r, Naj Teč j i slovenski dnevnik v Združenih državah $6.00 _ $3.00 Za Ne* York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo Keto $7.00 Velja za \*se leto • • Za pol leta NeM TELEFON^ OHelsea 3—3878 NO. 120. — ŠTEV. 120 NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki, Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 The largest Slovenian Daily Id the United States. □ Issued every day except Sundays j| and legal Holidays. $ 75,000 Readers. NEW YORK, THURSDAY, MAY 23, 1935. — ČETRTEK, 23. MAJA 1935 TELEFON: CHelsea 3—3878 VOLUME XLIII. — LETNIK XLIII. POSLANSKA ZBORNICA OVRGLA PREDSEDNIKOV VETO Brezposelni v Illinois brez hrane UTEMELJENI PREDSEDNIKOVI UGOVORI NISO NIČ ZALEGLI; DANES BO GLASOVAL SENAT Takoj po predsednikovem govoru se je vršilo v zbornici ponovno glasovanje. — Za sprejem predloge je bilo oddanih 322, proti sprejemu pa 98 glasov.—Roosevelt je resno svaril pred tiskanjem novih bankovcev. — V'ada v sedanjem času ne dolguje veteranom po tisoč pač pa po $750. WASHINGTON, D. C., 22. maja. — Navzlic resnemu svarilu predsednika Rooseveltu je sprejela poslanska -zbornica s pretežno večino Pat-manovo predlogo, naj se vojnim veteranom bonus takoj izplača. Predloga je bila nato izročena senatu, ki bo jutri glasoval o nji. Ko je predsednik končal svoj govor, so se podali poslanci v zbornico ter s 322 proti 98 glasovom ovrgli predsednikov veto. V svojem govoru je navedel predsednik sledeče razloge proti takojšnjemu izplačanju bonusa: — Ako bonus sedaj izplačamo, bi tem popolnoma nič ne pomagali onim industrijam, v katerih ie največja nezaposlenost. — Z zdravimi državljani, ki so nosili uniformo, naj bi se ravno tako ravnalo kot z onimi, ki je niso nosili. — Ako kongres prodre s svojo voljo, bo posledica tega silna draginja. — Lahko je začeti tiskati denar, toda tak denai ima zle posledice. — Vlade ne more nihče siliti, da bi danes plačala dolg, ki zapade šele leta 1945. — Ako vlada ugodi zahtevam ene skupine, o-groža s tem svoj kredit. — Ako danes izplačamo bonus, se bo jutri pojavila zahteva, naj dobe veterani penzijo. — Jaz ne mislim samo na dan, pač pa mislim na bodočnost. Za bodočnost je pa bistvenega pome, na, da ne simpatiziramo samo z enim razredom, pač pa moramo pomagati vsem razredom, ki prosijo vlado pomoči. Z ozirom na dobrobit naroda in na dobrobit veteranov je moj veto povsem upravičen. Danes se je zgodilo prvič v zgodovini Združenih držav, da je precj-.ednik stopil pred obe zbornici kongresa ter vetiral predlogo, ki je bila v obeh zbornicah z veliko večino sprejeta. V dvorani so bili navzoči vsi kongresniki razen onih, ki jih je zadržala bolezen, in pa Huey Longa, senatorja iz Louisiane. Galerije so bile nabito polne. Ko se je pojavil predsednik, so vsi vstali. Večina mu je navdušeno ploskala. Predsednik je poudarjal, da bo prva posledica sprejema Patmannove predloge silno povišanje cen. — Od tega bodo pa prvi prizadeti ljudje, — je rekel, — ki imajo stalne dohodke. Vsak v vojni poškodovani veteran, ki dobiva penzijo ali kakšno drugo podporo, je mož s stalnim dohodkom. Sprejem te predloge bo v prid zdravim veteranom, bolnim in pohabljenim veteranom pa v škodo. S posebnim poudarkom je rekel: — Se vsaka dežela, ki je skušala zadostiti svojim obveznostim na tak način kot je predviden v tej predlogi, je morala nositi težke posledice. Marsikoga je tudi presenetila predsednikova u-gotovitev, da je veteran, ki bo dobil za svoj certifikat leta 1 945 tisoč dolarjev, upravičen v sedanjem času le do $750. Predsednikovi ugovori so bili jasni in dobro u-temeljeni. Toda kongresniki se na vse to niso dosti ozirali. WAGNERJEVA PREDLOGA BO SPREJETA Delavski odbor poslanske zbornice je odobril Wagnerjevo predlogo. Odobriti jo mora s e predsednik. Washingtoi, D. C., 22. maja. Ko je odbor za delavske zadeva s priporočilom prodi ožil Wagner jevo predlogo za varstvo delavcev poslanski zbornici, j«' skoro gotovo, da bo predloga sprejeta, kakor hitro ju formalno odobri tudi predsednik. Predsednik delavskega odborft Connerv zatrjuje, da se je predsednik Roosevelt ugodno izrazil o predlogi, ki določa kolektivna podajanja med delavstvom in delodajalci, ne oziraj«* :"e na "rmene" kompuiiij-sk«» delavske organizacije. <'•eiiervjev odbor j«» prvotno predlogo spremenil samo t«>!i-k<«. da b«» samo >odišče preiskovalo odločitve posredovalne komisiji'. l'o prvotnem načrtu bi samo posredovalna komisija končno veljavno odločevala, toda de-lavska tajnica j«* zahtevala nadzorstvo nad delavskimi organizacijami. in odbor j«* u:r«»-dil njeni želji. SPREMEMBA V ANGLEŠKEM KABINETU Sprememba se bo naj-brže izvršila v pričetku junija. — Mesto ministrskega predsedn i k a bo prevzel Baldwin. London, Anglija, oo . maja. V vseli političnih k mirih smatrajo za gotovo, da se bo v pričetku junija, ko gre parlament na počitnice, izvršila sprememba angleškega kabineta. Toda le malo je še čuti govorice. da hi» ministrski predsednik Ramsey MacDonaM nadomestil Sir Johna Simona kot zunanji minister. Mnogo bolj je verjeti da bo MaeDonald zamenjal mesto s Stanley Bahl-winom. ki je predsednik vladnega sveta. Tekom preteklega tedna je kralj Jurij poklical posamznc ministre v privatno avdijoneo. S telil je bilo mnenje, da bodo v kabinetu izvrši n«* spremembo. še potrjeno. Neko poročilo, ki je zelo verjetno, pravi, da bosta saj dva ministra .">. junija, k<» bo kralj delil odlikovanja. dobila naslov lord. Pri tem prideta v prvi vrsti v pošt«v notranji minister Sir John (lil inour in zdravstveni minister Sir Kdward Hilton Youmr. Xavzlie domnevanju, da j«-kralj Jurij z ministri razpravljal o premembr v kabinetu je dvomljivo, ako se bo izvršila kaka sprememba -na kraljevo željo. Znano je, da j«' kralj pri prenovitvi I.abour-vlade iirral važno vlogo; vendar pa prevladuje splošno mnenje, da je bilo tedaj zadnjikrat, da je kralj tako odločno posegel v ITALIJA PROTI LIGI NARODOV Anglija in Francija skušata pregovoriti Mus-solinija. — Stotnik A. Eden se zanaša na La-valovo pomoč. maja. — da bi bila med Italijo lo na mrtvo FORD JE ZOPET IZBOLJŠAL PLAČE Detroit, Mich., 22. maja. — Ki »nI Motor Company je naznanila, da bo takoj zopet vpeljala minimalno plačo po $(>.00 na dan. Toga povišanja bo deležnih nad SI,(MM) delavcev samo v okolici Dotroita in neznano število po d mirih krajih. Povišanje mesečne plače dela v- j politične zadevo, ceni po celi deželi bo znašalo' $2.< KM M M »0. V Fordovih tovarnah .]<* bila najnižja delavska plača pred depresijo, leta 1029. Delavcem, ki si do sedaj dobivali po $(> na dan, ali več bo povišana plača za 5 odstotkov. Lota 1920 jo Ford določil najnižjo dnevno plačo $7 in je ostala do 1931. Leto pozneje jo jo znižal na $4, v marcu 1934 pa zopet zvišal na V zadnjih dvajsetih lotih je Ford Motor Company plačala svojem delavcem $023.000.000. Ford jo opetovano zatrjeval, «la so delavske plače prenizke in se vedno drži načela: visoke plače in najboljši materijal jo edina pot do nizkih con. KANADSKI DENAR NI IZKLJUČEN ZAPIRANJE PROTI-FAŠISTOV Rim, Italija, 21. maja. —Posebno sodišče za obrambo državo je obsodilo 17 proti fašistov. mod katerimi je ena žena, oil 3 do 20 let ječo. Washington, D. C., 22. maja. Zakladniški urad je naznanil, da vsled vladne prepovedi u-važanja tujega srebrnega denarja v Združene države kanadski srebrni denar ni prizadet. Srebrnega denarja samo ni dovoljeno prinesti iz držav, v katerih predstavlja srebro višjo ceno kot pa srebrni denar V tem oziru je najbolj prizadeta država Peru. ZASTRAŽENJE CERKVA V MONAKOVEM Monakovo, Nemčija, 22. maja. — Vsled protikatoliških domonstracvij je policija močno zastražila vse katoliško cerkve. Naziji so demonstrirali proti nabiranju za katoliško dobrodelnost. Takoj po predsednikovem govoru so vnovič glasovali ter z veliko večino ovrgli njegov veto. Vse napeto pričakuje, kakšno stališče bo jutri zavzel senat. Ženeva, Švica, Vse prizadevanje, preprečena vojna in A besi ni jo, ji« pri točko. Angleški delegat stotnik Anthony Ki len in francoski delegat Rene Massiirli nista mo gla pregovoriti italijanskega delegata barona Pompeo Aloi-sija, da bi kaj popustil. Nastalo je vprašanje, ako bo Liga narodov mogla sploh kaj I>osredovati za mir. Abesinija vztraja pri svojih pravicah, ki jih ima kot članica Lige narodov. ker mora Liga narodov po svojih pravilih ugoditi prošnji vsake svoje člailiee. da posreduje v kakem sporu. Mussolini je odločno pioti temu. «I a bi sv.t Lisre narodov napravil v tem oziru kak k»»-rak. .Mednarodno posredovanje hoče samo omejiti na pravice, ki jih dovoljuje pogodba med Anglijo, Frant-ij«t in Italijo iz leta Hmh;. Stotnik K«len in \Ia->:«_T: sta se vi-s dan trudila, da bi pregovorila barona Aloisija. da bi Italija popustila saj toliko, da lic bi bilo treba izbirati med obveznostmi, katero jim nalaga pogodba treh držav, in med j h »t robo Italije v Kvropi. Največje upanje š,. stavijo na francoskega zunanjega ministra Pierre Lavala, ki bo prišel šele jutri in s katerim bo stotnik Kden takoj govoril. Kden upa, da bo imel Laval mnogo več sreč> pri Mussoli-liiju. ker ima ve«" vpliva kot Massigli. Zastonj sta Eden in Massigli skušala baronu Aloisiju dokazati. v kako »težavno stališče spravlja Mussolini s svojimi zahtevami Ligo narodov in kako nevarno jo za položaj v Evropi in nevarno tudi za Italijo. Karon Aloisi je ]m> telefonu poročal Mussoliuiju, toda Mussolini ni popustil. Glede abesinskoga vprašanja ima stotnik Eden popolno pooblastilo. Vsled tega pa je prevzel tudi velikansko odgovornost za vsak uspeh ali neuspeli. Nekateri so mnenja, da mu je zunanji minister Sir J. Simon dal polnomoč zato, ker je ljubosumen na tako naglo vstajajočo Edenovo zvezdo in ker je prepričan, da v Ženevi ne bo uspel, vsled česar bo trpel njegov ugled. Gotovo pa je, da bo Francija v popolnem obsegu podpirala Edena, da bo zajamčen evropski mir v okvirju Lige narodov. In