»l„išnieo. kjer j.- pa nesreči, iea Vjjr ^ naj|. M ^ nio,.no Jakob Kapala iz Kreletha je bil Umalet en na* salunar zasačen! j družine Mart in PlaninSek. Nove-Mr. John H. Težak, ki trpuje Tj mu paru želimo nuiopo sreče! svojem saltinu na State in i "lay j N'ov proeerist je v Xewhurpu. St.. je bil v torek 30. aprila za**-. Znano Ftirlanovo proeerijo je ku-čen od jMilicije iu priveden na l*>-jpil Frank Hrovat iz 81. ceste ter 111-Slliei. Bolezen se plazi okoli po Ne\v-burpu. Bolan je Andrej Blatnik že več kot mesec dni. — Več dni je bolna tudi Mrs. Preun. — In-fluenea je obiskala tudi Alojzija Perm ana, ki je podlegel tej bolezni. — Antonija Jeršan, ki je bila tudi primorana ostati več tednov v postelji, je sedaj zopet na prostem. — V TJ an dali u pa že dalj časa boleha Mrs. F. Česnik. Hud revniatizem jo drži v postelji tako močno, da se ganiti ne more. T»og daj vsem zdravje! Starišem Gros v Xewbrgu je u-rarTa hčerka Josipina. stara 5 let. Spet jo prišel nekdo v Neivburp Ln je odpeljal eiio dekle. Kdo pravi, da naša dekleta ne slovijo daleč? To je že tretja v kratkem času. ki pre iz fare, pa kmalu poj- — i.'e boš še pil in še kadil, boš tale nož v sree dobil. Pa prime nož in zakadi niu pa v srce. Iz srca kri se mu rudeča pocedi. In znova ona vzame nož. — Kaj mi življenje je brez to, lr.oj ljubi in p red rap i mož! In zapodi si pa v sree. »dobili br»z /.uv pa. Prinesli s„ jpoma se je zavedal in ravno ko hot'-li po gospoda za pr»jvidc-|i:je. jim je umrl. 19 kilometrov v notranjost zemlje V l»riti-ii .\s>4»eiatioii v Londonu j«- zopet predaval J-ir Pa"r>OMs .. svojem iia.'-rtn. da m- izvrši pre- • Mikrije. l s i>o-žirkom vodo. 5. Pije čaj ali mleko mesto mleka in vode. G. Ne s*pi zadosti; v starosti 10 ali 11 let ne pre spat pred 10. uro poškodovana, toda otrokovo živ-'ali «e pozneje, ko bi moral biti v Ijenje je bilo vendar rešeno. postelji že ob 8. uri in spati z od-Pri družini Bokal v Oollimvoodu' prt i m i okni. se je oplasila štorklja in pustila krepkega sinčka. Mati in novorojenček sta zdrava. Štorklja se je oplasila pri rojaku Mike Kosil na Norwood Road ter pustila krepkega sina. Tatorvi so v nedeljo 25. aprila ponoči obiskali stanovanje Štefana Obroža. 1003 E. 63. St.. ter odnesli več zlatnine, obleke in 10 dolarjev v gotovini. — Iz neke]nje; dostikrat ima preveč izrednih trgovine na Ontario St. so tatovi!lekcij ali kurzov izven šolskih ur. odnesli za več tLsfw" volnene spod-J 11. Malnutrieija utegne biti tu-nje oprave. Ropi in napadi so v di vzrok ali pa povečana vsled (Mevelandii na dnevnem redu. slabih zob. razširjenih ali bolnih John Denietrijan. najbrže Bol- žlezd in more biti začetek kake 7. Trpi na stalni konstipaeiji ali zaprtju. 8. Ima preveč prilik za razdražen je in duševno ganiit.je po kinematografih in drugih večernih zabavah. 9. Igra se preveč — preveč ur iu na preveč aktiven in razburljiv način. 10. Dela preveč v Šoli ali izven iskanju petrolejskih vrelcev, in sicer L'400 m. Toplote je bilo pri 1*000 m. NO stopinj Cclsija. Vsakih 25 m le narašča na 0.4 C1. Pri :>01)0 m mora biti prava para. . Umrl ie revizor "Zadružno Zvezo" Anton Cvet, idealen mladenič. Sokol lor velik prijatelj slovenske literature. Pobrala ga je sušioa v starosti tridesetih let. Borba licijsko postajo, ker je baje pro-}jo je takoj prevzel. Želimo mu o- par. sodeč po imenu, je 26. aprila!lezke bolezni. dajal opojne pijače v naši Kuhijbilo uspeha! Hišo. v kateri je tr-jtočil bridke solze za svojo neve-j 12. V krajih, kjer razsaja mala-* gmajni" ob t4whiskyrow*\ Pra-jpovina. je kupil J«»s^» Jerič, naš j sto. s katero sta živela ]m» poroki rija ali trakaviea. ntepne biti mal- vijo, da ima on p<»se)>eii magaein.1 hardware man. napolnjen z likerji, katere potem ''švirca" drupim Hal un ar jem. Milwaukee. Wis. John Koejaneič. 1^857 Lakeside Ave., je bil obdolžen. da je obre-zal z nožem Antona Zupančiča na 1432 E. 40. St. Zupančič se nahaja Po prav kratki bolezni je pre- v St. flair bolnišnici. Baje sta se minul v četrtek 15. aprila vsled bolezni na možganih v Hanover bolnišnici rojak Damjan Grabner. Popreb pokojnepa se je vršil 19. aprila popoldne na pokopal wee Dobre -nade (Good Hope). Bil je ^oprijela v neki prodajalni ne-opojrfih pijač. Ko je pred avtomobil Vineenta Petrarka na Broadway in 55. St. priletel neki otrok, je ta. spoznavni. da ne mor? avtomobila dovolj jšdhiSBlčažatiBS^ati* „ - ^i-ŠLiij; .»t član drw*t\-a Hlofa iN. 16 SNPJ.. i hitro ustaviti, pognal svoj avto-katem Mr je priredilo dostojen |mobil v nek drug avtomobil, ki je pogrei. Star je bil 29 let in rodom sta! ob eesti. Oba avtomobila sta ik'fyrr**!?.-. . rlicSaL^jfc ..... ,-t ;sH- j i-^feaiivi'^. --.afi j samo eno uro zakonskega življenja. nato pa je brezvestniea odšla neznanokam. Demetrijan in njegova izginula žena sta bila poročena v Akronu. Ohio. Ženske imajo na vsak način več poguma kot jini ga pripisujejo nekateri. lTradn»k. ki izdaja poročna dovoljenja, poroča, da se je devet žensk, ki ko se ločile tekom meseca so najbrže prepričane, da nutrieija posledica teh infekcij. Novi cerkveni dostoanstveniki v Jugoslaviji. V Belgrad je dospe! papežev nuncij kr. dvoru Mrsgr. Chcru-bini. Slavni ameriški pisatelj Robert Louis Stevenson je pisal: "Štiri" najst let nisem l»il niti en dan pri dobrem zdravju. Bolnega sem počutil in sem moral v posteljo. Svojega dela nisem mogel tako opravljati kot bi hotel." Veliko je bolnikov, ki se hore na tak način, toda v marsikaterih slučajih se nji" liovo zdravstveno stanje lahko kmalo izboljša, samo če bi poznali Trinerjev Ameriški Kliksir Grenkega Vina. To zdravilo odstrani vzroke raznih bolezni, steni, da temeljito očisti notranjost, pomaga prebavi ter vrne zdrav tek. Vaš lekarnar ali prodajalec zdravit ima Trinerjeva zdravila v zalogi. Poskušajte tudi Trinerjevo Ange-lico Grenko Toniko, posebno pri onih, katerim se po*-rača zdravje, v slučaju prehlada in kašlja pa vzemite takoj Trinerjev Mirilec Kašlja. Ali ste že kdaj slišali o Za apostolskega vojnega vikar- marca. zojiet poročilo. Vse'^ v Jugoslaviji je imenovan .l politični krizi. Vsled tega nima sedanje nii-i istrstv« zadostne in«'-i rešiti kako aktualno vprašanje. Italija se i*;»Iuija v ekonomski >n polil ični krizi. Kar se tiče vojnih dolgov o-i »nja, da Nittiv svoji izjavi ni omenit stališča zaveznikov. Finančni I obuta j države je vetrno slabši. Takojšnjo zmanjšanje vojnih izdat-ko\ je z. Italijo življ«m>ko vprašanje. Ne začne se še s popolno de-mobili/aeijo' Vi»j«i ;»'or»« nn se je povečal in j- narastel v tekočem b tu 7a drugih 'JtJO mi stu od lanskega. Noeijal sli I m m I o nastopili y.a oboro/en boj v obrambo rcvobicije. |{e*n čiio velikan ko je število mož, ki so ItaLji nc pod orožni, doe o jo rez v u j no pot ^ocijalizem. sledeč svojim idealom, bo ohranil rarodii blagostanje in svobodo". Govornika so vb.dni poslanci na več mestih hrupno motili in dvigali proteste proti ■> jegovim izvajanjem. Woodrow Wilson — njegova prizadevanja in izjalovljenja. Tenia, kako je bilo mogoče na-' domestiti štirinajstere točke s po-' litiko Clemen« eiija in kako so pripravili predsednika Wilsoua, da jo je sprejel? | Ko je predsednik Wilson zapustil Washington, jc užival po celem svetu tako spoštovanje in imel morali upliv, kakor ga ni dosegel dosedaj nihče v zgodovini. Njegove srčne in tehtne besede so S od katere je bil obdan. Toda, koncem konca predsednik ni bil kralj filozof, ampak vse-učiliški profesor; ni bil mož o-pravkov, ne navaden politikant,' j>ač pa mož moči, osebnosti in važnosti. Kakšen je torej njegov temperament Če najdemo ključ do njega. nam je jasno vse. Wilson je imel temperament z mnogo bolj zvitimi možmi v neizmerno težkem položaju, v katerem bi potreboval, da bi se rešil, vsakovrstnih pomoči, izhodov in spoznanj. Tako se je jULstil polagoma, stepnjema in zalezujoče zapeljati. Ker ni izdelal nobenega načrta, je konferenca navadno razpravljala r a podlagi kakega francoskega ali angleškega načrta. Bil je torej Novice iz Slovenije Afera Schmidt Zabierow. (drugi vasi Bohinja pa je vendar Na vzklic državnega prsvdnika j4* klobučar'* pobral 20 starih klo- je \ iš je deželno »mlišče zvišalo bukov nemškemu aristokraty F. Schmidt Zabierowu kaz.cn ml petih dui na d« set dni strogega zapora, ker je raz žal 11 jugoslovanskega vojaka. v popravilo. Velike tatvine v Domžalah. i Tudi v Domžalah tatovi ne pri voščijo mirnega spanja. — preu j kratkim so tatovi ukradli monter-Velik vlom v Kamniku t ju Martinu Mačku z Vrhnike o- V Kamniku, kjer je bilo včasih j Mrko, tri srajce, ovratnik in dru-Tk•» varno. parilo. Maček ima škode 3165 hal v Ljubljano in nazaj, ne da, ^ion. Ukradena sta bila ravno v tsko fletno ,u luštno: tatvine in Brojau. > lotni so na dnevnem redu. V noči od na .1. marca s«* je zgodil v Kamnika zopet velik vlom. Ne-I ridipravi so vlomili v trgovino Albanija in Italija. Italjani se trudijo na vso svojo mot', da bi sc ustalili v Aloauiji in od lam širili svoj upliv po Balkanu. Kakor pa moremo posut ti po italijanskih listih, sc italjauske želje ne uresničujejo tako, kakor oni žele. Pripovedujejo, da je tudi italjanska politika pred vojno marsikaj napačnega ukrenila glede Albanije. Posebno so se ureza l i z znanim K sad pašo, kalerega so oni, kakor trde, svoj čas rešili pred puškami albanskih nacijonalistov, mož pa jim je sedaj obrnil hrbet in se pridružil Srbom, fei so ga imenovali za guvernerja srbskega dela Albanije. Italjani so dobili takoj po vojni sicer ugodno polje v Albaniji za svoje delovanje, ali menda so bili preveč sigurni svoje stvari, pa se niso pobrigali za zadostno organizacijo posameznih rodov. Tako se je zgodilo, da so se Albanci organizirali proti Italijanom prijaznega albanskega dela. Srbi in Grki so vsak s svoje strani delali v svoje svrhe v Albaniji. Italjan«*ki ministrski predsednik Nitti je v parlamentu obetal Albancem pomoč Italije pri ustvaritvi neodvisne albanske države. Ko so pa sklepi v Parzu glede listxle Albanije neizpodbitni, so sklenili pozvati ljudstvo pod orožje. Na kongresu v Lusirji so bili sicer vsi'proti sklepom mirovne konference, ali za italjausko pomoč sc niso prav nič ogrevali. Sklenili so, da strmoglavijo začasno vlado v Draču. postavljeno od Italjanov. To pa je preprečil italjanski general Piacenlini. Od takrat dalje pa se š"ri še večji odpor proti Italjauom in Albanci uvidevajo, da je boljše srbsko prijateljstvo i ego podati se italjans!:^mu hnpcrijalizmu, ki dela proti albanski neodvisnosti in se hoče polastili Valone. Tako je Albanija zapet pre.! vojnim ognjem. V okolici 1 lot i. llnule in Di-bre imajo Srbi vse stridegičnc in trgovske točke v svojih rokah. V 1'račit je prva provizorična vlada, ki brani mesto, v Kavaji je druga vlada, proti Italj:t:iom naperjena, ki hoče naskočiti Drač. \' Ko-i iei so Francozi. Po Korici i i dotičnč provinci pa streme (irki. Srbi so pripravljeni s severa pritisniti. Grki pa & juga. Vsled velikih zmed in negotovosti, pred vsem pa vsled vedno bolj naraščajočega sovraštva do haljami*-, se italjauske čete umikajo iz. Albanije. Tako pravi poročilo iz Drava v "Pieeolu". prihajale k evropskim narodom ministra nekonformista ali mogo-preko vseh glasov njih lastnih čt prezbitcrijauca. prisiljen zavzeti trajno obstruk-krit.iciz.ma m da se /apri stanovanje, zdaj ni več^t-j »oči tudi Avguštin Fik in Ma- Dvakrat ukradeni kovček. Gospod Valter Brod stanuje v neki gostilni v Kolodvorski ulici, vkala in ugrabili ogromne mno- kjer ima shranjein tudi svoj kov-žine manufakturnega blaga. kate-Jčck. Nedavno je ukradel Brodov ro je po natančni inventuri vml-lkovčeg Švegclj, toda detektivi i o 70,9.13 kron. Orožniki in detek- j kolodvorske ekspoziture so kma- Njegova du- ctjonistična slališče politični mož. Sovražni narodi so'sevnost in njegov značaj sta bila. negacije, če je hotel doseči položili orožje v upanju na svečan v bistvu bogoslovska in ne um-j načrt ni popolnoma oddaljil od dogovor glede splošnega značaja stvciia, z vsemi močmi in šbkost-J smeri njegovih idej in namenov, miru, na podlagi katerega se je-mi take vrste duševnosti, čustva Te so mu ugotlili v^eaki točki z zdel zagotovi'jeu pravičen in ve- in izražanja. j navidezno velikodušnostjo (ker likudušen red in upanje na vzpo- Slediti moramo dogodkom s to jc* vedno nasvetoval stvari, ki jih stavljanje pretrganega živlienja. >l'ko pred očmi. Načrt predsed- ni nihče vzel za resne), je bilo Zi.vezniški narodi so videli v njem nika o ]>reuredbi sveta, kot se je zanj težko ne popustiti v drugi, ne samo zmagoval-a, ampak sko- izražal v njegoVih poslanicah in Vrhu vsega so ga kmalu prika-i«. preroka: notah, je razkrival tako čudfrri- zali kot moža, ki brani Nemce; Poleg te>a moralnega vpliva jc tega duha in sklepe. dosta-! le nevarno. Ko je spoznal, da so' gotove koncesije postale neizogibne, bi lahko s pomočjo gospodarske moči Združenih držav poiz- - Iz Jugoslavije. Smrtna kosa. Smrt jc dohitela v lioki Kotor- lotta predsednik ni bil zmožen ta- i«okc. torp. noe-ko jasne odločbe s samim seboj, j telo iz Ljubljane, Rud. Zdovca iz IJil je preveč vesten. Čeravno so t 'dja ter mornarja Steva Vitko- tivi I. oddelka policijskega ravnateljstva v Ljubljani delajo s polnim pariHti. da iz slede vlomilec in lu izsledili tatu, ga zaprli in kar jc glavno: gospod Brod jc dobil kovček nazaj. Na veliki petek se v pogledu prehrane in denarnih i bodo o pravem (sredstev, popolnoma odvisna od; V začetku pariške konference Amerike, filozof ni imel v rokah (s< »» splošno mislilo, da je toliko orožja za udejstvitev prin- Wik- Kaj naj bi storil! Se vrnil v Stališče Wilson a napram nje- momi Fingerhutu so v Špjlju za- govim tovarišem je postalo tedaj [plenili velik kovčeg tisočakov s sledeče: "Dokažite mi. da vse, J ponarejenimi kolki v skupni svo-kar zahtevate, soglaša v resnici z'ti GO milijonov. Fingerhut je v bistvom proglasov, ki me vežejo", vlaku pustil vse svoje potne do- po n«»či so vlomili pri pnnestni-k 11 A i wire ju Ke<*elju v Trzinu št. (d neznani zločinci v nezaklenjeni podstrešno sobo. Vlomilci so postopali skrajno previdno, od zunaj so vezna vrata podprli s kolom in jih z vrvjo tako zavezali, dii sc niso mogle odpreti, nato so post ji v ili b-stvo k oknu |>odstres-ne s.»be. zdrobili so st«*klo. odpr- so Mandokiča prijeli, zaprli, kov-ci k pa vrnili gospodarju. "Zakaj ste tako ozmerjali finan-cirja?" vpraša sodnik Antona Guzelja z Ha če vega, ki pravi, da sta prišla tinaiicara Pavli in Erjavee k njemu in ga vprašala, kje je neki mo- ški, kateri je šel v njegovo hišo. li okno in \>topdi v sobo. Plen. ..„„.• ____ ■ ..,, . .. , _ 1 , i Oiizelj pravi: "Kes sem bil hud, ker sta prišla s tako maiiiro no- katerega so napravili, jc zi'lo ve lik: vretltiost ukradenega blaga se ceni lis 10.970 kron; pokradli so moške srspce. klobuka. L* moški obleki, ena iz sivega letnega kamgarna, druga iz. rjavega snk-i.a s sivkastnni rižami. črne hlače in rjav rižast telovnik, več denarju, «meri k antiko nikelnasto liro. eno moško kolo znamke 'Kin-tu\ črno pleskano. zelo pasano s prostim tekom; ukradli so tudi nekaj srebrnega, denarja. Klobučar iz Kranja. i'Oče! .laz sem Andrej Prelov-ši k. klobučar iz Kranja'* tako nagovori nedavno neki mlad slepar starega Bohinjca, mizarja Josipa Odarja v Boli. Stranski vasi. "V nedeljo okličete pred cerkvijo tu in v Koprivniku. da popravljam stare klobuke. Prevzemite jih vi in potem pridem ponje". Naročeno, storjeno. Josip Odar pa Je bil pameten, čeprav je slepir računal nn zaplankanost Bohinja. Po okk:~u piŠ<* Odar Prelovškn v Kranj, da mors prinesti ursdno pot ril i lo o istovetnosti. Dopisnica pa pride nazaj z opoombo: — "V nepoznan!" — V neki t« r in mi z bajonetom grozila. — "Me pa ustreli, hudič", sem re-rekel, "če nn» imaš za kaj. Če bi mi davkov ne plačevali, bi vas tuli- ne bilo. Zdaj tako ni nobene piave p«»stavt-!' Sodišče je obsodilo (jiizelja v o dni st nagega zapora. Detomor. Na Zgornjem Blatu pri Šmarju sc »retirali orožniki Kozalijo D., ki je v škafu yodc vtopila svoje-jt ga novorojenega nezakonskega fantka iz strahu, da jo spode iz bošče. če dete pokaže; njena ma-t e fantka pokopala. Detomoril-ka je svoj zločin preiskovalnemu sodniku "dr. Stojkoviču priznala. _V Ljutomera ti. Iti vendar so bili vzroki zelo[ - , . ... .. , t (polne. Ni imel no načrta, ne obri preprosti in cloveiki! Predsednik' , , .. . ni bil ne jun;.k, ne prerok; ni bil niti filozof, ;.mpak mož plemenitih stremi je i j. z mnogimi slabostmi ostalih človcškdi bitij, ki mu j< manjkala ona gosprnltijoča in-tdektualna popustljivost, ki bi bi-J la potrebna, da bi se obvaroval tistih zvitih in nevarnih čarodejev ki jih jc strahoviti tek moči in o-schuosti spravil na konferenci Ameriko, ne da bi kaj uredil.' Ali pa poizkusil oklic na ves svet preko glav konference! Bile so prenevarne alternative, posebno za poslale meglene in nepo-! politika. Stališče Wilsona jc postalo tedaj v lastni državi oslabljeno in nihče ni mogel vedeti, če bi ameriško javno mnenje odobravalo u-porno stališče. Poleg tega bi jav ni prelom s tovariši naščuval pro- ne konstruktivne ideje, s katerimi naj bi vlelesil zapovedi, ki jih je b i izkPcal iz. Bele hiše. Ne samo. da rs i imel podrobnih načr- t< v. ampak v gotovih ozirili je bil. n-orda neizogibno, slabo poučen o j t i njemu vse strasti, izvirajoče iz evropskem položaju. In ni bil le; sovraštva proti Nemčiji, ki ie ob-s Hi bo poučen — kar j<- bil »ii*er tudi Lloyd George —* njegov duh je 1» I tudi počasen in m-nrila- vladovalo javno niueiije vseli za-vtzni-orih držav. In če bi bil likvidiran, kaj bi [.ostalo iz Lige naro- enega proti drugemu kot izučenc mojstre v nagli iirri dejanja in jemanja, v kateri Wilsou ni bil niti najmaujei zučen. Poslanice predsednika so nam gr predstavljale kot moža volje in vztrajnosti, lastnost, ki ji je b:-lc treba dodati še objektivjiost. kulturo in široko znanje znan-j stvenika. Ne da bi pričakovali ne- i godljiv. Počasnost Wilsoua med dov .' Ali ni bil to morda izid naj- I Kvropejei je bila naravnost čud-pečje važnosti z.a srečo sveta? Po-ua. Ni mogel \ hipu razumeti, kar godbo "bo mogoče s časom popra-so r« kli drugi, ni mogel takoj pregledati situacije, najti odgovor ill biti kos slučaju z. malo premaknitvijo terena. Njegov duh je bil viti in izboljšati. Mnogokaj. kar s* j<> zdelo v njej tehtnega, bi izgubilo na važnosti, in mnogokaj. kar sc je zdelo v/, istega razloga prepočasen in brez pomoči, da bi i neizvedljivo, bi ne bilo nikoli u- moirel biti ]irij>ravljeii za vsi>to I resiiičcno. Zveza pa, čeravno ne- altemativo. jj.opolna. je bila nekaj stalnega. Predsednik Wilson je bil zmo-1 liesnie in pravice mednarodnih .. _ ob k tki točki in za-1 odnosa jeV ni bilo mogoče ust va- ji v uvoji OM*l»i lastnosti, potreb-j . . • i ' ,- - - j ... , -, M .. . 