stotnik Eden popolnoma računa na pomoč Lavala, s katerim je tako uspešno deloval glede madžarskega in saarskega vprašanja Liga narodov pa bo tudi skušala doseči pri Abesiniji, da dovoli Italiji nekatere koncesi- ZAKONODAJA NOČE UGODITI ZAHTEVAM ADMINISTRATORJA SPRINGFIELD, M., 22. maja. - Upanje 1,200,000 brezposelnih, da bodo zopet dobili vladno podporo, je šlo zopet po vodi in najbrže zvezne podpore ne bodo dobili do I. julija. Prvi uda rec je prišel, ko poslanska zbornica ni dovolila prodajnih davkov od 2 do 3 odstotkov, ker predloga ni dobila I 02 glasov večine. Ako bi bila predloga sprejeta, bi bila zvezna podpora takoj na razpolago. JANE ADDAMS __JE UMRLA Jane Addams, boritelji-ca za družabne pravice, žensko emancipacijo in svetovni mir. — Umrla je na posledicah operacije. Chicago, 111., 22. maja. — Svetovno znana boriteljica za družabne pravice, žensko ••man ci pačijo in -vetovni mir, Jane Adam-, je umrla v Pa^avant bolnišnici, kjer j«- je podvrgla nevarni operaciji. Tri j«- zdravniki in mnogo prijatelje je stražiIo 75 let staro ženo. k«, je izginilo vsako upanj«' na njeno «»z«lravlj»-njc. Veii-dar pa j«* >o skoro do zadnjega bila v stanu prebirati brzojavke, ki so prihajale iz vseh dežel sveta in ji izražale žel jo, da bi kmalu okrevala. Miss Adams, ki je bila n«*-davno otllikovaua z Nobelovo nairrailo. j«- izvedela sole pol ure pred svojim prihodom v bolnišnico, da jo h«> treba operirati. Toda dr. James A. Brit-ton, ki jo je preiskal, jo dognal, da je takojšnja operacija ne-obhodno potrebna. Pri njeni starosti je bilo seveda potrebno računati na nevarnost operacije. Venlar pa se je po operaciji počutila pri- Zvt •zni administrator reliefa llarry Hopkins je ponovno posvaril. da državi Illinois 110 b«> poslal podpore, ako država n • prispeva v zvezni sklad tri mi lijone dolarjev na mesec Toda senator James Hamilton, ki je v stiku s llopkinso vim uradom, jo rekel, da bi Hopkins takoj nakazal podporo, ko bi državna legislatura dovolila davke, ne gle«le na t«, kdaj postava stopi v veljavo. Debata glede davka j«* b:!:i zelo ostra. In med debat« »j«- prikorakalo v mesto mnogo brezposelnih iz vseh krajev države. toda policija jih j«- odvrni la od kapitola. K«-publikansk poslanec L. M. Green je v ostrili besedah na padel governerja Homerja, ki je v soboto izdal (»klic za javilo prispevke in ga je dolžil lii-navščine, poneverbe in ščuva nja na upor. Odkar je gover ner govoril po radio, j«- L. M. (Jreen prejel že dve pretili:i pismi. Poslanec R. J. Lyons, ki nasprotuje prodajnemu davku, j«-I imenoval državno ] loinozno k«» misijo "tatinsko druhaP\ Ko misijo je obdolžil grafta. korupcije in nesposobnosti. Delavsko zveza državo Illinois pravi, da je prišlo iz raznih premogarskih krajev v Springfield 3000 brezposelnih, ki so priredili po mostu demon stracijo, zahtevajoč obnovitev reliefa. Reliefna komisija, ki je \sled pomanjkanja sredstev prene- meroina dobro, tako da je ro- hala poslovati, ceni število dru žili, ki so izdale zadnjo podpo- kla, da sedanja operacija ni bila tako huda, kot pa operacija leta 19.31 v John Hopkins bolnišnici v Baltimore. Proti jutru pa se je njeno stanje zelo poslabšalo in ob 5.15 i>opoldne je preminula. na 200.000. oo TUDI VZROK ZA RAZ-P0R0K0 Harrisburg, Pa., 21. maja. — Mrs. Dorothy X. Brunetti je tožila svojega moža Mendar T. Bninetti. ki jo profesor na Columbia vseučilišču v Now Yor-ku, za ločitev zakona, ker je ro za zivoz, Chicago, HI., 'Si. maja. Ker jo skoro popolnoma prenehala zvezna pomoč, brezposelni oblegajo privatno pomožno postaje. Okoli 10,000 brezpo solnih jo zapustilo državo, ila si kje drugje poiščejo ]vnnoči. PRIZNAVA KRIVDO PRI ZASTRUPIT*, Glovers vlile, N. Y., 21. maja. Mrs. Mary Derrico, ki jo ob-trdil, da so ženske po svoji pa- dolžena, da je po drugem redu meti otroci. je, kar edino Italija išče. Xa površju pe na izgleda, da bi se Italija in Abesinija hoteli pogajati na tej podlagi. . Rim, Italija, 22. maja. — Italijanske vojaške priprave v Vzhodni Afriki so dosedaj veljala $51,000,000. Izdatki so se posebno zvišali v aprilu. kriva smrti 31 oseb, ki so v januarju v Gloversvillq in Utica, X. V. umrlo vsled znstlupljenja z alkoholom, je priznala svojo krivdo. Xjena soobtožen-ca John di Pietro iz Little Falls in Oescenzo Mendotta iz (ilo-versville pa zanikata vsako krivdo. Naročite m na OLAS NARODA, največji slovenitri Zdmienih drtavaL ii Glas Naroda" Owned and Published by SLOVEKIC PUBLISHING COMPANY (▲ Corporation) Frank Sakser, President L. Benedik, Treas. Place or boslneM of the corporation and adtArewes of above officers: 2H_W. 18th Street._Borough of Manhattan, New York City, N. V. QLA8 NARODA" (Voice of the People) Iwmfd Brery Day Exeept Sandayn and Holidays is celo loto rdja aa Ameriko ta Kanado -». 16.00 Ca pol leta ..,■*••••*•«••••«*•• $3.00 Ca razdeljeni v Štiri razrede: noizvožbaiie, napo] izvežhane, izvezrham* ter takoinien«»var.e šrpeeijaliste, to je take, ki so strokovnjaki v svojem poslu. Neizvežhani in liajMdizvežhani bodo dobivali trideset dolarjev na mesec. Toda ne vsi. Nekateri se bodo morali zadovoljiti z'devetnajstimi dolarji. Samo en član družine je upravičen do zaposlitve. Potemtakem se bo morala družina preživljati z 228 dolarji na leto. Z 228 dolarji se pa se ne more nobena družina nikjer v Ameriki letol hii vzdrževati. 228 dolarjev na leto je manj kot štiriinšestdeset centov na dan. Strokovnjaki so izračunali in dognali, da potrebuje a-meriška družina na leto najmanj .$2,500, da se zmerno preživi. Ta vsota je vse kakor previsoka, Ida 5 dolarjev ne zadostuje, ker s tem zaslužkom ni mogoče zajamčiti javnega zdravja, javne morale in javnega reda- Predsednikova odrtilba je dobra v enem samem oziru, namreč v tem, ker določa za različne vi-ste delavcev različno mezde ter se pri tem ozira na kraje, v katerih so zaposleni. Toda medle so tako pošastno nizke, da bodo ljudje, ki jih bodo dobivali, pomilovanja vredni- Vlada hoče nizke mc/Ue upravičiti z nekakšnim izgovorom, da je to le nekakšna p<< Ipora v času velike in splošne stiske. Toda 11) dolarjev na mesece ali centov na dan za vzdrževanje družine, je presneto žalostna podpora. Ob taki podpori družina prav lahko lakote umre. Dopisi. V JESENI BO ZAGRMELO . Posebni dopisnik "Daily Maila", ki'biva pri italijanskih četah v Eritreji, poroča svojemu listu iz Massaue, da so vsi trgi, ulice in prostorčki v mestu zabasani z vsakovrstnim vojnim materialom, ki ga je nakupičila Italija za vojno proti Abesincem. Splošno pričakujejo, da bodo Itali-ani udarili na nasprotnika v septembru ali oktobru, to je t< !aj, ko se v Abesiniji konča deževna doba. Italija bo dotlej dobro pripravljena, kajti storila je vse, da prepreči ponovitev katastrofe pri Adui, kjer so 'bili Italijani 1. 1890 strahovito tepeni. Predsednik rimske vhile je liajbrže prišel do zaključka, da leži v Abesiniji rešitev vprašanja preobljudenosti rtalije, pravi angleški korespondent. Kar se Abesiueev tiče, ni že zdaj nobenega Vlvoma, da se bodo Italijanom postavili po robu- Abesinci so dobri vojaki. Diči jih posebno skromnost, imajo pa tudi velike moralne kreposti in zavest, da so doslej vedno premagali nasprotnike, pa najsi Initio to Egipčani ali Italijani. Seveda pa se je tehnika vojevanja po 1. 1890 močno spremenila. Danes imajo vaju j oči narodi na razpolago letala. tanke in topništvo. Abesinski cesar more te pripomoč-ke vtihotapiti v svojo državo samo preko Džibutija v Francoski Somaliji ali pa skozi nekatere okraje Britskc Somalije. Zelo značilno pa je, da se govori o japonski pomoči abesinskemu cesarstvu za primer vojne z Italijo. Neki Anglež, ki je imel ponovno priliko govoriti z abe-sinskim vlallarjem, je videl v Adis Abebi nič manj kot devet zastopnikov oboroževalne industrije. Poljane nad Škofjoloko. Zopet se oglašam, gospod u-rednik, čeprav ne tako pogosto, a nekaj bo pa vendar-le, sicer s<- bo pa treba sedaj v poletju bolj z delom ukvarjati, ne pa s pisanjem, ali misliti na novice. Te dni je umrl na predvečer svoje zlate poroke v Vinharjih Janez Peternel, p. d. stari Požar, oče Jos. Peternela, zastopnika (i. X. na Willock, Pa. Poleg njega zapušča še šest drugih otrok, ki pa so že odrasli. Nekateri izmed njih so bili tilth v Ameriki. Stari mož se je ves čas svojega življenja trudil in delal z uspehom na svoji kmetiji, da je mogel preživeti svojo družino. Pomagal je tudi svojemu najmlajšemu sinu, ki mu je izročil kmetijo. Pred par leti je pa pridnega moža doletela pri delu nesreča. Vsekal se je v koleno in izgubil mnogo krvi. Mislili so že, da bo po njem, toda pristna poljanska grča je še ostala pri življenju, dasiuavno ga je to priklenilo na posteljo in so ga morali le nositi in prevažati o-krog. Nazadnje se ga je lotila neka notranja bolezen, kateri je mož že ves izmučen mora) podleči. Njegov pogreb je pokazal kar Poljane malokdaj vidijo. To znači, da je bil pokojnik znan in priljubljen po celi dolini. Te dni smo imeli tudi volitve za skupščino. Iver strank nimamo več, so kandidati nastopili z listami. Zmagala je vladna lista, kateri načeljuje zunanji minister Jeftic, ki obeta. tla bo krizo odpravil ter dal ljudstvu več dela hi več kruha. Da bi le bilo to res in ne bi ostalo pri obljubah. Agitiralo se ni toliko, kot se navadno pri volitvah, in tako so volitve potekle povsem mirno in v ledu. Opažati pa je bilo abstinenco ali zdržanje volitev, ki je, kot pravijo, prav malo ali nič vplivala na izid volitev. Pred volitvami je pričel izhajati dnevnik '(ilas Naroda', ki pa seveda ni v nobeni zvezi z vašim listom. Vreme imamo bolj mrzlo. Ponekod je, kot slišimo, opalila slana in napravila občutno škodo, kar pa pri nas dose stari navadi. Radi nošnje banderov ni bilo prepirov, in so nosilci ves celi nazaj odrajtali, kar pa nekdaj ni bilo tako. Nazi ran je, da za Veliko noč mora biti nova obleka, sicer še velja, ampak vsak je danes