1 ! vrniti vsak poizkus pri bi zanja. i liti v malo mesecih; roditi bi se ne za izvedbo pod vzete naloge. I. » - , -'. „ i t - i -i ' j kot je storil z.a K<-ko. Tf» je l»:la Prvi vtis. ki ga je naredil pred- j njegova edina obramba; in zado- mojročepa. se je zmlelo, da združu- - . - /ni upreti s«' šolnik Wilsou z bližine je zmanj- j stovalo je v šal nekatera, a ne vsa pričako-t nosti njegov splošnem malo roč- inorale polagoma iz delovanja Zveze. < -'lemenceau je bil tako spreten, da mu je dal razumeti, In najbolj bistroumni zofisti ln najbolj hinavski izdelovalci načrtov so 1 "li vpreženi v delo in izdelali več najprebrisanejših načrtov, ki bi na prvi pogled oslepari-U mnogo bolj bestrovidne može nego jc Wilson! kumente, vsled česar je bila erua-« i ja njegove osebe zelo olajšana. (; zaplembi teh miljonov smo svo-jeea-suo poročali. Umrl jc mnogoletni tajnik škofa Stross- Tako sc je zgodilo v vprašan ju i mayerja in djakovski kanonik Avstrije. Namesto, ca 1»i rekli, tla jc prepovedaJio Nemški Avstriji združiti se z Nemčijo brez dovoljenja Francije (ki bi sc uprla s pestmi proti temu principu saniodoločbe), je pogodba določila, da "Nemčija pripoznava in bo vestno spoštovala neodvisnost Avstrije v mejah, ki jih bo določila pogodba med to državo iu zavezniškimi in asociiranimi vele-vlastmi: pripoznava. da je ta neodvisnost neizpremenlj'iva brez privoljenja sveta Zveze narodov*. Isto se je zgodilo v vprašanju Msgr. Milko <"e^»eli«*, ki je mnogo delal z.a narodno prosveto. Državni službi sta sc odpovedala generalni inšpektor v finančnem ministrstvu dr. Slokar in načelnik v ministrstvu za prehrano Janko Jovan. ten. bi to pomenilo razbiti samo-zrvest in pretrgati njegovo duševno ravnovesje. Tako se je zgodilo. da je zamogel Clemcneeatt doseči to, krr bi pred mesecem ne l>ilo mogoče, namreč, da Neni-Gdaiiskega in v drugih slučajih, rev niso zaslišali. V svojem stra- Tcwla adca moralne moči pretlseilnika Wilsoua in do omrn-čenja njegove razumnosti je prišlo. ko se je IJod Georgen in Gle- je umrl dne 7. aprila 1920 diši rikt ni zdravnik dr. Adolf Fal-tS. Iti I je izvrsten specialist zdravnik. katerega so vsi ljudje zaradi njegove vestnosti In požrtvovalnosti. ter izvanrednjr ljubez-njivcwti čislali. Star še le 31 let, zapušča vdovo in 3 nepreskrbljene otroke. , -s«... vanja. Njegov obraz in poteze so bile modelirane s fineso in so bile sJične onim na fotografijah; mi-šičevlje vratu in glava so bili izraziti. Toda. kot Vlikses. je Wilson izpledal bolj moder, ko je sedel. Njegovim rokam, kakor so bile lepe in diskretno močne, je manjkalo seuzitivnosti iu finese. Na prvi pogled si dobil vtis. da predsednik brez ozira na druge njegove lastnosti, nc samo. da ni imel odločnega temperamenta, znanstvenika ali učenjaka, ampak ni imel niti bog veka j posvetnega obnašanja. ki dela iz <'lemeiiceattja in Balfourja " gent leni ene", skrb-, no jzvežbane od njih razreda in rodu. Toda, kar je še slabše, ni bil le brezučuten do ambljenta v materijalnem smislu, ampak ni protivnikov., da so d;. Zveza narodov brez odškodnl-, meneeaii posrečilo prepričati ga ob dospelo tako daleč. Z nekoliho o-kusii ali z navidezno spravijivost-jo je Wilson izirnbil trdna tla pod nogemi in pravi trenutek za trmo- in predno se ji* zavedel, kje I je. je bilo ž.' prepozno. Z druge preprečili, dt bi kako vprašanje! ne more požreti. V "krizi svoje usode" se je znašel Wilson sam. Pokopan jc velikem ostipueiijti njegovih svetovalcev, da mora vse stroške zaveznikov za vojne penzije, likvi- l il v konferenci, kjer ga ni mo- j da e i je. odškodnine itd. plačati ucl doseči noben gla^ njegovih prijateljev vseh narodnost.:. Xe-hogihno potrebna pomoč, zbrana t rani je zopet nemogoče se trma- sila mu je manjkala. Z druge stra- st o upirati vsak trenutek, mesec za mesecem, v intimnem razgovoru. ki mora biti prijateljski med asociiranimi državami. Teh pomanjkljivosti Wilsoua ni dopolnjevala modrost njegovih svetovalcev: zelo zmožnih v opravkih, a malo fcompetentnih v javnih zadevah, posebno evropskih ; izpraševal jih je le v težkih slučajih, tako. da je s svojim prirojenim stremljenjem po osumije-tiju OKtal skoro ob strani, brez popolnoma nič razumel atmosferfc, pomoči, brez »veta, takorekoč sam n' je nemški teror še vse dušil in tudi prijazna mu ja\Tiost je čutila potrebo razsodnosti, da se sovražnik nc osrči. Tako se je zgodilo, da je Wilson poslal nazaj la-ojo '(leorge Washington", ki je v hipu opravičene ogorrenosti u-kazal. naj bo pripravljena, da ga odnese proč od teh brezvestnih pariških ainhijentov in ga pripelje nazaj na ?edež njegoče moči, kjer bi lahko našel samega sebe. In tu je to, kar bi lahko ime- novali njegov bogoslovski in pre- priznal, da je nemški odgovor teh Nemčija poleg odškodnin za škodo. ki jo je pretrpelo civilno prebivalstvo vsled napadov z zemeljske, zračne, iu morske strani. Za-iiela se je tedaj dolga teoloirična borba, kjer je bil koncem konca predsednik Wilson prisiljen kapitulirati pred mojstrskim delom zofistične umetnosti. ln ko je Brockdorff-Rautzau v •vojem odgovoru neizogibno po-'ča. moč in hinavstvo. Veliki etič- liu je celo Llovd (»eorge spoznal, d«) ni mogel v petih dneh prepričati Wilsoua. da je vse, kar so mu v petih mesecih dokazovali kot pošteno iu pravično, popolnoma zgrešeno! Bilo je težje odpreti temu staremu presbiterijaneu oči. kot ga oslepariti. kaj sedaj je šlo za njegovo vero in samozavest. Tako je bil predsednik Wilson sam. ki je v zadnjem aktu vstra- .i.il in odbil vsak sporazum!" • * • Vsa plemenita Wilsonova ideal-nost je bila osleparjena z.a najlepši* e,:lje, ki jih je pričakovalo človeštvo od njega. Na pariški konferenci ni zmagala pravičnost in ljubezen do miru. pač pa zvsja- udarjal, da je Nemčija položila o-ložje na podlagi gotovih zagotovitev in da pogodba v mnogih podrobnostih z njimi ne soglaša, tedaj ravno tega Wilson ni hotel priznati. Če bi predsednik Wilson ni program Wilsonov je podlege? brezvestnemu, hladno računajoče-mu političnemu egorizmu in njegove štirinajstere točke, ki bi morale biti podlaga novemu svetovnemu redu, so se pogreznile ? nemoralnem pariškem blatu.... QLASN 1. MAJA 1920 Pinkerton glede kriminalnega vala. PO CELEM SVETU ZNANI DETEKTIV IZJAVLJA, DA SO PRO-HIBICIJA, SENACIJONALNE KINO SLIKE TER HITRI AVTO MOBILI GLAVNI FA&TORJI V SEDANJEM PO CELEM NARODU RAZŠIRJENEM NEMIRU IN DEMORALIZACUI. V'ttV Frederic North Shorey. — Kaj vzrok sedanjega valil zločina v Združenih državah? — Promhieija, rfukvija, ki je bila posledica velikanskega napora. skozi katerega smo šli tekom vojne in od tedaj naprej, reprodukcija zločina v ki io slikah ter aMomohil. Vse to skupaj vzeto je razvilo popolnoma novo vrsto zločincev, s katero je vspriao naših *cduujili metod zelo težko imeti posla. Ta nova vnsta zločincev je tudi proizvedla v naši l"želi razmere, ki so tako gnile kot niso bile »c nikdar. T«' besede j«* govori' William A. Pinkerton, eden najbolj splošno ruunih detektivov r.a svetu, koiega izkušnje v postopanju z zlo-i mom in zločinci se«». jo nazaj več kot pol stoletja v čas, ko i" njegov oče, Allan Pir.kerron, organiziral tajno službo tekom Državljanske vojne ter hi' zaupni svetovalec ter telesni stražnik Abrahama Licoltta. Mr, Pinkerton, ki je star sedaj štiri in sedemdeset let. je še vedno živahen in akli\ '< r se je nahajid na inšpekeij>ke?u potovanju po tvojih arrenturah 1 o je sklenil j reži vet i mesec dni v 1'aliforniji ter ob- tn ni tudi obiskati svojega nečaka, Allana Piukertona, ki mu i > h-ilil, k<> »i ho iiMaktiil iz javnosti. En sam pogled na njegovo /.elezno čeljnvst ter i»>r«?ove mrzle sive oči, ki s.) presunile tako številne kriminalce svrt^nega slovesa, pa nam i. . da je čas njegovega umakiienja mosroi t še daleč proč. Pinlterton ni tip detektiv«! kot jih je iiajti v kino-slikah in še »lost i manj je m.i<~-na stvaritev roma nop iseev. On pravi nasprotno, da detektivske povest; največja liedastoča na sv? u ter je tudi velik sovražnik vsega, kar diši po jcklami. Kljub temu pa postane od časa do ča^a zaupen ♦ V /.tdnjih par i • l:.;li je hibi opaziti nenavadno burno dobo zločinov v I .Os Angeles i;, t zločini so obsegali bančne rope, umore ter »•©cestne rope, t;itvine rvtomobilov ter številne druge manjše pre— greike, katerih se ne izplača posebej omenjati. — Ispeli smo t;<.co daleč, da so naše sedaj običajne metode popolnoma neprimedne ua >»* / njimi ustavi sedanji val zločina, — je nadaljeval Pinkerton. -- in v namenu, tla dosežemo kak uspeh, moramo razmišljati o vrrokili lega zločinskega vala. l'o kom u l)ržj**'janske vojne smo imeli opravka z neko vrsto 1 udi. katere v je in* uoval "bounty jumpers'*. Ti ljudje so postali /iočiiiei in kršilei postav v oni dolc vrnili i/, evropske vojne, dobri državljani, n ni< d nine jih je 1 i, ki niH-ejo delati. Ti zapuščeni ljudje se potikajo -Ml kraja do Lr.-j;. :n jrotovi del zločinov in tatvin je mogoče zaslediti do njih. Vsakdo dolti.a visoke eene za svoje prnurode, plače so vi-s««ke ii tako so tmli '.roški. Ta razred prejšuiit vojakov obenem z novtm ki ntiiialnini ed 'ineutom. ki se je razvil, daje največ delu po-lit 'jskim departniciitoru. trenutek prenehal ter »>e ozrl na stavno sli-»hire. koje kopija je visela nad njegovo pi-dohila njegova agentura nazaj za angleško Mr. PinkertiMi je ko vojvod in je i/. l>e\ salno mizo u katero vlado. Zloe nee od il;r'is. — je tiadaljeval, — Te povsem druge vrste člo\ek k >t p ' mi luli ijudje. s katerimi sum imeli opravka skozi zadnjih š1 i rid »set h t \\ tako. To niso liikaki zločinci po poklicu, a i.) velijo bolj nevarni kot pa so bili stari kriminalci po poklicu, ki 1> nikdar ne streljali, da ubijejo, razven če jih je priselila k temu »krajini sil:». Ti mladi ljudje, ki s«* nahajajo na poti. da postanejo ]ii-ofesi ioualni /to- inei, delajo na povsem nov način ter puščajo za seboj le tnalo sledov. v .-J cd česar je policiji skoro popolnoma nemo-g*H»e z islediti jih ter polov i t i. — Vzemimo za primer o?iega llamh\ a. ki je Iu! pred kratkim sreče, lahko izvrši svoj zločin ter je že milje proč, predno pride po nsmt. cn \ Su-tr Si risu. Oti ni bil 1 ifij» na sled celi stvari. Nato n-i oje u kriminalce, čeprav so sku- n»ei avtomobil in v enem dnevu šali napraviti skrivnost iz iijego-J«1« dveh je zopet pripravljen vega pokol**nja iu prejšnjega živ Ijcnja. Ilambv je vrš i zloeiue po \ seh Združenih državah ter z lahkoto ušel. nakar je konečno izvršil ona dva umora v liriMilclynn. radi katerih je bil usmretn na stolcti. Njegov oče je bil Jimmy I'ainhy, ki je bil v službi pri John Comloiiu na dirkališču v Chicago, .laz sem dobro poznal očeta ter videl tudi dečka pogosto naokrog. Našel je laliko pot. kako >*veti, vsaj po njegovih mislih. Oprijel se je te poti — kot tlela jo to šte-\ ilni mladi ljudje. — Kaj pa jih napoti do tegiU Pinkerton je potuišljal za trenutek ter nato nadaljeval; — Kiuo-gledišča. — To je eden glavnih vzrokov pri številnih zločincih novejšega tipa, — je izjavi! P:nkerton s pov-darkom. — Ne mislite, da obsojam jaz kino-slike, kajti ni mo-jfOee večjega ljubitelja takih slik kot sem jaz. Najti pa je gotove vrste .slik, katere bi bilo treba brezpogojno in neusmiljeno za-tret', — namreč predstavljanje zločin v iu zločincev. Mlad človek vidi enega teh zločincev ua platnu, kjer »e kaže, kako je bil izvržen rop. To mu da idejo in on si misli: — Zakaj bi ne mogel jaz storiti kaj takega! — Naslednji korak je lahek. Napravi načrt, kam bo iei, da iz vrši tatvino. ukrade avtomobil !®c>fw mt 449, Cf im U vri* slikovite Guatemala ter njenega odstavljenega diktatorja. .Revolucija v (iuateniali obenemf Kljub tpmu pa je najlažje priti z obupnimi napori predsednika v deželo s pomočjo parnika iz Cabrere, da se zopet polasti kon- New Orleansa v Punto Barrios ob t role v deželi, kateri je vladal ta- Karaibskem morju, ko dolgo časa z železno roko, je N. Hesseltine iz Bostona, ki na-obrnila zopet pozornost sveta najtančno pozna razmere v Centralni razmere v Centralni Ameriki, kij Ameriki in ki je potoval preko obiskujejo le redkokdaj turisti. Kljub temu pa nisem čutil niti najmanjšega vznemirjenja radi svoje osebne varnosti. Ponoči seni — Stari narod Maya je imel L pri- llerrera. Kako dolgo bo Herrera v stanu obdržati se napredsedni-škem stolcu. je seveda samo ugibanje. Dejstvo pa obstaja, da je revolueijonarni ognjenik v Centralni Ameriki, ki je nekaj časa počival, pripravljen zopet izbruh- je p<*dal naslednji opis razmer v da študiram industrije in navade nesle živila iz bolj oddaljenih' deželi in načina, kako je držal! naroda. Videl sem marsikatere "krajev, je postalo t,zemlje pola-Cabrera svoj narod na uzdi. j predmete, za kojih uporabo nisem g^nia puščava,, ki je postala rodo-— Ko je naš vlak zapustil mor-i mogel nikdar izvedeli. jvitna šele potem, ko je novo drev- sko obal. — je rekel, — se je vil _ pe+deset milj - zavarovalo tla pred vročimi skozi najbogatejšo tropično pokrajino. kjer so se dvigale visoke niti z vso silo. Gotova stvar je, tla palme. Naslednjega dne, ko je za-bedo Združene države z največjo!pustil vlak Quirigua, pa je pričel pozornostjo sledile tem razvojem.]plezati navzgor in nekako ob os-Ker teče severna črta Guatemalej mih zvečer smo prišli v glavno me-skupaj z južno črto Mehike, je sto Guatemale. ki šteje nekakoj^aya mesta, ki^e deloma izkopi dežele, v bližini Quirigua. se' na,'^rki tropičnega stdnea. Narod s,-haja plantaža :J0.000 akrov, ki|ie priepl ^l,tI 1>rotl severu' predstavlja najboljše polie v Cen je jirišel pet ali šest stoletij po-f train i Ameriki za pridelovati je | v stik z Azteki ter pustil banan. Tani sent se ustavil, da si i svoja zapuščena mesta bodočim j ogledam razvaline starodavnega; generacijam kot skrivnostno de«l-( Bolečine v križa so zelo pogosto vsled nerednih ledic. -Tak simptom je največkrat prvo 3 znamenje, ki vas opozarja na d«j-stro, da ledice in mehur ne delata pravilno. Popravi ju. Rabi Severa's Kidney and Liver Remedy (Severovo Zdravilo za ledice). ki je priporočljivo kadarkoli potrebujejo ledice ali mehur tonike. Vzemite ga Eroti vnetju mehurja in ledic, neod- S ajanju vode, proti odtekanju goste >9 urine, bolečinam pri uriniranju, ote- B čemm nogam, kar prihaja vsled nerednosti ledic. Cene 75 centov in $1.25 ter le in 5c davka. Naprodaj v vseh lekarnah. ■ vedno obstajal meti ol>enia republikama precejšen promet, kot je pač mogoč meti temi slabo razvi- 11)0.000 prebivalcev. Mesto leži 4i<77 čevljev nad morjem. In kako mrzlo je bilo, čeravno je bil tirni ter goratimi ozemlji. Repub- naslednji dan svetel in go rak! i r •— /«____*.......i- v.________i. _ i_.. -rk' i • i ■ »,• i i i-. > lika (Guatemala obsega nekako 50 tisoč kvadratnih milj ter je vsled tega^ako velika kot državi Kentucky in New Jersey skupaj. Prebivalstva ima dva miljona. Glavni produkti, katere se izvaža, so kava, kože. banane, sladkor, gumij. les itd. Tekom zadnjih desetih let se je gradilo precej železnic in glavni sistem je del žile. ki vodi iz VVashingtona v Guatemala City. Lahkota, s katero je mogoče i'kra st.i avtomobil ter naglica, s kate ro lahko človek pobegne, sta dva največja prispevajoča faktorja -— Kaj pa ima proliibicija opraviti z valom zločinov. — Po mojem mnenju zelo dosti — Po mojem mnenju je bila ve lika napaka, da se je absolutno prepovedalo piva in lahka vina. To je na mre • dovedlo številne, ki bi se drugače poslužili par drin-kor, do tega. da so se priče*i po-shiževati različnih vrst omandji-vih sredstev. Najmanj šestdeset odstotkov kriminalcev današnjih dni obstaja iz privržencev in sužnjev (»mamljivih sredstev m ti izvršujejo zločin za zločinom, da lobe denar, s katerim si lahko kupijo nadaljna taka sredstva. Vedno jih lahko dobe. v tej ali oni obliki. Odprta bara je bila seve da vzrok prohibicije, a dežela se bo brez dvoma vrnila k pivu ir lahkim vinom kot jih imajo v F.vropi. Tam seveda lahko dobite za piti, kar hočete. Ljndje pa se ne postavljajo pred baro kot so m tukaj ter ne zavživajo veliko več kot jim prija. • • • — Kaka pa bi bila od pomoč 1 roti temu povečanju zločinov? — Meni se zdiT da bi javno bičanje ustavilo ta val hitrejše kot katera druga stvar. — je odvrnil Pinkerton. — Kriminalcev se dan he n etra pripomočka nimamo za to. Niti najmanj se ne boje ječe. Nadajdaljša zaporna kazen je šala za večino njih in ker je dosti Iranskih vratie, da se sploh izognejo kazni, ni ječa nikako strašilo zanje. Javno bičanje kot ga imajo a* državi Delaware bi gotovo napotilo povprečnega zločinca, da bi si ^elo stvar dobro premislil, predno bi se je lotil, posebno če je bil že enkrat bičan. Nikdar še niste videli človeka, ki je prišel v hišo. da izvrši tatvino, ki bi ne bil pripravljeni ubiti človeka, da uide ali če naleti na odpor. Zakaj torej prizana-sjjiiiake vrste zločincem T — Pred več leti sta šla dva ele-atitua postopača iz New Yorka. ki sta bila dobro znana na Broad-\vayu radi elegantnih oblek ter dobrih manir. v Wilmington, Del., da oropata hišo nekega hotratega tamošnjega prebivalca. Zvezala sta že v*e člane družine ter jima j" šlo delo dobro izpod rok. ko je neki črnec, ki se je bil skri! pod posteljo, nšel iz hiše, dal alarm ter poklical policijo. Oba so aretirali. — I* jet a sta spravila nebo in zemljo v tek, s pomočjo odličnih odvetnikov, da bi uv bila obstoje-i:a na bičanje. Deset let v kaznilnici je bila šala zanje, a bičanje, to je bilo nekaj drugega. — Ničesar pa nista opravila. Dobila sta vsak svojih Štirideset udarcev z bičem ter stala skozi dve uri na sramotnem katneuu, nakar sta romala v jetnišnico za deset let. Vest je prišla v New York. Kaj. bičati, ljudi.' Kakšna okru t ost in sramota! Tako je bilo razpoloženje med profesijoual-nirui tatovi in vlomilci. Kljub temu pa je poteklo več let, predno s: je kdo izmed njih upal vprizo-liti sličen čin v državi Delaware V številnih slučajih sttspedira jo sodniki sodbe, posebno na za-padu, radi tatvine avtomobilov ali s!ičnih zločinov, če je bil to prvi pregrešek. Ce pa že pride človek ječo, je kmalu zopet zunaj ter prične delati načrte za nadaljni zločin. Vsled tesa ni prav nič čudno, če se zločini množe. — Sedaj, pa se že oddaljujem od svojega predmeta ter sem povedal več kot sem nameraval storiti. Vedno sem bil nasprotnik kriminalnih spominov ter se ne bo nikdar pisalo zgodovine Pinkerton ovega zavoda. Moj oče je napisal nekaj knjig v svojem času. a jaz sem mnenja, da bi se ne smelo nikdar objaviti zgodovine slavnih zločinov. Eden vzrok tega je, da bi se glavne sovdeleženee, ki so se poboljšali ter skušajo pošteno živeti, zasledilo s pomočjo takih povesti, nakar bi postali znani v občinah, v katerih žive. — Tukajšnim kriminalcem bi bilo treba le vedeti, da bodo kaznovani tako hitro in gotovo kot ▼ Angliji v -atnčaju, da jih ujamejo (£ kmalu bi JjrittUr~lSftii£cnili dr- danes ne kaznuje dosti