zadovoljen, če ji- že speglana in pošita. Pirhov je bilo med nami bolj malo, toliko več pa pri tistih, ki jili jim nikdar ne tali. Butare še vedno nosijo na cvetno nedeljo, okinčane z raznim rastlinjem in zelenjavo, da, tudi s papirjem. Videl sem pa tudi butare, ki so bile ozaljšane z bodičjem in z rdečimi jagodami. Na Bukovem vrhu in na Pasji rava- R ni raste ta rastlina v obilici in je zakonom zaščitena, da se je ne sme trgati in izvažati. To je 44božje drevce" ali kot se v Ameriki "holly1' imenuje in je znak božičnega časa. Ob veliki noči smo se spominjali na 40. obletnico potresa, ki je tudi po naši dolini napravil precej škode. Še je pa vsakomur živo v spominu, ko so prihajali prvi sunki in potem proti jutru bolj pogosto, ponavljali so se pa še skozi cela dva tedna z manjšimi ali večjimi presledki. Ljudje so bili zbegani. Vse drugače je pa potres razsajal po Ljubljani, kar se ji pa danes prav nič več ne pozna. T«' dni homo imeli birmo po vseh farjih j»«» dolini, na kar se otroci že pripravljajo, istiota-ko tudi lectarji, ki gledajo gorelca sem zadnji čas prejel nekaj lepih kart 44iz solnene" Kalifornije. Na eni je Jack London, znani socijalistični pisatelj, ki je napisal precej lepega. Nekateri njegovi spisi so prevedeni tudi v slovenščino. Jack London je bil tudi milijonar, ampak ne v kronah, kot jih pri nas dajemo beračem, ampak v dolarjih. Imel je tudi svojo jahto. Vendar vsega tega ni med svoje tovariše delil. Matija mi res vedno kaj zanimivega pošlje, vendar ne pove, kako se mu kaj zdravje obrača. Upam. da so mu na dobro. Pozdrav vsem čitateljem Glasa Naroda! J. B. Barberton, O. Zopet sem zbral nekaj veselih in žalostnih novic ter jih na kratko opišem in odpošljem u-redniku, da jih objavi v listu. Dne 18. »t. m., sta se v tukajšnji slovenski cerkvi poročila, Mr. Frank Janež in Miss Mary Krašovec. Ženin in nevesta sta iz dobro znanih in uglednih slovenskih družin v Bar-hertonu. Meni se pa temlepše zdi, ker sta se Frank in Mary ravnala po* starem izreku: "Svoj k svojemu'*. Tako j«' prav, da si slovenski fant poišče in poroči s Slovenko. Mladima poročencema obilo sreče! Dalje se bosta v kratkem poročila, ali bosta že poročera, ko bo ta dopis objavljen. Mr. Viktor Petrič in Miss Josephine Sega. Ženili in nevesta sta iz znanih hiš. naših slovenskih farmerjev. To je zopet nadalj-ni slučaj, ko si jo slovenski fant poiskal nevesto pri slovenski družini, kar je posnemanja vredno. Se dve drugi poroki sta naznanjeni, toda mi ni znano, kdaj se bodo zaročenci poročili. Poročila se bo namreč hčerka dobro znane družine Vidergarje-ve. Miss Emalija si je poiskala ženina druge narodnosti, čigar ime mi pa žal ni znano. Mr. Joe Ujčič si je pa poiskal nevesto pri slovaški družini. Ker uppertovo v Zraku Vsak četrtek ob 10:30 na W'E'A'F Naravnajte, vzemite svinčnik in papir, in SIDNEY SNOW vam ho pojasnil nenavadna navodila in ideje glede hrane, kar vam ho |M»-magalo rešili problem: "Kaj naj Ml' damo za ve«*rj«. ko se vrne nocoj?" JACOB tUPPERT BREWERY VABILO PUČNIK ki <;a priredi DRUŠTVO BRATSKA ZVEZA, Štev. 140, S. N. P. J. V NEDELJO, DNE 26. MAJA 1935 V LEPEM IN VELIKEM HOFMANN PARK Vogal Cooper Ave - Myrtle Ave in »th Ptam, Glffidatf, L I. Za goste IhmIo preskrbljena vsakovrstna razvedrila, dobra pijača lit najboljši prigrizek. ICR ALA HO IZVRSTNA (iODRA Začetek ol> 1. aH popoldan. Vstopnina 33* ZA OBILEN POSET SE PRIPOROMA — ODBOR Hoftnann Park je uajltoljsi izmed vseh v Clendale in tja se prid". če vzamete Myrtle Avenue karo do Coojier Avenue. Uleudale : : : mi ver podatkov ni znanih, ne morem I »olj na širše omeniti. Končno izrekam vsem omenjenim mladim zhročenceni in po-mčcncem svoje »Vstitke in jim želim obilo sreče. Žalostna novica se je raznesla 16. t. m., da je na posledicah težke operacije podlegla Mrs. Angela Žagar, Pokojna je bila doma iz Krvave Peči, fara Huh na Dolenjskem. V Ameriko je prišla leta li>L!l in njeno samsko ime je bilo l's-nik. Pokojna je l»ila v najlepši starosti, ko je zapustila t«» solzno dolino, bila je stara ."»."> let. Tu zapušča žalujočega soproga Antona in dva otroka: Anton, star 11 lot in Charles, !) let; dalje dva hrata. Math l"s-nika in Joe Csnika ter še ver drugih sorodnikov. Pokojna je spadala k dvema društvoma: k društvu sv. Martina. št. 44 JKKJ in k podružnici Št. (i SZZ. Pogreb se je vršil *J0. maja iz cerkve Srca .le-zusovega na pokopališče sv. Križa. Kako je bila pokojnira priljubljena v naselbini, je pričal njen pogreb, ki se je vršil ob navzočnosti številne množice sorodnikov, prijateljev in znancev. Pokojnira je bila vzorna žena. skrbna g«isp«>.lilija in dobra mati svojih otrok. Prizadetim izrekam svoje so-žalje. Dalje j«« izvedel žalostno novico iz stare domovino rojak Mr. Joe Lah. V vasi Mali Videm na Dolenjskem mu je u-mrla mati, ki je končala življenji' na tragičen način; umrla je na zastrupijenju krvi. Ime pokojnice je bilo Vi licenci ja Lah ter je bila že v visoki starosti okrog sedemdeset let. Prizadetemu prijatelju Lahu izrekam iskreno sožalje. Lota nam »teko enakomerno naprej, prinašajo nam veselje in žalost. Z mnogimi smo se razšli zdravi in veseli, toda videli se ne bomo nikoli več. To je trpka resnica, ani]>ak preprečiti se jo n<» more. Hodimo po cesti življenja, kakor nam jo je začrtala usoda. Pozdrav! Frank Trolia. S pota. Po štirinajstmesečni odsotnosti so zopet mudim v krasni Minnesoti. Razno ptico so prihitelo som Bog ve od kod ter spletajo gnezda v bližini tisočerih jezer. Še nedavno so bila jezera pokrita z debelim ledom, da so gozdarji vozili preko njih les, toda zapihljala je topla sapica in nekakšna inegla se je pri valila, pa je led izginil. Da-si je voda še zelo mrzla, se že sempatam koplje mladina v nji. Minnesota .je pravzaprav moj ameriški dom. V tej državi sem POSLEDNJE BESEDE. Nekoč me je nekdo v trezni družbi ljubeznivo vprašal: — Povej mi, Zgaga, katere botb> tvoje zadnje besede, ko tudi prvič okusil delo v železnem rudniku ter si nakopal prehlad, ki me še sedaj precej vztrajno spremlja. V mlajših letih nisem toliko občutil, pozneje meje pa precej potrh), da sem si moral po raznih ameriških krajih iskati ljubega zdravja. Xo, hvala Bogu. dosegel sem še precej dobre uspehe. Svoj zadnji dopis v (»las Naroda sem pis;i 1 iz Pueblo, Colorado. Precej časa sem se mudil v Colorado Springs, pri prijazni Novljanovi družini. Tam ni mnogo Slyovencev, pa so složni*in podjetni. Imajo več društev in lično slovensko dvorano. Tudi razmere v Pueblo, Colo., lov<*n-ska šola pod vodstvom Rev. Zupana. Z <|elom se v Plleblo ni«* kaj n«* pohvalijo. Kako pa tudi, saj le železolivnrnn nekoliko obratuje. Druge rudotopiluice so pa v razvalinah. l>tu usoda j«' za-dela tudi nekoč mogočno "'Ilol-no", kot so ji Slovenci rekli pt »domače. Ko je tista leta slovenski fant v "ITolni"* «lobil . je lahko tudi dekhila izbiral. I)e-kh't je bilo pa na izbiro: po n«1-katerih go.-tilnah dve, tri «'in s«* m«*d starimi znanci in prijatelji počutil kot prinesla bodočnost: ali d«'s«'t tisoč dolarjev ;di «|«'s«'t tisoč voltov, oziroma kolikor jih je Že treba, da se napravi možica, kakoršen sem jaz, neškodljivega za ta svet. Neobičajno vprašanj«* mi je pa c značilnih izjav na smrt obsojenih. Običajno gredo vsi spokorn«» v smrt, so pa med njimi tudi luki. ki za good by |»r«'koluej<» sodnika in drža\7i«'ga prnvdni-ka, porotnik«- in zvedavo občinstvo ter naposle«! Š«- n«'do]ž-no žrtev. > katero se bodo par trenutk«»v p«»zneje sestali na 11 rngeni -votu. Pretresljive so bil«- poslovilne b«*se«I«' Sacca in Vanzettija, najbolj m«- j«* |»a |»r«'treslo, ko s««ni čital o zamorcu, ki je bil svojr> mater usmrtil in j«*, se-deč v električnem stolu, jekl«*-no-sivkasteka obraza, zavedajo«" s«- svojega greha, pošastno šepetal: — Mother! Mother! Mother! Nemški pisatelj Heinz Hans K ve rs opisuje usmrčciije kitajskega roparja: — V velikem prostoru je bilo zbranih na »tisoč ra«lovrinili gledalcev. Na vzvišenem mestu j«> sedel cesarjev namestnik — star mandarin. Vojaki - > privedli roparja. Pred no je I okloknil pred tnalo, je zakli- i'nvfiInožom:— Poslušaj-+ . - laj vam 1h)t»i n«*kaj pove-<'• }. :•:<*■' še niste slišali: — Olobok«) se j«' priklonil mamla-rinu in zavpil: —- No morem pomagati, slavni mj«ndarin. je bila tvoja mati ]»rošuštnica in če se je vsffko noč pečala z mojim očetom. — Ponovno j«' pogledal okrog sebe, češ: — Ali se ž«5 videli junaka, ki so drzne mandarinu kaj takega v lire povedati? — Vojak ga j«' zrgabil za kito. da j«^ klecnil na kolena, drugi vojak j«1 pa mahnil s širokim močeni, in sranio-tilčeva glava se jo zakotalila po pesku. Precej značilen slučaj mi je prip«ivcd«»val tudi moj brook-lynski prijatelj Riuloll' Weibl, <»riginal«*n mož. da malo takih. Pravil mi je o zakrknjenem dolenjskem kmetu, ki je malo v hudobiji, malo pa v pijanosti pomagal sv«»ji ženi v hoijše življenje. Pravica ga j«- obsodila na vislice. Ko so ga zvezanega peljali po dvorišču, je veselo mežikal, kakor da bi Š«»I na svatbo. Stoječemu pod zanko j«> sodnik v črnem tolarju še enkrat preči tal smrtno obsodlio ter sv«'čano dostavil: — Njegovo Veličanstvo cesar Franc Jožef ni blagovolilo ugoditi prošnji na smrt obsojenega za pomilostitev .. . — Stojte. — je prekinil so«l-nika na smrt obsojeni — kaj ste rjakli ... ? Tn sodnik je vnovič pričel: — Njegovo Veličanstvo cesar Franc Jožef ni blagovolilo Ugoditi prošnji na smrt obsojenega za pomilostitev . . . Sodnik ni mogel nadaljevati. kajti obsojenec jo jezno pljunil predse in ogorčeno vzkliknil v milozvočneiu dolenjskem narečju: — T, kdu ga je hudiča kej vprašov ...! KAKO SODIJO ABES1NSKA S0D1SCA Abesiska sodišča so zanimiva in kažejo v svojih izročilih prav toliko naturnosti — koli-kov vplivov starega veka. Soilne obravnave se vrše javno na dvoriščih kake pala-če ali v kaki lopi ali v kotu kakega vrta. Kralj sv. Ludvik je st dil pod hrastom, abesinski n« goš pa sodi pod