strogo. No- žavah maj zločinor. ' ljudje so šli v opero v debelih ko žuhih in v parku, kjer je imela vojaška godba svoj redni večerni koncert, je bilo videti le malo ljudi -po klopeh in uliee so bile ob desetih zvečer že popolnoma zapuščene. — To je strah pred predsednikom Cabrero, — je rek moj tovariš, ki je dolgo časa živel v t^en-tralni Ameriki. — Ljudje se boje zbirati se v gručah, ker bi se jih lahko smatralo za zarotnik^ Predsednik je despot, a dežela ga po-trebuje. Smešno je govoriti o volilni pravici ter o enakosti ljudi. Če bi ne imela despota, bi bila ta dežela v stanju anarhije, kot se to le prepogosto dogaja v Mehiki. Da. oni vedno skušajo zavratno umoriti Cabrero. Pred nekaj časa je nadzoroval vojaško kadetno šolo. v katero hodijo sinovi najboljših družin iz cele dežele, ko je nekdo izmed zarotnikov vrgel preko njega zastavo. Ker je takoj spoznal nevarnost, v kateri se je nagajal, je padel na kolena ter dvignil roke kvišku, da je izgledalo kot <|a stoji. Par prstov so mu odstrelili, a drugače je bil nepoškodovan. nakar je dal postaviti celo šolo k zidu ter postreliti vse. — Ni nam znano, koliko resnice je na tem poročilu, vendar ipa je vi-jetno z ozirotil na značaj mo-ica. ki se l>ort sedaj za zopet no nadvlado v deželi. Mr. Hesseltine nam ve povedati še marsikaj zanimivega glede Guatemale ter glede navad naroda. Ko smo zapustili Antiguo. nas jt- vodila pot skozi naslednjih par dni med gorami. Nekega dne smo videli na tisoče čevljev pod seboj modro vodovje jezera Atit-lan v kraterju ugaslega ognjeni-ga. obdauega od strmih gora. Dan pozneje smo šli skozi neki prelaz v višini 11,000 čevljev, takorekoč nad oblaki, ter se spustili naenkrat navzdol v mesto Totnicapan. o katerem pravijo, da ima 40.000 prebivalcev, ki so večinoma Indijanci. — V tem mestu je bila ena sama gostilna in po težki ježi dneva sem se vrgel na posteljo v sobi. ki se je odpirala na dvorišče. Lastnik hotela pa je bil prijazen čio vek in zgodaj zjutraj, ko smo »nihaja li. nam je povedal o vročem žvepleneni vrelcu v bližini mesta. Sli smo tjakaj ter se kopali tam na način kot so delali to stari Germani, kakor nam jih opisuje Cezar v svojih komentarjih. — Hrana je bila vsepovsod pod vsako kritiko. Nikdar ni bila pri-prosta ali redilna in tudi slabo pripravljena. Vse to pa se godi v deželi, ki ima na razpolago neizmerno množino živil najbolj različnih vrst. — Kavo se pripravlja iz eks-trakta, katerega se zalije z mlačno vodo. Čokolado se osladi s cimetom in kruh je v vsakem slučaju kisel. Meso, katerega prodajajo v mesarijah po pet ali šest eentov funt, je postalo do časa. ko je prišlo na mizo. le še masa neokusnih vlaknov. Mleko je bilo po vol j no, a surovo maslo je nepoznana stvar. Konečno sem v obup« pustil mizo ter živel od tedaj naprej od banan, kokosovih orehov. surovih jajc itd. Moje osebne skušnje so bile mogoče nesrečne iu tudi je mogoče, da bi se pri daljšem bivanju v deželi konečno ven 'ir sprijaznil z načinom ku- — Skozi več dni nisem srečal nobenega angleški govorečega no ter sedaj še precej zavarovano. Te razvaline predstavljajo kame-nita svetišča, daritvene kamene ki izvirajo iz šestega stoletja p< Kristu. To mesto je bilo nenado ma zapuščeno ter dosedaj še n bilo mogoče dognati, zakaj. . K i i. . ■ « ■ i'»i iu. i -- selilo. W. F. SEVtRA CO. CEDAR RAPIDS. IOWA V rudnikih v Trbovljah začeli delavci s pasivno re/.i-ilstenco. Vzroki niso znani, zdi pa se. da imajo ptvte vmes komunisti. SANTA (. CAPSULES midy Ozdravi katar i mehurja in od-* strani vse v 24 urah. Vcaka pitala (*/][;>) n*si ime t^T Vi/ Vam jte »e ponaredi), ■apraRi»«MfcUk«iMk1 najcenejše in najbolj popularno čtivo vam je na razpolago. Slovensko-Amerikanski Koledar je izšel za leto 1920. Veliko več slik kot prejšnja leta. Najbolj izbrani članki, opisi, razprave, povesti, šale, zanimivosti. Stane 40 centov. Izrežitc ta kupon, pridenite za 40 centov štempsov ter pošljite ili 8LOVENIC PTJBLISING CO., 02 Gortlandt 8'crMt, Hew York, N. 7. Ttmpotom naročam Slovensko-Amerikanski Koledar sa teto 1920 ter prilagam sa 40 centoV štempsov. Marto In drsava tr.-i'-i GLAS NARODA, 1. MAJA 1920 Skrivnostna morilna zadeva. Ostri kriki so prodrli skozi hladn* novemberski zrak v mali vasi Hooknett, New Hampshire, nekaj milj cul Coneorda. Kriki so prihajali iz hiše, v kateri so živeli Mr. in Mrs, Ottersou. njih sinova Maurice in Howard ter žena zadnje imenovanega. Bila Je to dobro znana in spoštovana družina v naselbini. Najbližji sosed. Otteoonov, Mr*. E. L. Stewart, je cula te krike /. velikim vznemirjenjem. Pustila je svoje, delo ter pohitela \ noč, da vidi, k;« i se je zgodilo. Ko sc je napotila proti hiši Otter-sonov, je videla .Mi\ Howard Otterson, kako je prišla iz hiše. I'bili so Maiiriee-a, — je zakričala Mrs. Otterson. — Hočem rabiti vaš telefon, da pokličem zdravnika. /a temi kriki ter vznemirjenimi besedami mlade ženske leži cela ždoigra. ki vsebuje vse elemente drame iu skrivnosti. V celi zadevi je le eno bistveno dejstvo, glede katerega je vsakdo v soglasju. — da je namreč Maurice Otterson, star let let, neporočen, ki se je pred kratkim \ mil iz službe v armadi, umrl oil ran iz pištole, katere je dobil v noči dne ti. novembra preteklega leta. Po tem kratkem ugotovilu je nemogoče nadaljevati s posameznostmi žaloigre, ne da bi zadeli neprestano ua. zanikanja, nasprotovanja ter ugovore. t egava roka je držala pištolo. ki je oddala usodepolno kropijo v glavo mladega Maariee-ai Iu kaka jo bila pištola, katere se je morilec poslužil? Ali jr bila ena izmed oti«h, katere so prinesli handiti s seboj aH pa je bila ona. katero so našli po umoru skrito v nekem predalu in iz kali re je bil očividno pred kratkim oddan strel? Mrs. Howard Ollerson, svakinja umorjenega moža, nam pripoveduje značilno, a zelo zavito povest o napadu na hišo od strani dveh oboroženih banditov. kojih ed'-u je premagal njo ter zadušil njene krike z robcem, katerega ji privezal krog njega vratu, do-čim je šel drugi v sosedno sobo 1« r ustrelil Maurice-ja povsem hladnokrvno. Kazenski zasledovalec pa pravi, da je Mrs. Otterson samo ustrelila svojega svaka in da je povest o mask i ranih možeh le njena izmišljotina. Pripravil je obtožnici ter upa. da bo Mrs, Otterson spoznana krivim umora. Soglasno s povestjo nVldžciie z< nske sta bila ona in Maurice na večer /alogire sama v tuši. kajti ostali člani družine so odšli v Manchester kmalu po večerji, da obiščejo kino gledišče. Sotrla-siio z njenim pripovedovanjem je kmalu po osmi uri Maurice zapustil olusluieo. v kateri sla sedela ter šel v prvo nadstropje, d očim jc šla ona v kuhinjo, da izpusti psa. Ko jc iwlprla vrata, jc stopil iz teme neki mask i ran človek ter jo prijel za vrat. _ Le eno besedo iu ubijem vas. je zašepetel njej v uho ter jo vrgel oh tla. Nadaljni maski rani t lOVek je vstopil ter šel v obed i.ieo. Skoro v istem trenutku pa je čtila Maurice-a, kako je prihajal po stopnjicah navzdol. Ko je Mrs Otterson skušala zakričali. ji je mož, ki jo je držat zavil krog glave šal. Nato pa je čuda strel in po trenutku molka t»/ko hojo po trfopnjieah. Ona pravi, da je najbrž nato omedlela in naslednja stvar, b-ti re se spominja, je bil trla*, ki je rt kel ; — Drži ti kikljo iu jaz. bom spustil avtomobil. Cula je baje. kako je nekdo odšel na vrt in takoj nato ropot a nje motorja v avtomobilu. V tem trene tku je mož. ki jo je »lizal za vrat. skočil pokonci ter zbežal. Kakorhitro je bila prepričana, de sta band ta resnično odšla. je I aje potegnila šal h svoje glave t* r skočila na noge. V »tbedniei je našla truplo Maurice Ottrisona. Bil je mrtev ter je zdravnik pozneje izjavd, da je umrl na meat u, kajti kroglja je prodrlo nje gove možgane. Strel je bil oddan ni tudi lasje. Njegov vrat jc bil opraskan. Mrs. Otterson je nato pričela kričati na pomoč ter zbežala iz hiše. To pojasnilo žaloigre je dala Mrs. Otterson. Izjavila je, da sta oba maskiraua moža ki sta pre- brez jaiuš»"ine. Kmalu bo porotna obranava določila, če je ta lepa ir. mlada ženska ves ta čas skrivala resnično skrivnost, na kak način iu zakaj je moral mladi i Maurice Otterson umreti. Če bo državni pravilnik hotel | doseči obsodim Mrs. "Otterson, boj moral dokazati motiv za zločin Glasi se. da bo skušal dokazati. ' ha iala d v« Venček ruskih narodnih prav. Ijic. Poslovenil Fran Pogačnik. DVA MRAZA. prostem polju sfa Ko beži. zagleda na vratih se- POZIV! dečega petelina. Zakliče uiu: Bartolomej Kitnar, doma iz Za- I 14 Pctelinček. petclinček. skoči bukovice (Buchberg), fare Grižo doli. izpove m te. ti si grešnik!" I>f*i Celja. Štajersko, jc umrl vsled | Petelin zleti k njej. a ona ga uesreče dne :><>. marea 11*20 in bil zgrabi in poje. pokopan iz katoliške slovenske | cerkve sv. Roka v La Salle, 111., ^^ MUŽIK, MEDVED IN LISICA..1111 tukajšnje pokopališče sv. Vin- f stopi h kožuščku, v meni pa jc sr- ... - » , . ! 1 3luzik m medved sta sku da je bil motiv posledica nedovo- n i raza. magalu njo ter umorila Maurice hrasti. — strasti, ki bi#uiii Ottersona, pobegnila z avtomobi- lom ter odnesla s seboj demantui zaročni prsta, katerega je nosila ona ter zlato uro z verižico, katere je nosil Maurice. Državni pravdnik pa list raja pri'"0 trditvi, da jc povest o dveh ma skiranih banditih iz trte cenca dne 1. aprila. Ker jc zapu- . izp„Jee zaigralo: ' To me potolaži!" f denarja^e s tem poziv- nMlna in ata: ^luzik me pogleda m me začne na ^ ' Ija njegov brat k dela Uot pre- ><•. oo«r,dves glas psovat! ter se mi posuie- ...r . . . ..' . i . niogar v Spi ingtieldu, 111.. m nc- a 19 (hovati. "Le rogaj se", si mislim.'