košatim cv-kaliptovim drevesom. Tako je sodil veliki Mouolik, tako sodi ti li Ras Tafari, ki si j«' kot 110-goš nadel ime llaile Sillassic I. — lev iz Judovega rodu. Y iular sedanji negoš gradi s< d:>o palačo. Sredi dostojanstvenikov drž. ] »»glavar zasede sodni stol. I* ed njim sedi <» sodnikov, zraven njega pa veliki pravozna-le(? '4Afa-negoš'\ ki mu razklada postavo. Za ograjo stoje poslušalci. Sredi trga pred njim so obtoženci, z verigo priklenjeni k najbližnjini sorodnikom svoje žrtve. Zagovornika ni. To opravlja lahko vsak izmed poslušalcev. Tudi držav, prav-dnika ni, ker Ahesinci pravijo, da naj država sodi, in da vsled tega ne more soditi in tožiti obenem. Zato je obtožen le. kogar obtoži kak državljan. Smrtno kazen zelo slovesno razglase. Sodniki vstanejo drug za drugim — najmlajši vstane prvi, — stopijo nekaj korakov naprej, utemelje svojo sodbo ter zamahnejo z roko. kakor bi zalučali kamen. Pri tem pa iz-reko besedo: 44 Naj umre!" Pri-sedniki. ki sede za sodniki in -o nekaki porotniki, tudi izre-ko svojo sodbo, ne da bi vstali s svojega sedeža. Pravoznalec prebere nato tisti člen postave, ki se bo uporabil, in predsednik prikima. Obsojenec odide, ne da bi smel črhniti besedo. Kdor pa je oproščen glasno zj vriska, nakar ga odklenejo z; njegovih verig, s katerimi jej privezan k svojemu tožniku. Mož stopi nekaj korakov proti sodišču in poljubi stopnice. Nato zapoje in odide. Temeljno načelo abesinske-sl ega kazenskega zakonika je svetopisemsko povračilo: Življenje za življenje! < >ko za oko! Zob za zob! Roko za roko! Nogo za nogo! — Eil zgled! Neki mož je dal na krut način umoriti svojega mlajšega brata, kateri je oil njega zahteval svoj delež dediščine. Hlapci starejšega brata so nesrečnega mladega moža predrli z 21 ubodi s sulico (prav toliko je bilo spornih njiv), ubadali so ga počasi, tako, da je med enim sunkom in drugim preteklo toliko časa, kolikor časa bi potreboval človek, da bi z en»4 sporno njive prišel do drugo. Te muke so trajalo dve uri in pol. Brata-morilca so prijeli in privedli pred cesarsko sodišče. Priklenjen je bil k svojemu nečaku, sinu umorjenega brata. Ta sin pa je bil šole 8 let star. Sodišče je sklenilo, da mora starejši brat umreti na isti način, kakor je moral u-mreti njegov mlajši brat. Bližnji sorodniki umorjenega brata morajo njegovega morilca prav tako umoriti, kakor je on u-moril svojo žrtev. Sodišče je mislilo, da bo sin umorjenega svojo nalogo prepustil svojemu ujcu. Toda mali dečko ni maral o tem nič slišati. Zgrabil je sulico, ki je ležala na obsojencu, kateri je zvezan ležal pred otrokom na tleh. Sedaj so re- Tel.: Foxcroft 9-2779 dr. a. kermek ZDRAVNIK Ordlnlra: od 1 do 3 In od 6 do 8 popoldan 899 BUSH WICK AVENUE BROOKLYN, N. Y. naprodaj r\RM-V — 120 akrov. 20 grlav živine; 3 k tin jI; 75 kokoSi; orodje; pridelek. — $5.500 na laJika odplavila. — C. M. norm,AR. Fort Plain. N. Y., air>-nt. COUNTRY HOTEL,; % licenco; dobil dohodki; plofiiflče. — »2,200; nekaj na loko. ostalo na odplačilo. — C. M. POUOLAS, Fort Plain, N, Y., agent. kli dečku, naj sune. In deček je omedlel. Ko se je zavedel, je hotel nadaljevati. Vsakokrat, kadar so mu rekli, naj sune, je sunil v drugi dol telesa. Ko sta pretekli dve uri in pol, je porinil sulico svojemu stricu v srce. Toda zadel je slabo, vsled česar je moral rabe 1 j s pištolo končati morilčevo življenje. Bližnji sorodnik umorjenega lahko vzame če hoče, od obsojenca krvno odkupnino. Sorodniki in prijatelji obsojenca, duhovniki, da celo sodniki prosijo tožnika in so sklicujejo na njegovo usmiljenost ter mu dopovedujejo, da bo prejel vsaj denar, če obsojencu daruje živ-1 jen jo. Toda Abesinei navadno no marajo za denar, ampak smatrajo za svojo častno zadevo, da obsojenec umrje po geslu: "Zob za zob!'' Pripovedujejo, da je nekoč neki mož j»o neprevidnosti padel z drevesa na nekega dečka ter ga pri paden pobil <|o smrti. Dečkov oče jo pred cesarskim sodiščem tožil. Abesinski negoš je bil tedaj negoš Teodor. Tožnik j«' zahteval, naj neprevidni krivec umrje. *4Naj bo!" je rekel cesar. "Toda obvelja naj načelo natančnega povračila. Obsojenec naj stopi pod drevo, kjer je stal tvoj sin. Ti pa splezaj na drevo in padi nadenj — toliko časa. dokler obsojenec ne bo mrtev, kakor je bil tvoj nesrečni sin". Ta razsodba se je starcu zdela le prenevarna in zato je tožbo umaknil. Abesinski pravoznalei so silno bistroumni ljudje, kar dokazuje tale zgled: Neka vdova je ubila nekega moškega. Zena u-bitega je tožila, dobila pravdo, odklonila kiv.no odkupnino ter zahtevala, da morilka umrje. Ta pa je pričakovala otroka in se je na to sklicevala. "Pravico imaš ubiti enega človeka, ne pa dveh!*' je sodišče na ug«>-vor obsojenko odgovorilo tož-nici. Treba je bilo počakati, da jo prišel otrok na svet. Sedaj so zopet pripeljali mater, da bi jo umorili. Ta pa jo odgovorila: "Otrok me potrebuje; če me boste umorili, bo umrl tudi ottrok". Sodišče je priznalo, da je res tako in so zato smrtno kazen odložili. Ko je otrok zrastel, jo že pred sodiščem zastopal zadevo svojo matere z besedami: "Glejte me! Sirota som brez očeta! Ali mi hočete ugrabiti še 1110^ mater?" Tn tako jo nesrečna obsojenka končno lo srečno izšla. Ako se pa kdaj zgodi, da tožnik od obsojenca sprejme krvno odkupnino v denarju, ostane obsojenec nanj s težko verigo toliko časa priklenjen, dokler ni poplačal svojega dolga. Zato boste v Abesiniji včasih videli za verigo k oboroženim čuvajem priklenjene ljudi, ki hodijo po mestu in prosjačijo. Siromaki prosijo miloščine, da bi mogli poplačarti svoj krvni dolg. Včasih dolga traja, preden dovolj nabero. PTIČJI DAN V SOVJETSKI RUSIJI PRAVICE ANGLEŠKEGA KRALJA Sovojtska unija je določila v na razpolago ptičje hišice. lotu poseben dan za zaščito ptic pevk. Šolska oblast je dala i jili je mladina vsa vesela ponesla na polja in vrtove katero nosi kralj najvišje časti |>osameznih delov imperija. Tud i v najmanjših malenkostih se kaže kraljev ugled. Tako na pr. ljubosumno gledajo na to, da se izpolnjuj« .ju vse stare prvenstvene in po.-cbne pravice, ki jih ima kralj. Vsak otrok na Angleškem v*. da je edino kraljev avtomobil tisti, ki sine voziti brez številke, tudi ima spredaj rdečo luč in po njej prometu«* ugodnosti pred vsemi drugimi cestnimi vozili. Iz starih časov izvira kraljeva pravica, da sme cenzurirati gledališk«* igre v v>»*h krajih, kjer je kakšen njegov grad. In tudi v Londonu moraj«* vsako gledališko delo pr«*«l izvedbo poslati kralju v pregled. S«*ve-«la jih n«» utegne prečitati sam, temveč je .ta naloga poverjena posebnemu dvornemu uradniku. 4'kraljevemu pregledniku gledaliških ig«*r?\ i Po drugi tradiciji je •_'<»«» m :irok pas okrog vsakega kra-ljev«\ga gradu podr«-jen ne posivil no kraljevi kontroli. To velja tudi za londonski kraljevi grad Whitehall««. V praksi je >tvar na pr. takšna, da lastnikom nočnih lokalov na 12'Ml m«*t«*rskem pasu okrog "Bele hiše*4 ni treba pro-iti londonski magistrat, da jim dovoli to čenjf alkoholnih pijač po 10. zwčer. t«-mveč >♦• obratna jo na kralja. S t«*m pa ni rečeno, d.i bi kralj šir«»kogrudneje d«*lil takšno koncesij«'' nego magistrat. Kraljeva žena ima m«-d I neštetimi ebno pravico, ki je r«*s čudna in ki o njej danes že niln*»* le* ve. ob kateri priliki se j»- rodi-!la. Ima namreč pravico zapletli it i r« p vsakega kita. ki ga u-lo\v ob angleški obali. FOTOAMATERSKA STRAST Angh'ski štabni zdravnik I Hemphill se je podal te «lni ?. ženo in tremi otroki s svoje, ga posestva v Trebetherickii i(Kornval) na izlet proti rtu j Kellanu. kjer stoji svetilnik. ; Zadnji del poti ni bi! brez ne-i varnosti, kajti obrežje se spu-! šča tu navpično v morje, j Hemphill je sredi poti odkril v steni galebje gnezdo in kot 'strasten amater ni hotel izpu-jstiti prilike, da ne bi napravil lepega posnetka. Splezal je pc siteni do neke skale, ki jo molo-j la vodoravno v zrak. Tu je ne Jnadoma izgubil ravnovesje ii: padel v globino. Pri poskusu, da bi možu pomagala, je tudi i Hempliillovo prijela omoti«*? in je strmoglavila v globino Otroci so z grozo v očeh prisostvovali nesreči svojih rodite ljev Najstarejši, 1 D ietni Erik so je prvi zavedel. Kar so g;i neslo noge, je stekel proti svetilniku po pomoč. Toda, ko ji dospel tja. je moral ugotoviti «la v svetilniku ni nikogar ii: da je zaprt. Tedaj je Krik z ob npno odločnostjo utrl neko o k«'iisko šipo in splezal v swtil nik do telefona ter pozval i? bližnjega nionta Porta Quinnr pomoč. Med tem sta tudi nje gov bratec in sestra stekla pro ti Portu Quinnu, da bi pozva la obalno stražo. Erik pa so ji z velikim pogumom ]>o sten spustil do staršev, ki sta na vi dez mrtva ležala spodaj na oz ki polici. Njegov položaj ni bi potem nič manj obupen nege njiju, kajti morje je tedaj na raščalo in besni valovi so gro žili, da odpravijo vso tri. S svo jim lastnim telesom jo fan1 kril rtelo svoje matere, ko sc končno prispeli reševalci. To da očetovo truplo so bili valo vi že odnesli in so ga našli še le zvečer. Tudi matere, ki j< (►b prihodu reševalcev še kazala znake življenja, ni moglf rešiti nobena zdravniška ume t nost. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor gac hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stan 3 $7. — V Italijo lista ne pošiljamo- KAKOR V BALADI V Dorehestru na Angleškem .;«• neka starejša dama, Frances Maud Bowringova, na neki pri iv« lit vi tamošnje ženske organizacije ob spremljavi or-gel zajx'la staro balado. V baladi je med drugim vers: "Želim si, «la bi mi «luša v smrtni uri ob zvokih orgel pol«*tela v 11 onostranost ■ \ Pri teh bes« * d ah so poslušalci videli, kako je j stara dama omahnila in se | zgrudila. Menili so. da jo j«> sa-j m«» pes«*m tako prevzela, a čez I kakšno minuto so ugotovili, da je mrtva. Za«lela jo je kap. URADNIKI — VLOMILCI Budaiipeštanska policija je prijela kaj nenavadno vlomilsko družbo: prinadali so ji Mirni uradniki in uradnic*', med i s i i! i i i takšni, ki si bili Še v službi. Tolpa j«- izvršila celo vrsto donosnih vloiiiov in napadov \..i pasante t; * i- se jo pravkar • -riravljala, da napade eno iz-Kied največjih draguljarn v sredini mosta. Pičli dve uri pred določenim časom je policija utegnila prijeti šest vodilnih članov tolpe. M 'd prijetimi so tudi tri venske, bivša uradnica Marija I\:ppovn. neka Elizabeta Kar-dusova in Doroteja llinzlova iz (hadea. Tem trem ženskam je vodja razbojniške družbe neki Szalav, naročil, naj so razgledujejo ])o podjetjih, ki bi imela znatne vsote v svojih blagajnah in ženske so znalo ta posel tudi dobro vršiti. Pappova je bila š«' pred nekoliko meseci za tipkarico v neki butlinvpeštan-ski banki, llinzlova, ki se je pred pol leta iz Gradca preselila v Budimpšeto, se je nekaj časa preživljala s poučevanjem jezikov. V eni zmed družin, ki jih jo obiskovala, so jo seznanila z nekim Szakallosom, ki jo imel takrat še službo. Zaljubila se je na žive in mrtve vanj in tako mu ni bilo teko pregovoriti jo, da jo pristopila k tolpi, ki ji je pripadal. one, ki nameravajo potovati to poletje v domovino, opozarjamo, • da nam že vsaj par tednov prej naznanijo, da jim lahko za jamčimo na parnikih do- 1 bre prostore. To poletje je naval potnikov v Evropo naravnost ogromen. Na nekaterih parnikih so prostori že za par voženj vnaprej oddani. Ce hočete imeti dobro kabino, pišite torej pravočasno. — potniški oddelek "glas naroda" 2 1 6 West I 8th Street New York City V teku rttoh'tij s«* je okrog ►sebe angl«*šk«*ga kralja na-»ralo toliko posebnih pravic, laslovov, re«lov in zakladov, da »i vsakega človeka zmečkalo — če bi se za to preveč zani-nal. Kralj Jurij V., ki j«' ne«luv-io slavil svoj srebrni vladarski jubilej, jo na pr. polkovnik K) bratskih polkov, admiral vlikobritansk«*ga »lanskega in vcdsk«*ga biodovja, imetnik leštetih častnih doktorskih na-1 ovov, vojak stare topniške I itotnije v Massachusettsu, I VldmarŠal japonske armade, j •astni general siamsko vojske,! »lagajnik Lincoln* luna. največje londonski* so«lnije, čuvaj j vindsorsk«*ga parka. "glavar dat ega zoba", neke zamorske »ckte, nosilec slonokošč<>no [»la menice*'. druge zamorsko 'tajne" družbe itraže. V navadnem junnenu besede kralj ni posebno bogat. Xešte-ti njegovi ]>odaniki si* lahko pobahajo v«*čjimi tav-Ijajo vri dnosti, ki bi jih napisali komaj z astronomskimi števili. Milijon funtov š-t«-i]iu-gov j«- vr«*«lno na pr. samo zlato namizno posod j«*, ki ga uporabljajo pri pos«*bno sv«*čanih to tam. ki ga ne moreta dvigniti niti dva krepka moža. cenijo na pohlrug milijon funtov, skupno vr«*»lnost win«ls«»r-skili državnih zakladov — pri čemer niso všteti niti takšni priMlmcti, kakor sekira, ki je <»*{>« kala glavo Ani B«>l«*yn in ki bi s«- 4imed l»rati" t udi ]»ro-dajali za milijone. T«>da kralj s«* najrajši ne minli hi«mI takšnimi zakladi, temveč v malem, oddaljenimi gradu Sandringliamu pri svojih zbirkah poštnih znamk, u-dicah, odlikovanjih. I^i jih j«-dobila na njegovih posestvih \/rojena živina, in podobnem. Vreilnost teh nj«*govih osebnih zbirk cenijo na velikanske vsote. In zanimivo j<\ da za t«* neprecenljiv«' zbirke ni treba niti posebnih stražnikov. Za Kan-driiigham zadostujeta policijska patrola in nočni čuvaj. Bilo je sicer nekaj neuspelih poskusov vloma, toda v splošnem jih j«' bilo za čudo malo. Vsak vlomilec pač ve, da bi uspel rop v kraljevem gradu spravil vos narod pokonci in da bi nihče ne miroval, dokler bi storilca ne prijeli. Mod narodom je kralj Jurij namreč silno priljubljen, in to zadnjega kotička svetovne države. Lahko celo rečemo, da v razmerju, kakor se rahljajo vezi med angleškimi dominion! in materno deželo, narašča vpliv krone, ki drži vse te tlelo ogromne državo v personalni uniji skupaj. Angleži vseh delov sveta vedo prav dobro ceniti spretnost, s ALI STE ZAVAROVANJ ZA SIAjČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI. kot najboljšo jugoslovansko bratsko zavarovalnico, ki plačuje NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM Ima svoje podružnice skoro v vsaki slovenski naselbini v Ameriki. Posluje v 17. državah ameriške Unije. Premoženje nad $1,500,000.00__Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 odraslih oseb. Vprašajte za pojasnila našega lokalnega tajnika ali pišite na:— GI_AVNI URAD J. S. K. J., ELY. MINNESOTA KAZEN ZA NEZVESTOBO Arabski milijonar Abdul Abramdor >i je pridobil premoženje < trg«»vino s svilo in čeprav ima v Arabiji dve ženi. potuje >mn. kadar >«* hoče zabavati. Xe jezikov in je tudi >i«*«*r zelo pr"-meton. Tam s«* je milijomtr seznanil z lepo plesalko Xie«»h't«» in obsul jo je z dariJi, da bi si pridobil njeno naklonjenost. Samo za rože j«* da! v nekaj dneh >■> tis«»č frankov. Tajnik .-i je vse beležil v arabščini, v j fiancoščini je pa pripomnil,' da se bo n jegov gospodar še j ke^al, da je tako radodaren. Slednjič je odpotoval Abdul j Abramdor v Xi<-.> ^ svojo Ijti-b;«*o in kadar s<* mu je sive ! posebno omehčnlo in vnelo zal nj«>, j«* pravil svojemu tajniku, da >e namerava z lepo Pari-žanko oženiti. — Počakajva Š" malo, — mu je svetoval tajnik. In res sta počakala. Xekoga dne ji_* Xicoleta izginila iz hotela in šele čez nekaj dni je Arabec zvedel, da so jo zaprli, ker j«* povozila z avtomobilom nekega otroka. Šoferske izkaznice ni imela, pač jo pa imela v avtomobilu ■spremljevalca, mladega fanta, s katerim sta st. odpeljala na izpreliod. Tajnik je b0gat«*mu Arabcu takoj pojasnil, kako in kaj jo z njenim spremljevalcem. Obenem si je pa izmislil osveto. Odšel je k Xicoleti v zapor in ji obljubil, da položi za njo kavcijo, da bo izpuščena, ona naj se pa hitro vrne k Abram-doru, ki baje ničesar ne ve. — Toda podpisati mu mora izjavo, da dovoljuje zastaviti ves njen nakit in dragocene kožu- j ter oblek«*, katerih vr« dnost je znašala «»krog iJnu.i.no frankov. Parižaiika j«* podpisala in Še v zaporu ,je dobila |»ismo, \ 1; t • -1*« • 111 ji bogati Ar;ib<*«: -poli «"a, da mu niti na mi-« l n-* j»ride položiti za njo kaveijo. t<-mveč >e je samo maščeval -teli«, da ji je vzel v>e obh'k'J in nakit, kar ji je bil podan1. Šele čez 14 dni. ko letnik iz Xove vasi. Xašli so ga doma v mlaki krvi in težko liropečoga. i Zdravnik NEW YORK, N. Y. Romani... DON KI HOT. spisal Mi*uel fmant«.. 158 str. Cona 'In ,jt' kla-ii'-int delo slavnega španskega pisatelja. To j«* satira na vit^tro, ki j«* še volim hotelo ohraniti svoj |»►»<>s in veličino. pa s«- ni xnviiblo. II-:c. -pual H« »t- I.a lJr, .v ere. Ionian. '.j str.iui. t ma Skrajno zau miv« delo znanejp pisatelja. Pol-V" v'" I A zanimivih dogodivščin. ' : ' - ' *" ' i I j n. kako j,- svojo bo vir. kowj.j.'-ko zasnoval. HELENA. roman, spisala Marija Kmetova. 134 strani. Cena ............................................ V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenj.- učiteljice na deželi—duševno o-samljene žene v obliki, ki r-loveku seže glo-Iw.ko v dnšo in mu ostane neizbrisno v s|ni-miiiu. 5111)1 ČASI. — BLAGE ni še. spisal Franc Betela. 96 strani. Cena .................................... Kujig a vsebuje zanimivo povest in veseloigro. (Ilmje je jiovzcto iz našega domafeta življenja. HVDO BREZNO in druge povesti, spisal Franc Erjavec. 79 strani. Cena ................................ Naš izhoren priitovednik in pozuavatelj narave nudi eitatelju lepoto naših krajev in zanimivosti iz življenja naših ljudi. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. fcTIRI KXJIOE. Cena .................. Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuje nad tisoč strani. IGRAČKE, spisal Franc Miltinski. 131 strani. Cena Šopek Črtic in iMMllistkov našega najbolj duhov Ite^a humorista. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 365 strani. Cena Slavni ruski pisatelj je v tej jwivesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, i>oskuša na vse mogoče načine, spletkar!, doživlja in imzablja, toda strast do Igranja ga nikdar ne mine. IZBRANI SPISI. dr. H taka Dolenca, 143 strani. Cena V tej knjigi so črth-e izključno iz kraškega Življenja. Menda ni Se nihče tako zanimivo opisal kraške bnrje in Cerkniškega jezera kakor Dolenc. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda rez, 1M strani. Cena .................................... Janes Meneiger se jki pravici imenuje začetnika našega modernega le|»oslovja. On je prvi krenil s |K.tl. ki sta jo hudi?* Jurčič in K««r>nik t»»r uiiral moderno smer. V Irujigi so tri zanimive črti«-e. IZLET GOSPODA KROCtKA V XV. STO- I.ET.IK. spisal (rdi Svatopluk. 2lfi strani. Cena V navedenemu delu spremljamo dobrodušne* ga l*ra2ana gos-]H>«la llnmeka v dol>o strašnega In slavtir-;r:t hnsitHkeea voditelju Jana Ži-žke. Ta igodorin>ki roman je zanimiv od konca do kraja. .75 .60 .60 1.— .60 .90 .45 JiO .75 IZ MODERNEGA SVETA, spisal F. S. Finžgar. roman, trda ve*.. 2X1» strani. Cena ................1.60 V teui romanu je i*»segel naš pisatelj Finžgar res v moderni svet. Klasit'no je opisal horlNi med delom in kapitalom ter spletke in nakane kapitalistov. Idealna ljubezen dveh mladih src zavzema v romanu eno prvih mest. JAGNJE. 110 strani. Cena »noš. .40 Vez......43 V knjigi je indeg naslovne še povest "Star-eek /. gore". ol»e sta posel»110 zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Šmid. JERNAC ZMAGOVAČ. spisal H. Sienkiewirz, 123 strani. Cena .................................................30 Knjiga vsebuje polep naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". < Hh» sta zanimivi in vredni, da jih Človek čila. JI AN MISERIA. spisal H. L. Coloma. 168 str. Cena .60 Ta pretresljiva jmvest je vzeta iz dobe španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedol/.uem obsojenega Juaua Miserije. V o-sa-bl brezvestnega l-opezinka pa vidimo, kam privede človeka življenje brez višjih vzorov. JCRflfEVI ZBRANI SPISI, devet trdo vezanih knjig. Vsaka ima nad dvesto strani. Cena vsem devetim knjigam je ................................9.