^J™3, * lleK 41 n">J ^k rajnega, ki biva v Nocomis, he posmehni se. mene pa le ne iz- M J!11'.', • • , , , s<* pismeno ali osebno zgla- lt , l-iL- ■»' ženeš '*' Ni mu pa bilo dovolj teh , ?e f, vso. *|,|,w' M "»"Hsita pri Mr. Paul Pire, 456—^. St., . ... , Bratec, mraz Kdeei nos. kako mu pa ono turvoij icu v j Hadu um ral i, J, ,, ,,, ■ . Soglasno / ennn poročilom bo ,n 1(mnri. psovk, zgrabil je kar se d=i dolgo r /' -umit »"»»«». La Salle, II!.. v svrho izplacda , - , , . - i -i i i 1,1 ni nI \ a pozana\aia m ponua- « . . ..... w Drugo leto pravi medved nm-skusal državni pravdnik dokaza- /i|a j-ur]j >•• m greavo poleno ui začel biti po ti, da je bila rs. Otterson že dol-< |)ruo-; odvrne- kožuščku. rdrilial je po meni in zaljubljena v Maurice j >\initei. Illlil7 sinji nos. ako Psmal- Kml 1)1 P»^-gnil, bil pa čila srečo eele Ottcrsouove družine, če bi se ji pustilo svoj tek. poskakovala sta z noggin si mela roke. Prvi mraz reče drugemu: Mauriet Ottersona. ki je bil mlajši kot; |loiicva ]jluji niraziti.ne sineva po-|\tt'uu žal- vef zavit v volll° in *e izvita I ^J*1" ,uoz- l^P il1 katerega je ob-[|1{1jati [>0 jir„steiii polju. ter popolnoma izmišljena. Po njegovem mnenju je najti dosti vz.ro- p0lje" liiseiii mogel izmotati. On pa je dajala glorijola vojaka, ki sc je ,,„krito s snegom, sneg je za-!toIkcl in ttdkeL Jedva sem se iz-v rnil iz vojne. Če ga je ustrelila.! medel vsa pota: nihče tu ne hodi.'m 1121,1 orovje. Bežita, med potjo pa se smrečica škriplje. Ko bežita mra- mautni prstan. Pri hišni i>reiska-| Soglasno z nekim drugim poro vi pa je našel šerif pod kupom čilom pa bo državni pravdnik papirja v nekem predalu omare v Predložil dokaze, da je Mrs. Oter-prevem nadstropju prstan, ki po-j«*" kidala oni usodepolni strel v pol noma ot» plenjala. 4'Sedaj vzemi ti vrhnji del. a moj naj bo spodnji** pravi medved. Mužik je jedel wo zimo. a medved toliko, tla ni od gladu poginil. Tretje leto orje kmet sam. Med-; ved se mu približa in mu zagrozi: "Mužik. pežreni te. ker si me goljufal!** i Mužik mu odvrne: •'Pečakaj. da noorjeni!" Medved leže pod mužikov voz. , svote. ki njima pripada. (27 1 15) ZENITNA PONUDBA. Kant. star ."»:; let. se želi seznaniti s >,1 »venskim dekletom ali Hrvatico. staro od 1" d<> -"><» let: tudi vdova z. enim ali dvema otrokoma ni izklju*'C a. Na denar - • ne oziram. ker .ia/. imam lep prihranek in -"ahio tlelo. Katero veseli, naj mi |>iše in prib ži vliko. kat«*ro na zalitevfi vrnem. Tajnost jamčena. Na>lov: Adolph Kvaličcr. Camp .">!». |Iox 747. liiehvvood, \V. Va. . .. Tacaš iiribezi k muzikii lisica tei- , , - stncki! za po rahlem snegu, se napravi po, - . mu pravi: . , , i • , ... i - • "Se nam samim je tesno! ... .. ... .. . .1 njem ledena skorja; 'bilka, ki je J Muzik. resnn te smrti! Kal mi i - , , • - , i 'Ne bom vam v napotje: sama , - . dvigala glavico izihh! snega, se', . , . , das za uslugo, i , .. , , t" • ležem na klopico. vtaknem rep I pokrije kakor z biseri. , , , - ,- , . . v i - - i--** , : P°d klopico. valjak pa pod pec- Zdajei zaslisita z ene strani,j 1 j i i i zvonček, z. druge bobenček. . ... - iii Spuste jo v niso. Ona leze na zvončkom sc vozi gospod, z boben- . ., . , kloi)i<*f>. vtakne repek pod klopico. ckom muzik (met >. Mraza se usta- , , « . .. i i ta valjak imhi pee ko. Rano zjutraj vita ni začneta razmišljati, kdo 1 „ 1 . , , J i vstane, sez.ge svoj valjak in po- Kaj leži poj de za prvim, kdo za drugim; kdo ]>omrazi prvega, kdo dru- tem vpraša: "Kje je moj valjaks Ne dala bi tudi ni prezrla pri iskanju. Ko bo prišel slučaj pred porotnike, bo skušal dokazati, da je imela dosti vzroka ustvariti domnevo, dalpisnia. sta roparja odnesla prstan. V istem predalu, v katerem je našel šerif prstan, so našli še nekaj drugega, kar se bo izkazalo kot najmočnejši člen v verigo dokazov proti ohdolženi Zenški. Bila je to pištola, nabasana pištola. z izjemo ene patrone. ki je! bila po mnenju izvedencev predi kiatkim izstreljena. Kroglja iz te pištole pa je bila' istega kalibra in iste teže kot o-, i a. katero so našli v možganih! Maurice Ottersona! Ta pištola je bila last Howard Ottersona, brata umorjenega mo-i ža ter soproga obtožene ženske. Bil je s šerifom, ko je slednji pištolo našel ter dal izraza svojemu začudenju, da je ena izmeti pa- pra vi; ''Jaz bi šel rajši nad mužik a-Njemu pridem kmalu do živega, njegov kožušček je vtar in zakr-To pismo je izročil odvetnikom, jpan v njegovi kučmi je luknja in Fo kratkem proučevanju so na-jna nogah ima le čevlje iz bičja. šli. tla je pismo pisano v enostav- jbrr»! Vprašam te pod tvojim vozom ?" M cd veti šepne mužiku : "Reci. da klada!" Lisica odgovori: "Ko bi bila klada, bi bila na voz privezana.*-* Lisica steče proč. a >e zopet vrne in vpraša mužika: "Kaj leži pod tvojim vozom?** Mili. i k veli: "Klada." "Ko bi bila klada, bi tičala Kad bi izvedel z.a naslov JOHNA rjrir. Doma je iz. Velik.g;' lii tla št. 1!» na Primorskem. Minul-. je že ."> let. odkar sem dobil od n jega zadnje pismo, sedaj pa lic vem nič o njeni, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njegov naslov, tla mi ga blagovoli naznaniti, ali če sam či:a ta • glas. naj se mi s;;ui oglasi. Joseph Sluga, Camp r»t;. t heat Bridge. \Y. Va. 1 -:;—."> > I§ČEM DOBRE DOC. A RJE. 1 Imam mriopo najboljšega ]f»a, v višini. suh ln iJruv kraj. L-diko vsak 1 dan. ni močv irja, ni r>ovodenJ in dobra studfjični«.-a.. l'l:i»"uin visoke ct-ne dobrim j dolarjem, stalno d«*lo in plavam vožnjo, I če dt-Lijn r»-kaj mescetv x.i men*. MAX. v FLEISCHER. 258 Lewis St.. ilemphia. bo '"Zasadi vame sekiro!" Mužik udari medveda in ga ubije. "Brez tebe nam je tesno!*' ' Lisiea l)oz,>v<' Mr,t,> "Nebom vam v napotje! Ležem' "^mesi mi seda., obljubljene ,na klopico. vtaknem repek pod j klopico. a gosko pod pečko." j i Rano zjutraj se zbudi, prime, je šel Maurice Vaša cela 11* tv°jeni- l>(,jdi za »oužikom, jaz!^^ oskube. sne in pravi: družina je označena ter bo|*,a sko^'im Za ^podom! Ko sej - Kje je moja goska Ne dala bi l™™ - . .ti » • „ Uirevi suideva. bova spoznala, ko- .... r? žika: sla isto pot. HovvartI oo pr- . 1 ..)<- ^ purieo! , , , - vi Moral bi biti prvi mu je-bilo delo lahko, komu težko. ■ Ra j st()Hti lllllžikll! j).-, jj J)U. "Ali si prinesel kokoši ' / . . .. . Na svidenje!" "Sem!"' Sedaj upoštevajte to . , 111 4 ..... Na svidenje, bratec! Lisiea vzame purico. se napoti Izpuščaj .ph ix.sa.nn-, i Svistnila sta. zažvižgala in sejja,- in • . To jc bilo vse. Nikakega podpi-' ra/bežala .'t .i i- --i * -i * , . ia/.iKidi. juni-IHfS n« Thomas. \V. Va. <>že- nikakega znaka glede izvira Komaj je zašlo solnčeee. sta stc/_Ici. nesla pisma. Izvedenci so izjajavili. da|seya ua prostem polju in izpra-še-j S0jjj.o * ^ J?osko ,JUrico- Smuk ! šine po t ron izstreljena. Ko je zadnjikrat, j( onj ^^ jc ptsal pi.smo. skrbno'vala drug drugega, kako je bilo videl pištolo, je bila polna nabo- j ,,rikrival svojo pravo pisavo | ' Mislim, da si se dovolj nama-1 iailžiku. jev ter ni vedel, da je bil en lia-j Xoben v celi družini pa ni po-j jai z gospodom", izpregovori) -*Kd«» jc.'"* znal nikogar, ki bi jim mogel že- mlajši. "A smisla menda ni imelo.r "Jaz. lisička-sestrička! nc vse naenkrat!" Mužik izpusti kokoš, je valjee. za valjee dniffo in potem \>sa. J*es skoči ua lisico, ki pobegne v hišo k tretjemu v brlog. Pes se pred vhodom vsta- boj izstreljen. Ali j e bilo to orožje, s katerim je bil ustreljen Maur.ce Otter- Dovoli- leti kaj slabega. O umorjenem Kako le bi mu mogel do živega!" te. tla son.' < e tako. kako pa je prišlo iz predala, v katerem se je vedno nahajalo, v sobo spodaj, kjer j« bil izvršei umor? Zakaj pa se je pištolo zopet neslo v prvo nadstropje ter skrbno skrilo, poleni ko je opravila svoje smrtonosno delo * Zelo malo je vrjetno. da bi ne imeli tako dizni in obupni bau-diti kot jih opisuje Mrs. Otterson. svojega lastnega orožja. V vsakem s1 u< aju pa niso mogli Iti v prvo nadstropje ter dobiti pištolo predno je bil oddan usodepolni strel. Mogoče pa je Maurice sai l prl-i < sel navzdol orožje, s katerim je bil ubit. Mogoče je prijel za o-rožje. ko je čul spodaj popot ln mogoče mu '^a je iztrgal iz rok bandit, ko mu je stopil v obed-niei nasproti. <> se je zg.'nlilo tako. zakaj pa naj bi bandit potem nesel pištolo nazaj v prvo nadstropje! Zakaj p«, ni spravil ta bistveni dokaz, svojega zločina v žep ter ga odnesel? Kako pa je tujec položil pištolo natančno nazaj na mesto, kjer se je vedno nahajala? Državni pravdnik je mnenja, da je zelo dvomljivo, da bi se bil Maurice sam oborožil s to pištolo. t'e bi ga kaj vznemirilo, bi veliko preje prijel za svoj lastni na basa n i avtomatični revolver, katerega je imel pod blazino svoje postelj r Tudi v slučaju, da je vzel to pištolo iz predala ter jo ponesel navzdol; je državni pravdnik prepričan, da ni bil nikak skriv nostni bandit, ki mu jo je vzel iz rok ter oddal strel tik ob njego-vi glavi. Par dni po izvršeem umoru je bila Mr*. Otterwm aretirana ter ae nahaja od tedaj naprej ▼ ... , .... čtni, jc dejstvo, tla je izza svojega povratka iz Francije vedno spal z nabasaiiiin revolverjem pod v zglavjem. pri vas prenočim ! možn se ve. da ni imel nikakih so- Starejši se mu nasmehne: i --oi,, }nvA tebe nam je tesno!" vražnikov. Edini dokaz, tla je ži-i "Kj. bratec Sinji nos, mlad si še j vam ,,t. j)0m v napotje! vel v smrtnem strahu pred ne-1 m preprost. Tako sem ga zdelal , T/CŽem na klopico, vtaknem repek da se bo *e dokaj časa grel. pa sej^j U]n],j,.0 pilHco pod pečko." ne u greje. . nano zjutraj vstane, zgrabi pu- • Kaj pa kožuh, kučma in čev- ■ Jf> oskllbe p(>j(-. in pravi. * ' '"Kj«* jc moja purica Ne dala i Malo motlernt ............-o---. — -.....■ , , , . dili toliko zagouetk kot jih midi|^v!je. da ga je začelo zebsti. Sti-e- ravno slučaj Mrs. OtttM-son. , . r j 1 , 1 "»"J« I'«*' je slučajev v zgodovin, me pomagali. Zaletel seni^. ^ I|e^ico!., kriminologije, ki Vi nu- ^ 1 v k"*uh" V v ktfm° ■ 1 v| Mužik si ne ve pomagati ter ji i čevlje, da ga ie ziicelo zebsti. Stre-J . . ' .. , , J . ~ . v 0inirtvega iz ki- Jezici, nesla je valjee. za valjee na Materija. Primorsko. Zadnji; J)itke (kot-.ijo>. A kako si opraviliz a gosko purieo. za punco čas je bil v flevclaiidu. Ohio, inju s sVojilll jnužikomf" jnevestieo!" ..... " ■ * " -------f - - - Smuk! že skoet v lltso k eetrte- v i. lisica ]>a govori samr. pri sebi; '"Noge, kaj ste delale.'" *" Bežale smo • " "A ve. oči .'" "(iledale smo!" *"ln ve. ušesa?"' "Poslušale smo!"' "Kaj pa ti. rep?" "Mešal sem sc ti med noge. da bi padla." Tu se lisiea z jezi nad repom ga pomoli iz lisičine: "Na. pes. požri rep!"' Pes popade lisico za rep. jo iz-vce iz brloga in raztrga. j nil se jc na Ilishopu. Pa.. Is. no-j veuibra l!H»L I'mrl je 12. aprila ll<*"Jo in j«> zapustil svoji ženi Ani j Zupan-ič. rojeni I.uzar. s nedo-poteni fa^tlih otrok: starejši je let iu | najmlajši T mesccev, katere mora 'mati živeti iu zanje skrbeti. Naj-star« .jša hči Ana. omo/.ena \ creek. je -tara IS let : omožila se jc februarja l!»l!>. Vsi stanujejo na liishopu. I'a. Kaujki je bil član treh društev sledečib organizacij: SSPZ.. SDPZ. in SNPJ., katera so mu priredila krasen ]>o-greb. Naj mu bo lahka žemljica, nam pa naj ostane v vednem -po-j minil. Počivaj v miru. dragi so-j brat! 1 liishop. Pa- -s- aprila P»2<». Andrej Renko, tajnik društva "Prvi Maj št. SI SDPZ. IU IŠČEM ENEGA MESARJA in enega fanta za razvajati meso in grocerijo. Ako zna fant niesar- češ, tak je ta mraz! To me je kar sko obrt. ima predaiost. Stalno delo in dobra plača za prave in poštene fante. Oglasi naj se pri: John Kramer, mesar in grocer. 5:*01 St. < 'lair Ave.. Cleveland, O. 11-4—5) odš^'1 ne vem kam. Cenjene ro- ..Eh i>ratee uiraz lui^i no«, jake prosim, če kdo ve za nje- vra>jt. sl l>t^\\\ z menoj, česar n,u mnžiku. gr»v naslov, da mi ga naznani.1 pravi čas nisem razumel. Mislil Krim mužika. a zgo-j "Lisička-se^ tneka! dilo se je. da mi je on boke polo-| t u prenoeiti! * mil." "Kako to ?'* "Poslušaj, kako! Šel je. kakor 1 si videl, drva sekat. Že med potjo Pustite nn* ročati od matere iz starega kraja. — Mrs. Angela Zadnik. 9:118 Elizabeth Ave., Cleveland, Ohio. (30-4—4-5) sem se skušal vanj zalesti. On pa se n; ustrašil, še rogal se nii je. I »rez tebe nam je tesno!" '"Ne bom vam v nadlego! Ležem na klopico. vtaknem repek pod klopieo, a meh pod pečko." Puste jo. Ona leže na klopico, stisne re-jH'k p«kI klopico. a meh pod pečko. Ponoči mužik vstane, izpusti iz meha nevestico in stlači vanj ipsa. Lisica zjutraj vstane, vzame užalilo. Pričel sem ga silnejše šči-pati in klati. Toda ta zabava j** bila kratka. Mužik je dospel na| mes-to. zlezel s sani in vzel v roke meh in odskaklja. sekiro. Mislil sem si: "Sedaj ga| Potem zakliče: obvladam." Zapodil sem se mu! "Nevestiea. poj pesmi!" pod kožušček in začel bosti. On pa Tu zarenči pes. Lisica se pre- Rada bi izvedela za naslov JANE. ZA BORSE. Zadnjikrat je pisal iz Williamstown. Mieh.. kjer je bil za delavca. Podpisana sem namreč svakinja imenovanega ter bi mu rada »poročila, da je moj mož oziroma imenovanega brat umrl in sem ostala podpisana sama s 6 otroki. Prosim cenjene rojake, da mi kdo javi njegov naslov, ali naj se sam oglasi. — Frančiška Bonse. Sv. Petrwr cmla št. 34. Ljubljana, Jugoslavia, .(1-3—5) je vihtel sekiro, da so frčale treske naokoli. Začel ga je pot oblivati. To je bilo zame slabo in videl sem. da ne v zdrži m jkk! kožuščkom. Končno se je dvignil že par od njega. Mesto da bi ga zeblo, mu je bilo vroče. Ulej. tu vrže s sebe kožušček. Razveselim se in pravim: "Čakaj, sedaj ti pokažem. kaj znam!" Kožušček je bil ves moker. Zlezem vanj in ga takti zaiurazitiu da je postal trd kakor skorja. Poskusi ga sedaj obleci J Ko je mužik svoje delo končal,! i V, . • . r •• . „' straši, izpusti meh in pobegne. Potrebujemo nalagalcev Največja maj na v Upshur County, dobre živ-ljenske razmere, nizka najemnina, dobra ventilacija. Najboljši strop v deželi. Prostor je visok približno šest čevljev. Mi plačamo primerno več kot plačajo drugod. Mi nočemo Amerikancev. Če ste tujec in dober delavec, lahko na tem pro štoru zaslužite lep denar. Delo je vsak dan, kar je dovolj. Vsled naše tovarne za koks in velikih skladišč je naša majna v polnem obratovanju. Katoliški duhovnik služi v nedeljo mašo. Majna leži ob Coal and Coke železnici. Vprašajte pri: C. T. GRIMU, Gen. Supt., Buckhannon River Coal Company, Adrian, W. Va. 1 Osl»bt'o«t vtled pretežkega dela, :ze Flessellest lattmay, Ui se je duše. — Ud ko.l Itomneval seta, da je. I lom nr v;tlN'eesar veeT liiliot mu j*- po u 11 • I I listič. I »e I i m iiv j«* prr**ital prvi« ni im-tl %rsta»ni kak«' tM»s»-biie b:či. da upMiivi, če ni mr.l Vi pravite, da je moj prijatelj.' — je odvr^^-j SIJ{S in napeljali izvr- «/.rl \ It i I lot a. kot da h.w-e čitati na dnu nje-j5;|ne organe, ki jih bo ententa wste. da je gosp<*d d» Flesselles moj pri-i M'poslala v glasovalni pas. Vsled tejra ugotavlja deželna vlada za Slovenijo glede na trdi- Dobro. pokažite mi svoj papir! in nato drugi ti to \ se. k v navedenem sklepu nastop I :>o; 1. Vojaška zasedba pasa A. "H ",lpr|. da vidi, j.sproti ugovoru. da je vopaška krivne pripon,In- ter ga dv gnil proti jpaSiI A v pn,t slovju z \ rstanii kake posebne pisave. |d"Wbaini saiut s«'riiiaiiske mi- r m; pra\ i — lu -- Vse. Ali ste si legi« svi*\ti! 1'opolnoma tvist. N i«'*rsa r ust m»u:ega ? - Ničesar. --To je eu .no. - je rekel d« sko/i zaseke v zidu na trs lifcM li*. je \ prašal Cosulich črta Direktno potovanja v Dubrovnik (Gravosa) in Trst. Tarnik "Belvedere" odpluje 8. maja. Parnik President Wltaw odpluje 11. maja. Potom listkov, izdanih za vu kraje v Jugoslavi j' In Srbiji Razkošne UB««dnr»t»ti prvepa. dru- in tretjega razreda Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno vino. PHELPS BROTHERS & CO. Passonper Department 4 West Street ~ New Yarfc Rojakom naznanjamo, da potuje po državi Pennsylvania rojak Laniiav. ki je medtem pojrledal (»•■vile ]M»g4Mlbe, opozarja na 1 • .edilo mirovne pogodbe. 1'len »«• odstavek "». pravi izrecno: I 'frvi pas zasedejo čete držav i sMS". Zmanjšanj«* števila čet o z i orna nadomestitev čet s polici more od rediti šele v členu T»U. «! .tavek 3. navedeni nadzuroval-ii: odbor, ki |»a dosedaj še u: bil a« enovan. Vendar pa je vojaška države SliS že davno zamenja- — I'i kaj naj bi va»u sj>oročil V splošnem .»i * . popolnoma nič. l*ovejt". kar hočete, a liiti- te, kajti ju/ nimam dosti časa. ■ raYa .la/ hočem, da izročite Hastilo. zmanjšala čete na minimalno sta- Ka.j prosim. .ie vprašal .le Launav. ki m- je liitro obrnil kot ,,;. tor v sn,islu naveilenih točk i'u ni dobro sl šid. Kaj pravite? j „» mij|a Vse, da se čete l»'< •"•♦•m vam. *!;• prihajam v imenu naroda It vas poživljam, j,, K policijo da lini i/r«M-ite llastib.. De Launav je zmajal z rameni. Narod j«- v res»»:ei čudna žival. — je rekel. , Kako.' je * p rasa I Billot. imravlial lM> snl0š„ih d In kaj luM-e iihkhI narediti z Hastilo! — Ka/de.iati jo. "J. Kazpust občinskih zastopat v. t'len r»0. otlstavek 3. mirov-i.< |M»gotlbe. pravi, da se bo prvi j - upravljal po splošnih določ-•.»; u zakonodaje države SIlS. \ led tega je morala vlada raz- pvstiti idH'inska zastoj>stva tam. / .n; roda utaknjeii v lastilo! Naro.11 bi moral na r jt. Ž1|pall il} 0,H-.illski „t,hol pa iitakuejo prinee. t«» -e voljenja v avstrijsko republiko ki so bila podpisana po avstrijskem polieijskeni komisarju, ne tiči bi bil dobil zato od SI1S obla-j sti .akreditiv. Za to je bil kazno- WAZNAWILO m PRIPOROČILO van snnio z ukorom. Pozneje pa je po zkušal. kakor je dogiiano. tihotapiti^ v <*elovee neresnična | p*»ro«»ila. v katerih med drugim; dolži jugoslovanske uradnike in | častnike lovske tatv'ne. Ker je bila dalje utemeljena sumnja. »!«• je hotel s potvorjenimi tačuir oškodovati državo S1IS. je bil na pre markaeijske C-^je. kar kaznuje tu-d: korftška deželna vlada, ter tihotapstva. zara