— Jurčič ne [»otrebnje nikakega i »osebnega pri-por«>čila. Jurčičeve knjige so napripravnej-še čtivo za dolge zimske vei^-re. Njegovi originali. doVlipni Krjavlj. skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drugih njegovih nejtozabnih obrazov bodo večno živeli. JI "TRI, spisal Andrej Strug. 83 strani. Cena trdo vezane .75 Knjiga je ]x>sveldivjegn plemena, ki je živelo in deloma še v«»diio živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Xai«lo in življenje kmetskega fanta, ki so ga stari- :•• !;l|: '•• k j-t se je vzdrževal z las-t- • i sredstvi t>-r zdaj i /je. zdaj težje. Iez«-1 .m! ^oie .J,. .i,,le ler -i -lednji." prd.oril v življe-:..;ii Me-te p,? karerem .i" stremel Knjige i»isam* živahno ■ »h čitanju se l«.i moral «'i!a-ij veekrat >t-,;l ij.-i>ii»ejati. KMEČKI PI NT. spis i! A\gust Šenoa, I«I strani. Cena .6« %ur. LA BOIIEME. Spisal II. Murger. 4t»2 str. Cena...90 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga je svetovno znano delo. LISTKI, (K*. Meško), 144 strani ...........70 LJl-BLJANSKE SLIKE, spisal Jakob Alcševee, 263 strani. Cena ...............................................,(§ I zborno je poget roman iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, da ga z velikim zanimanjem prečita do konca. LUCIFER, spisal Jean de la Hire, 292 strani. — Cena ........L— Fantastičen roman v šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. ČitatelJ se mora nehote čuditi bujni pisatcljivi domišljiji. MALI IX)RD, spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena .................................. .80 (ilolioko zasnovana is »vest o otroku, ki gane odljudnegu čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne i>ozna ralik meti bogatini In reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim ia slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena JO Stirl zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ................ .60 Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 11!» strani. Cena........ .60 MILIJONAR BREZ DENARJA, spisa! C. Philips Oppenlieim. 92 strani. Cena ................ 75 I>o skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Oppenhoim je znani atigleški ro-auopiscc puznan 110 celem svetu. MIMO ŽIVLJENJA, spisal Ivan Cankar. 230 str. Cena .80 MLADA LETA. (Jan. K. Kreki, l.vs str........60 MOJE ŽIVI JENJE. spisal Ivan Cankar 168 str. Cena .73 Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ijulije. čijili duševnost opisuje, so pristno slovenski iu opis njihovih značajev mora.slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Cena 1 Ji« Zanimivo delo. ki ho ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MORSKI RAZBOJNIK, spisal kapitan Fred. Mar-Oat. 192 strani. Cena .................................... .80 Povesti morskih gusarjih In piratih so splošno vse zanimivo, to delo pa presega po svoji zanimivosti najboljše povesti te vrste. Naročite izvod še danes, če se vam dopadejo invest i je vrste. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Caršin. 11J strani. Cena ____ .35 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. VzjN njajo se kvišku, a sredi pota omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH. Matirir, s slikami Cena 1.30 NAŠA VAS. spisal Anton Novafan. 224 strani. — Cena 1.— \ zvezku je devet črtic pover-ini iz naše Ie|K» Štajerske. Pisatelj Novačan je n.ilosgljiv mojster v opisovanju značajev. NAŠA LETA. spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vez. ..........7« BroS..............-0 Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pti-glja. ki je jKi7.uaI dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NANŠI MI DJE, spisal Alois Renter. 94 strani. Cena .40 Zanimiva povest i/, časov, ko so bili Francozi na Viivrskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trdo vezana. 115 strani. Cena .....................................70 Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svetovne vojne". PASTI IN ZANKE, spisal I. Š. Orel. 231 strani. Cena .50 Kriminalni roman iz polpretekle dobe. Neki slovenski kritik je nekoč pisal, da slovenski pisatelji nimajo daru za pisanje kriminalnih romanov. No, pisatelj (Irci mu je dokazal. da ga imajo. S p 1S1... PESMI V PROZI, spisal C has. Baudelaire. 112 strani. Cena .........................................................80 Verna slika iieočno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE. Rabim)ranat Tagore. Trda Tez. 84 strani. Cena ............................................... .75 Frgeovori, eseji in misli slavnega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 103 strani. Cena.... .35 Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki razmotriva pereče moderne probleme in posega v drugem delu v vojno iu povojno dobo. RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 192 stranu Cena .70 V širokem štilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fiucso. da mora V-ita-telj nehote z uaix'tim pričakovanjem citat i do konca. RENE MAUPERIN Spisal Kdmont de Concuort. 2-"!> str. Cena .40 Itoauiu o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev. ROMANTIČNE DUŠE. spisal Ivan Cankar 87 strani. Cena .......................................................r,<) S AN IN. Spisal M. An-ibašev. 4sS str. Cena .... 1._ Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem in na Nemškem konfisclraii. slika na realističen način ruskega inteligenta. malomeščjina...oficirja, študenta, žida, žensko v okviru družine in samostojno učiteljico. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 160 strani. Cena ............................................... .3* IH'juujt' te lepe povesti se vrši na ameriškem Zapadth Pestre slike iz indijanskega in'pi-jonirskega življenja. Mavu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, t<*da življenje na a-incriškem Zapadu je znal dosti natančneje o-•pisati kot marsikdo, ki je živel tam, SKRIVNOST NAJDEN KE. povest. Trdo vezano. 93 strani. Cena .................................................... J>0 To je po naše prikrojena povest, ki ho zanimala slehernega hravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča iti zadovoljstvo. SLIKA DORIAN A G RAY A. Spisal Oscar Wilde. :WH st rani. Cetui ........................1.20 To je eden najbolj značilntti spisov znamenitega auirleške^a pisatelja. Uoman je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in na-jietosti. ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 67 strani. Cena .................................................35 SREDOZIMCI, spisal Peter Boliinjer. 84 strani. Cena .40; vezano cena .fiO Zbirka kmečkih povesti iz našega življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičiee pogodi duševnost našega človeka. Ob čitanju njegovih del se zdi človeku. da ima pred očmi prizore iz domovine. SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 strani. Cena.....«0 Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena .50 Naš mojsterski pripovednik nam nudr v teli dveh svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pl. Suttner. 2'i8 strani. Cena ................................................ .50 To j.- ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala citati to knjigo, kajti to je izpoved žene in matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje. SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela. 176 strani. Trdo vezano. Cena ........................ 1.20 Naš znani pisatelj 1 letela je s tem svojim delom zopet posegel v naše preprosto življenje ter izborim orisal značaje, ki nastopajo v njeni. TARZAN IN SVET. :Min strani. Cena ........1.— T.VRZANOV SIN. Vezano :wil strani, broširana .9« TARZAN. SIN OPICE. .Mili strani. broširana .9'» Pisatelj Kdgar Rice Burroughs je v s\ojih delih o Tarzanu oiidelal snov. kakršne ni obdelal prinl njim Se noben pisatelj. Njegova dela So prestavljene v vse kulutriie jezike ter ne zanimajo sani o mladine, pač pa tudi odrasle. TATIC, spisal France Bevk. Trda ver. 86 str. Cena .70 Naš izhoren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih ji' posvetil svoji materi. TUNEL, spisal Bernhard Keilermann. 295 str. Cena 1.20 Cilohoko p«n1 zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Cele armade delavcev se zarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče ln tisoče delavcev. Toda železna volja inžiuirja Allana ne odneha, dokler ne steče med Evriv Iio in Ameriko glulniko pod oceanom prvi vlak. TRI LEGENDE O RAZPELU, spisal Julius Zcy-er. Trda vez. 83 strani .....................................69 Prevod treh zanimivih povesti znanega češkega pisatelja. UGRABLJENI MILIJONI, spisal Seliger Brat. 291 strani. Cena ................................................ 1J» • Knjižnica "Jutra" nam je s tem delom predstavila skrajno naiiet roman ameriškega Jugoslovana. Kdor bo prečital to delo. bo nehote vzkliknil: "Da, Ivan Belič je bil pa res duhovitejši nego vsi detektivi sveta!" VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51. strani. Cena....................... .73 Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezni, o sorodnih dušah. VELIKI 1NKVIZITOR. spisal Michel Zevacco. 124 strani. Trda vez. Cena....1.20........Bros. L— Kdor hoče poznati strahoto španske Inkvizicije, naj prečita to delo, ki je bilo spisano po resničnih podatkih in mora navdati čl-tatelja z grozo. VERA, spisala Olga WaUova. 154 strani. Cena .40 Roman je poln lepih prizorov, opisuje skrbno življenje nekdanjih najvišjih krogov nemške in ruske aristokracije in kaže. da so bili meti njimi poleg manj vrednih tudi srčnih plemeniti ljudje. 40 30 ci» 00 .Gfi VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merlmee. SO strani. Cena.. Eden najboljših spisov francoskega mojstra. .30 V GORSKEM ZAKOTJU, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena .............................................. Zanimiva povest iz prejšnjega stoletja, povzeta iz našega kmetskega življenja. V KREMPLJI H INKVIZICIJE, spisal Michel Zevaco. 461 strani. Cena ................................ L To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletIjaji iu nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja. ki ^a vzame v roko. V METE/1. Spisala Marija Kmetova. L'1'.i str. Cena............1. Pisateljica je v tem romanu globoko pogledala v žensko dušo. C sode petero žensk raznega tipa in značaja se križajo v metežil življenja. iz katerega izidejo vsaka na s\-.»j način. VRTNAR, spisal Rabindntnat Tagore. 1«»5 sir. Trdo vez.........."5 Mehko vez.......... V knjigi je vsebovana globoka mirna modrost iu srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. VOJNIM IR. spisal Josip Ogrinec. 78 str. Cena Zanimiva povest iz časov prekrščevanja k-»-roških Slovencev. V OKLOPVJ \Kl OKOLI SVETA, spisal Robert Kraft. DVA DELA. 481 strani, ( ena ............ » Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konca. p,,ln najiievcrjelncjših dogodivščin m zaplet ljajev. V ROBSTVU. spisal Ivan Mat if if. 255 strani. Trda vez. Cena ................................................ ** Ivan Matičič je eden listih redkih uaših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter I»>sledie. ampak zna tudi vse pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 12? strani. Cena ........ Zvezek vsebuje povesti Mileinsketra. I'retuka in l.aha. lW-biio pretresljiv je spis Milč:n-skega ".Mladih zaiiikoriicžcv lastni življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA .................' Z OON.IKM IN MEČEM, poljski spisal II. Sien-kieviez. 683 strani. Cena ................................ ltoiraTo ilustriran zgodovinski roman iz naj-bo'j junaške dobe poljskega naroda. To je eno najboljših d< 1 najslavnejšega polj-kega pisatelja. r-lT.UTK To KN.II«;«!. ZLOČIN V ORCIVAL1 . spisal E. (iaboriau. 21« strani. Cena ................................................... L- "Zločin v oreivaln" je zelo zanimiv detek-ski roman, ki nam predor-uje. kam lahko zn-Im-de lahkomiseln človek, ki nima skrbi /a vsakdanji kruh. Seznajte se 7. .............. detektivom l.e C«tque-oni. ZADNJA PRAVDA, spisal J. S. Baar. Trda vez. 181 strani. Cena ............................................ 1. Ljudska pove-t, ki obravnava spor med bratoma. je velike, pietrešljiv snovi in ostre doslednosti, »"itatelja vež.- >»l | : ve do Zad-i nje strani. ZLATA VAS. spisal Fr. Malovašir. 13fi stran*. Cena Poučna in kratkočasila povesi iz kmetskega življenja. ZAPISKI I/. MBTVFJiA DOMA. S;.is:,i 1 levčki 1 I «1:1.. IV,o strani, II. OKL. -1- ." s-' strani. < ena .............................. Veliki l»ostojevski je i«hI:j1 v tei.i svetovno-znaneiu romanu sliko življenja ruskih J - -1«I -k«.v v takozvatiih katonrah. utrjenih jetni-škili taborih v Sibiriji. ZliOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj «05 strani, t ena ... . 1 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal duševnost i zločinca kot ga je opisal v tem romanu 1 »ostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA 1IUZARJA. spisal Conan Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena ... Brošira na............ čilatelj se mora do solz nasmejati, ko čita poglavja: Kako j»- izgubil NaiM>b»on«»v huzar uho: K:iko je zavzel Sar:igi»s>o: Kako je 11-bil "brata"*: Kako ga je hudič skušal, itd. ZBRANI SPISI. 3fi8 strani. (II. zvezek). Cena i V tem zvezku so zbrani spi^i mw'ga prvovrstnega pisatelja Maslja Poilliuibarskcira. ki je {»ogledal v široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač tui Slovanov v splošnem. ZGODBE ZDRAVNIKA AlI ZNIKA. spisa! Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ................................ Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu čitatelju. ZLATI PANTER, spisal Sinclair Gluck. 51 str. Cena Roinan iz modernega življenja in sveta. Napet od začetka do konca in poln dejanja. ZA KRUHOM, spisal H. Sienkiewirz. 122 slrani. Ona Pretresljiva jiovest o revni družini, ki se je konci prejšnjega stoletja izselila v Ameriko. Ime slavnega poljskega pisatelja nam jamči. da bo delo vsakdo z užitkom čital. ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Vinko Sarabon 142 strani. Cena ........................ ZMAJ IZ BOSNE, Spisal Jos. Ev. Tomif. 229 strani. Cena .................................................... Roman iz krvave bosenske zgodovine. Boji s Turki: skoro neverjetne dogodivščine: temeljit opis najl»olj krava ve dolie Bosancev. ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 202 strani. Cena ................................................ Vsekoz zanimiva jnivest Iz našega slovenskega življenja. ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. 141 strani. Cena ................................................... Najboljše delo ustvaritelja modernega detektivskega romana, v katerem igra Sherlock Holmes slavno vlogo. Povesti... "»0 .90 .50 .30 .75 .50 .60 KRATKA DNEVNA ZGODBA FREDERIC HOUTET: RAZOČARANJE Xa plesnem večeru je dejala ' vse življenje ne inore biti ta- i nost. Ta mala Gilberta, tako (Jill»erta pri tangu mlademu, elegantnemu možu visoke po-stave, ki je z njim delala krasne figure tanga: — Cujte, Jean, od ločitev je padla, množim se. .lean IVonv ni mogel -kriti sitnega present^čenja, in malo j«* manjkalo, da ni pokvaril enega tempa tanga, kar je pričalo, kako zelo je razburjen. — Kaj, množiti se hočete, tiilberta.' S kom pa? — X Adrienom Anoonfmn. — S to zverino z očali Njen krat«»k smeh ni bil i- skren. Pretiravate. .. in to ni baš lepo napram meni. Ali va> silijo.' Kdo vas sil: v zakon f Skomignila je s svojimi golimi rameni. Nihče me ne sili, pač mi pa -vetuje tako zdrava pa met. Toda vi, Gilberta, tako dražestna, talko rahločutna, hočete skleniti zakonsko zvezo po zdravi pameti? Da, v \sej njeni grozi, k\ j«, v polni meri čutim, jaz, tako dražestna, tako rahločutna, kakor pravite... Toda ne šalite se. V resnici ima Aneome. čeprav mu manjka malo zunanje elegance, druge lepe lastnosti in mislim, da bo mojemu očetu zelo koristen družabnik \ njegovih podjetjih, ki so začela inekam pešati... Prišel je večkrat k nam, videl me je. . . no in tako. . . — In taiko vas bo kupil. — Ne, to ni kupčija... to je po zdravi pameti sklenjena zakonska zveza, kar izrecno ponavljam.. . Kaj hočete, prijatelj, lepo je zbližati se tako, kakor sva se midva, na tenisu in na družabnih večerih, in ži-\oti tako nekaj mesecev, toda ko... Obmolknila je, tango je bil končan. Plosikanje plesnih parov, ki so se neradi ločili od prijetnega tanga, je znova o-budilo godbo. Gilberta se je znova zazibala z Jeanom v plesnem ritmu. — Xo, kaj ste mi že vse povedali ? — je vprašala nekam razočarano. — Kaj naj vam pa še povem, Gilberta? Strašno mi je žal... Kaj naj vam rečem ? — ^Mar naj ponavljam, da vas ljubim... ('emu to?... Saj i-tak sami veste... Ta možitev, ki me tako nepričakovano obveščate o nji... j da žena se je odpeljala s svo- — Mislila sem, da je pamet-1 jim možem na običajno ženi-noje, če vam povem to, pred- tovanjsko potovanje. Potem Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM )! NAKRATKO N A DOPfSNICl 1 SPOROČe SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. dražestna, nežna, tempera-iik ntna, s katero je preživel toliko krasnih intimnih ur in ki je bila, kakor se je zdelo, tako rada z njim.. . Kaiko to, da je bila pripravljena skleniti to zakonsko zvezo... Vzeti tega Aneoma, tako brezpomembnega in toliko starejšega od nje? . . . To mu nikakor ni šlo v glavo... Slednjič so mu šinile v glavo nove, prijetnejše mi- 1 sli .lean >so je redko sestajal z! V bolnišnici v Wick Haven, Pa., je pred kratkim umrl .J os. Radišek, star .).'! let in doma iz Rimskih Toplic na Staje r-skem. — Okoli 1. juinja. bo nekako zadnji čas. ko se morajo državljani v Olevelandu izjaviti, če bodo kandidirali v ta ali drugi mestni urad. Veliko pozornost posvečuje angleško ča-sopisje sodniku Mr. Frank d. Lauscbetu. od katerega se pričakuje, da bo nastopil kot kandidat za župana mesta Cleve-lamla. Mnogo se je tozadevno j pisalo v javnosti. Ta ponedeljek dopoldne ZAROČENCA ' Ml LAX S K A ZdODUA IZ 17. STOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI 113 , "Drugi je izdihnil, proden sem jaz dospel.'' M edtem je pri vhodih in v 'okolici samostana vse mrgolelo radovednega ljudstva; a prišla je četa biričev, razgnala množico ter se postavila v določeni razdalji oil vrat tako, da ni mogel iti nihče neopažen noter. Prišli -«> tudi brat umrlega, brat njegova bratranca in star strie, vsi oborožen i od pete do temena in v velikem spremstvu razbojnikov; začeli so krožiti in so gledali z izrazom in kretnjami grozečega kljubovanja navzoče radovcd-neže, ki se niso upali reči: "Prav mu je/' a jim je bil to zapisano na obrazu. dedva je Ludovik mogel zbrati svoje misli, j je dal poklicati redovnika spovednika ter ga no pride ta novica v javnost . . . Kaj bi vam bilo ljubše, če bi zvedeli to od tujega človeka — Ne vem... nisem zmožen treznega prevdarka... Strašno mi je žal... Tak rad vas i-m.niL. . Tedaj je ona obmolknila in tango je bil končan. Vos potrt jo je odvedel Jean k buffet u, kjer jo izpraznil čašo šampanjca, k;ikor da je strup. Potem jo pa odšel. Imel jo neprijeten občutek, bolelo ga je razočaranje, grizla ljubosum- Gilberto iprod njeno poroko in j se je vršil v Chicago, 111. po- j prosil, naj poišče Cristoforovo vdovo, naj jo v nič več nista načenjala tega j greh rojaka Franka Garbaisa,! njegovem imenu prosi odpuščenja, da ji je po-vprašanja, kakor da sta si oba j st- Pokojni se je ponesrečil, kolvzročil toliko žalost, kar seje zgodilo čisto pro mislila: čemu vse to?... Mla-'je na svojem stanovanju pomi- ti njegovi volji, ter naj jo istočasno zagotovi val okna, pri čemer je padel in ,l:1 ,m.Mine on .lkr„ za njeno družino, zadobi! usodne poškodbo. | M ed nadaljnim razmišljanjem o la-tnih uso-— Slovenska trgovska tvrki naj bi ga vsak hip -spominjalo, zakaj se mora pokoriti, in postal brat Cn-stoforo. Jedva je bil končan obred, pri katerem so ga prooblekli, mu je gvardijan ukazal, naj gre o- pravljat novieijat v----, šestdeset milj od tam, in naj odpotuje drugi dan. Xovinee je globoko priklonil in zaprosil za eno milost. "Dovolite mi, oče, * * je rekel, "preden zapustim mešto. kjer sem prelil človeško kri in za- jo radi — V Crested Butte, Colo., je dne 14. maja Mike Ribič, ki si je spremenil ime v Fisher, izvršil samomor s puško. Star je bil 5fi let in v Ameriki jo bil 37 let. Zapušča pot sinov. Žena mu jo umrla prod 20 leti. jal -pri-tem. Tedaj je naročil notarja ter mu na- i,l,;<"'aTn 'knit<> razžaljeno družino, da rekoval podaritev vsega svojega imetja (bilo je žalitvo m!,!o T»>t«»lažirn, da pokažem vsaj vsekakor lepo premoženje) Cristoforovidruži- 'l«'*»njo in bol. da ne morem škode povr- ni: primerno v.