  • o«lrejenim oblastem, »la se izgoni oseb. ki imajo v glasovalnem pasu glasovalno pravie.t. ne Ki. kaj za vra^a pa lune Bastila temu narvtlu? Ali je bil M*',lVstiti »občinska Hastilo t Filo- 1 edaj kak <*-lovek z imnxU sprotno blagoslavljali Hastilo. Ko»; rofe. n«'-« ujake. arist »Krat«*, ministr •. i aro«la. No. to dokaj.uje. da ni narod sebičen. Prijatelj moj. je reke] tie Launav l'ja. lahko je videti da vi niste vojak. — Prav imate. n:-. sem najemnik. — I »a ti iste iz IVt iza. Res. prihajam :/. provinee. I>a ne pozna'*- natančno llaMile. Prav imate, j i/ poznam le to, kar sem videl od njo, namreč j zunanje obzidje. Pojdite z men »j. jaz vam pokažem, kaj je liastila. Ha. ha.* si j.* misl i Billot. — hoče me spremiti skozi Oub-l ette. ki se bo i aeuktid odprla vvxl mojimi nogami in potem lahko noč, oče Hi I lot. Neustrašeni naj «. nik pa ni niti trenil z očesom ter se pripra-a il. da slekli governerjn Hastile. Najprvo. — j.- ieke| de Launav, — morate izvedeti, da imam v svojih kleteh dosfi smodnika, da oo/enriu Hastilo in z njo vred folovieo Fauborg Sa nt Antoine v zrak — To vent. j * iwlvrnil Billot mirno. — pobro, oglejt" si nekoliko te katione. — Vidini jih. Ti obvladujejo kar tudi lahko vidite, eel o galerijo in ta ga- J i:s-avil delovanje z begom, ali pa pravi sovražnike kj r 0,M-hlskj fllllkHoi.arji nis<» 'hoteli pokoriti s«* sedanji zakonodaji. Sieer f»a so se v «rer**utski ' vrv,° Pomilova.^M,.vot Snovali ne samo Slr-ven-marveč tudi Nemei. To načelo ] se v pasu H ne izvršuje. ; -!. Propaganda. Delovanje Na-t rt; Inega sveta, ki ga je jugoslo-'vj nsko prebivalstvo v pasu A sa m o izvolilo, se omejuje na to. da predočnje narodu prednosti in škodo, ako bi pripadal eni ali drugi državi. — Koroška deželna vla-d.-i pa je s svojim narodno-poli-tuuim odborom izdajateljiea in iv zši rje val k a razuifi spisov in le-to-ov, v katerih neštevilnokrat hudo žali državo SIIS in ki gredo ee! » tako dalee, da blatijo in sme->i.i » dinastijo in narode v državi slis na način, ki zasmehuje obi-«'aj v mednarodnem občevanju. " IvaemtrWr I^a^nlmannsehaft". efieijelni propagandni list narodno političnega odbora koroške deželne vlade, javno priznava, da x "vodijo o Slovanom prijaznih pr»-!»ivaleih pasa A črne liste, da 1 i jih z grožnjami oplaž li. da ne h. >e jMislužili prava samoodločbe. Razširjajo se letaki v obeh jezi- lerija j» zastražena prvi«* r. glavno stražo in nato z dvema jarkoma, prrko'kateri je mo*^o-e prit; !<• preko dvigalnili mostov. Konečno pa pride na vn-to še «f»rr; j-t. — .Jaz ne reeem. da je Hastda slabo zavarovana, -— je rekel Ilil-lot mirno. .laz reč*-m le. tla «-e jo bo tlttbro napadlo. — Nadaljujmo. — je rekel tie Launav. Billot j» pok;m;d z glavo. Tukaj so iiiujh< a Mata. ki vodijo na nasip. _ je rekel gover-jkil iu eelo v barvah države SHS. Iier. Al. Vidite, ka' o «leb»lo je obzidje/ |,j na ta „ačij| zapeljali prebi- Nekako št i rid t vet čevljev. _ \j,Mvo. Jugoslovanske vojake Da, štirideset čevljev vp.nlaj in petnajst zgoraj. Vi torej vi- j poživljajo z letaki, emisarji iu av-dite. da si mora nand pobnuiti s\t»je nohte, čeprav ima ostre iu strijskimi zaupniki v pasu A. da Iuo,',,t, j bi s»> uprli, prebivalstvo pa. da bi •t ji z nisem r-iv« . je odvrnil Billot. — tla bo narod raz- js'' protivilo odretlbaui oblasti. S dejal Bastilo predno jo bo zavzel. «az sem rek 1. da j«» bti razdejal t t«'«i. tla razširjajo neresnične ve-po zavzetju. *ti v njegovo lastno škodo, da ne Pojdiva iuivz'/o -, je rekel de Launav. j bi menjalo bankoveev. Osebe, ki Šla sta po nekako trideset h sttipiijieah na*.zgor. • Slovanom prijaznega niišlje- Jiovertier j«* ol»st;,!. nja. dobivaj«* *rrozila pisma, uti- — Vidite. je r kel. tukaj je zas.-ka, ki v.hL: na prehod, sko- hotripljena preko demarkaeijske *i katerega Innete piti. Ta prehod straži puška, ki uživa gotov trt'- I >« »mol. ran ski kompauiji v s'oves Mostiču in St. Andražu ponihlja- Iiotovo vem. - je .alvrnil Billot. _ a to m- bo nič potna- jo /ato- ,la »^»leljujeta letake v jjU|m i pijsit A. Okrajno glavarstvo v < >- Pojdimo naprej. _ je rekel governed. .Ir.veu je izdalo kmetu Hlažu Oli- Pnšla si., m: plai ormo stolpa .'.e rfl A dovoljenje za od po Aha. je v z k h k. i i 1 Billot. — vi n ste «laJt kationov spravti ^'»»j** tedaj, ko so mu iz £)0||* silili prisego. Ne. dal sem jiii potisniti le nazaj. Vi \ est da I t:m pt i veti a I narotlu. da so kali«»tii še tukaj. — povejte. -- Torej jih t očeie spraviti dol t. Ne. k.-« noti i krr?ja so tokaj na povelje kralja, gospod moj. oni ,|cl broške, ki je bil po mi-bo.lo doli na .vel je kralja samega. | rovni pogodbi že konenoveljavno •ilili prisegf». tla bo glasoval za j Nemško Avstrijo. To vrsto propa-. gamle pa ne tlelajo samo v ozemlju. v katerem se bo vršilo glasovanje. temveč jo zanašajo tudi v Prišl; (•o^ptn! tb* Liri i>r. — je rekel Billot, ki je postal zelo resen. — grospod tie latuiiav. ltsnieni Ifrnlj. katerega slišati vam svetujem, je tnkaj! Pri tem je pokazal governerjn sivo. na nekaterih me«tih vslerositno rojake, da mu gredo na; oke in ga priporočamo. Za naklo smejo vršiti. Izgtiaiiih je bilo sa ; ,jo,,ost se vam že vnaprej zaliva iiio majhno število takih os«b. ki >«» bili nadležni tuje: iu so se pro t" državi SliS obnašali sovražne ."». Za hranjena vrnitev beirune-eev. Takoj, ko so čete SIIS vkora kale v tleželo. je izdal povelju-j cm"* ~ general v slt»venskt>m iu nemškem jeziku okli«*, v katerem je vse be^uuee jioxivljal. naj st* vr-ntjo. ki »o se nato večinoma res vrnili. Samo tisti se ne upajo vrniti. ki so lansko leto zakrivili zločin plenjenja, ropanja, udelež-11 pri tatvini ali pa druge delik-te. ki jih kaznuje kazenski zakon. Na ponovni poziv, naj se vrnejo, s^. odgovorili z roganjem. Zdi se. da izhaja zadržavanje beguneev ! jujemo. Upravništvo Glas Naroda. (15—| v d) -1--- •e se .H »11N v svak -John Tomažič. p<>< l:>in;tče Pahar iz llrušiet Kadar je k.iko društvo luimenjeno l.upiti bandero. zastavo, re" galije, kape itd. ali pa kadar potrebujete *rod!»ene inštrumente na pri Pmlgradii na Prt-j|ok ali pihala, ne kupite prej nikjer, da tudi nas za eetie vprašate. morskem. Prosim ga. tla se mi| Vprašanje vas stane le »Iva eenta. pa si botlete prihranili dolarje. • glasi, ali pa i-e kateri rojakov Imamo največjo zalogt> vsakovrstnih inštrumentov v novi za- ve za njegov naslov, naj mi gajl„oi_ C'enike na zahtevo brezplačno, naznani. — John Tomažič. Box VICTOR NAVINŠEK (-J0-4—1-5) PRODAM FARMO, »bsegajoeo lt»0 akrov v ravnini 331 Greeve Street, Conemaugh, Pa. v pasu B iz kljubovanja koroške i,. lovita zemlja, ki se lahko orje deželne vlade, da bi prebivalstvo j. osejanih s pšenico in. leieljo. mešano s travo, 50 jablan, niso vrnili na poziv vlade SIIS.;in Vu za aker in j Ave. Ako kateri rojakov ve za ee pa kdo takoj plača, mu pa še i njegov naslov, prosim, da mi gajnekaj popustim. IVodam radi po ! naznani, za kar boni hvaležen, j manjkanja delavnih rok. Kdor se ali naj se pa sam oglasi. — John zanima, naj mi piše, ali najbolje.! Teršan, Box 2. Klein, Mont. !da pride pogledat. — Lawrence ___(14—o) ISttpančič. R. F. I). L Export, Pa.| DOCTORAL O R E N Ž EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK 4P EC IJ AL. 1ST MOŠKIH BOLEZNI 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Hoja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnik bolezni. Jaz sam že zdrav itn nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in keij znam slovensko, zato vas moiera popolnoma razumeti in spozna ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let aera pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato »se. morete popolnoma zanesti na m«»ne, moja skrl pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak priditt čimpreje. Jaz ozdravim zastrupi |*no kri. mazulja In Hm po talaau. bclctnl v a rtu. Iz-padanje las. bolečina v kosteh, staro rane. ilvenc bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledcah, Jetrah In želodcu, rmenlco. revmatllzem. katar, zlato tU*, naduha Itd. : J Urm^nm uro so: V pondei|ek. sredah In petkih od I. ure slutral da S. ■oosldno. v torkih, četrtkih In sobotah od t. ure zjutral So S. ure »cc«r. Ob nedeljah pa do S. uro pipoldno. ^O fOlTI NE ZDRAVIM. PRIDETE OSEBNO. NE POZABITE IME IN _ NASLOV. Dr. L0RENZ m* Pe— Ave. PITTSBURGH, PA. Nekateri drugi zdravniki rabijo tolmače, da vas^razumsjo. Jaz znam hrvatsko •o Is staroga kraja, zato vas latlo zdravim, kar vso razumem. Kako je Avstrija intrigirala Fod tem naslovom je izšla slavna knjiga našega rojaka Dr. Josipa Goričar-ja in Lymen B. Stowe ^>ROF. HART na Harvard imiverzi pravi: — To jc ena najbolj značilnih knjig tega časa. Ko je odšel predsednik Wilson prvič v Pariz je načelnik inteligenčnega depar-tementa armade združenih držav zbral nekaj dokument o v. ki so se mu zdeli potrebni, da jili predsednik prečita, predno se sestane konferenea. Med temi dokumenti je bil rokoois te knjige. Hon. Maurice Francis Egan, bivši ameriški ])osIanik na Danskem, je podal v 4*Xew York Times" svojo oceno o tej knjigi in ]>t*avi: — Ta knjiga jasno po-kazuje vse intrige, zarote in diploma-t i«" j i < * tajne prorese, ki so vsilili absolutno iie]»ripravljeni Kvropi vojno. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York City STAXE $:5.D0 .LI STE BOLNI? jaz vam bom ozdravil. Ža več kot trideset som *<• avli vso bciezni. Kožne, krvno, tivčno, želodčno In rovrnatizem ter vsakovrstne drupa bolezni. Lahke vam pokažem več dokazil fiaiih rojakov, katere sem ozdravil. Jas som ozdravil, ko drugI niso mogli. Ne čakajte. Pridite k meni orodno jo prepozno Cene so Ul.i. da Jih lahko vsakSb zmore. Preiskava brezplačna. Prof. Dr. H. G. BABI Ipecijahit SMITHFIELD STREET tli RITTSSUROH, RA. - ■ ■ - ^ ~nt IZŠEL JE Aogleško-slovenski Besednjak. (English-Slovene Dictionary) | 25,000 angleških besedi tolmacenib na slovensko. Cena $5.00. Sestavil ])r. F. J. Kcrn. Naroči se ; I na sledeči naslov: | j Dr. F. J. KERN 6202 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. Pošljite Postal ali Express Money Order. Check ali denar v registriranem pismu.