~oto vdovi, kakor bi ji hotel «lo-lniH' ',a P1'0"-1111 oproščonja brata ubitega in mu, ločiti nekako protiodškodnino, ostalo pa osme- jf blagoslovi moj namen, poga-im je/o v rim Cristoforovim otrokom. ,-rcn. f . ,, . ■ , ' Gvardijann i dober, tu ii pripomogel k temu. da bi tio 'I neniudo- ('list i Oolj -pravil - samostanom: zato i< ... i - i • ^'drego. Da bi ga odpustili iz samostana ter ga«, *.- < i - z n inn io zapustila družabni , . . .... . ' . . Dna k tistemu plen oiiiia>evomu < večer ' |tttk° l2nK'l,! PravMM»to ™V™vi maščevanju nje- | T,,Zsf„1(.110 |m)?nin h,,!t.t Tudi .lean je kmalu odšel. '*ov,h ^»vražnikov, o takem -klopu ni bilo nm-1 ,ako mM„,- Bil jo ves v ognju od radosti. Mltl razpravljati. |p ( , .. . j;J .1 litri .pride to dražestuo bitje To bi bilo isto kakor odpovedati -e lastnii1* j t k njemu. Niti sanjalo se mu1 prodpravieam. vzeti samostanu dober gi;«- pti j . j ni, e kršijo pra-j ;.,„* vanju je -imish hI njega dne >am vi(j;. ^^ ohrniti proti eeikvon, 1 !!! i«» pripravil vse za sprejem dra- \ . , , . . , : 11 , ... ' . ' . . oblasti, ki so se smatrale za za.-citnice teh ju,« žestne Gilbert«*. Prinesel je i .... . ^ . , , .. , . . ,, . vie. Po drugi strani se |e družina ubitega, /<*,.. i-<»v >ivmr:ivi v:iLrUšk-<» 'litem I ' roz, pripravil zakusko. Potem se je v svileni pižami zleknil ?/na divan in si prižgal orijen-talsko cigareto, čijo duhteči dim so jo dvigal do lestenca v obliki grozda (dekoracija, na katero je bil zelo ponosen) in . _ čt.kal jB0R ZA LETO - Predsednik: FRANK HOTKO 507 E. 73rd St., New York City Pod predsednik: FRANK MfcKINC 1055 Greene Avenue Brooklyn, N. Y. Tajnik: JOSEPH POOACHN1K 58«» Liberty Avenue Wlllixton Park. L.. I. Nadzorniki: I. PETER CERAR G0S8 Palmetto Street Brooklyn, N. Y. III. FRED VELEPEC. 77 Blagajnik: ANTON KOSIRNIK 101-21 — 85th Road Richmond H ill. L. I. Zapisnikar: ANTON CVETKOVI1C1I 933 Seneca Avenue Ridgr-wood. L.. I. Arhivar: JOSEPH POGACHNIK II. JERNEJ COREL. C71 Sf-holes Street Brooklyn, N. Y. — G7th PL. Glendale. L. I. Društvo zboruje vsako četrto soboto v svojih društvenih prostorih American Slovenian Auditorium, 2S3 Irving Ave., Brooklyn, N. Y. moiročna sama za-e in po svojih zvozali, postavila na. stališčo, »la hoče maščevanj«', in j«' proglašala za svojoirn sovražnika vsakogar, ki l»i jo skušal v tem ovirati. Z«£o«lovina ne praA'i, «la jim j<- bilo z«^l«> žal u-l»it<'.u:a. in Indi m*, ali jo bila v vsem sorodstvu 1«' ona solza pro lita zainj; poroča sann>, kapiiontsko haljo, je s tem vse najlepšo poravnal: popravil jo nekako svojo krivilo, naložil si je pokoro, priznal je nenaravnost, cj >;., .' i. jni - činstvn. čim ^lovc-nejši- in lirnpnejš«* 1m». in «I;< bo to (če hočemo izraziti z mo«lerno eleganco) lepa .trail v r»»«Uiin^ki z!ro«l»»vini. Dal j(-na.irlo obvestiti v-e >oroihiik«>. naj bo.lo «lrii«ji «ian opohbio na nslngn (t.-iko j«- bilo to«laj običajno govoriti). «la pridejo k njomn in prejmejo skupno zadoščenje. Oj>old*ne j«* palača mrgolela jrospo«le vsake starosti in obojega spola: krožili s«> in -«> mešali sijajni viteški plašči, visnka pen-sa, viseči bri«lki moči, umorjeno so mahali naškrobani in nabrani ovratniki, vlačile so se in zapletalo z .arabe-kami okrašeno d«»l-e halje. Predsobo, Očo-vanllijan se je z neprisiljeno ponižnostjo 1,1 ^ vrveh, od strežajev, , pa že v, razbojnikov in ra«lovedniežev. Brat Cristoforo j«» videl v-«- t«' priprave, uganil je, čemu vse to, in občutil rabiti zmedo; a predstavil bratu umrlega in po tisočerih izjavah spoštovanja «lo prejasme hiše in želje, da i>i so ji mo^el izkazati uslužnega v vsem, kar bi le bilo mogočo, govoril o law lovi kf) veni kt-sii in «» njegovem sklepu; pri toni jo vljudno namignil, da je hiša s takim sklepom lahko zadovoljna, in nato še milo je in s še večjo spretnostjo prišepnil, 11011111 prepustil, da smatra to, če 11111 je všeč, za čin pokorščino. S tem je bila stvar zaključena. Zadovoljna jo bila rodbina, da se je zanjo vise tako častno izteklo; zadovoljni so bili rodovniki, ki so rešili enega človeka in svojo predpravico, ne da bi si s tem nakopali kake-^ga sovražnika; zadovoljni so bili ljubitelji vi-j fteštva, videč, da se je zadeva po vol j no konča-j -la; zadovoljno je bilo ljudstvo, ki je videlo pri- i ljubljenega moža izven nevarnosti "111 je obenem j že trenotek nato je dejal sam pri sebi: — Prav je itako; ubil -sem ga javno v pričujočnosti t«>-liko njegovih sovražnikov; ono je bilo javno pohujšanje — to j«« zadoščeni je. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vat bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" 'G LAS IT ARO DA' NEW YORK, THURSDAY, MAY 23, 1935 THK LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. ML Mož v ognjeni peči ^^»Roman iz življenja: Za "Glas Naroda' priredil: I. H. 12 Vera zategne ustnice in bi najraje jokala. — Vse mi pokvariš, — st- pritožuje. — Zakaj zopet ta naglica f Pavel prisede in ji boža roko. — To ni naglica, srček, — odgovori. — Imava še poldrugo uro časa in moreva pri vsej udobnosti pospraviti knežjo večerjo, ki si jo naročila. Toda tujska knjiga ... Vera, Rolf sedi doma in se mu toži po meni. Hvala Bogu. z dobrimi vestmi. Vse je dobro izteklo. Take osebnosti kot je tajni svetnik Pfajfer in ravnatelj Lene, so se pohvalno izrekle in to tudi pismeno potrdile. Pismeno — to je za mene neizmerne vrednosti. Podlaga za patente in novo beraško pot. Mogoče bom vendarle še dobil teli umazanih stotisoč ... Sedaj prihaja jastog (velik morski rak). Smeje se nama. Veselo nama miga z levimi škarjami. Hoče, da ga prijazno pojeva v njegovo notranjo zadovoljno^ .. . Pavel govori dalje, neumno in šaljivo. Vera pa mu streže. Zopet je vesela, Pavla pa bovle razvedri. Pri tretjem kozarcu trčita. — Na tvojo peč, preljubi pečar. — pravi Vera. — Da bi ti vemo gorela, hip, hip, hura! Kadar pa enkrat pride tako daleč — tedaj pa bomo pošteno slavili zmago. — (Vle dneve. Vera! In po prvem milijonu ;ii bom podaril vilo, krasno opremljeno, pojMilnoma moderno, z garažo in avtomobili. Kopalnico, da boš mogla plavati, z umetnimi valovi. - premikajočimi saloni, za izprciuctubo umetniško galerijo in z vrtom, v katerem se morejo zgubiti nadležni gosti ... — Pavel pri]h>veduje in Vera mu odgovarja in pritrjuje. Ko pride čas, da odideta, j«« Vera nekoliko omoteua iu v železniškem vozu nasloni *vojo glavo na njegovo ramo in mirno zaspi. V Berlinu je zopet slabe volje, ker je Pavel ni hotel peljati domov. Posadi jo v kočijo in ji za slovo poljubi roko. Sanjaj o meni. — ii pravi RAZOČARANJE {X a flat j rrattj.v 5. tirani) pied njim nema i;i ga nepremično, trdo gledala. — Ljubljena, zbegani st«*, .ji je šepetal. -— P«,mirite >e Najina Ijuliozeu bo končno premagala vse. Ljubim vas.. Hotel jo je objeti in poljubiti. Pahnila ga je od sebe. — Pustite me! Ne dotikajte se me! Ne ljubim vas, -ovra žim vas... Prišla sem k vam samo zato, da vam jtovem to v obraz. Ljubila sem vas, zdaj vas sovražim. Ljubila sem vas stra lno, ko sva se 'sestajala pred mojo poroko... Na konei-sveta bi bila šla z vami. pripravljena sem bila postati vaša družica, vaša zakonska žena. ki bi delila z vami dobro in zlo.. . — Vi pa tega niste razuni«'-li, ali bolje rečeno, niste ho teli razumeti. Niste si hoteli nakopati žene... in pa, bila -em brez premoženja, kar j -zlavno, kaj ne.'... Govorila je z globokim iu razburjenim glasom. Lovila je "Jipo. Bil je zbegan, presenečen, pos.kurednji položaj... Samo iz rahločutja.. . — Molčite, ne lazite? Ka.j SEDAJ JE CAS I>A SK PRIPRAVITE ZA POTOVANJE V EVROPO TO POLETJE. Pridružite sc našim izletnikom. ki mliMitujrj« na največjim kabinskem parnikti Krenili Line "CHAMPLAIN" "'w1;';:,;^,z 15. j u n i j a za EVHARISTlfNI K ONO KES v I Jlltl JANO. Priljubljeni Hev. Aleksander I ran\ar i r. (hirala bo duh sv ni vizija in Ito potoval iz izletniki. — Ne z::nuidte te i/redn** prilike, da m* udeležite t«Ji svrfanosti. DKKil 1/IJ-:TI SLOVENCEV NA NAJVEČJEM IN NAJNOVEJŠEM PARNI KI' SVETA "NORMANDIE" ton in^tt r-evlj. v *l«.l^ nV:w v"uka 7. JUNIJA in 22. JUNIJA Potujte na irin rudo vil. lil j.iiimkn a I.vropo. Manj k..t pt-f «lnj pn k , o<-eniia. V.-m-ii proti ognju. Vse lin jnovej-M- \nrlm-liM- napravo 1».>Ii"i' kalni«-. Elevator v tretjem razn-du. Hrana. ki j., imate radi In l.r.v. plueiio vino pri oln-dili Za i»Hlr< l>!ia im v..«!il;i ju karte pilite na SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 21G West 18th Street New York City tfejrvoh Jlrue. Mil. lr'IIHUliia'iii,mnt;i?in i g SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU Bit WEST llth STREET NEW YORK, H. f PiAIT* NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA PO-TCVANJB mi iifiwam m SHIPPING irig NFAVS ln. 11. H.. 17. 11». .MAJA : •J,S. Alaji-^iii* v Clierhom^ ('ha m plain v llavre lte\ v Ijeima Bremen v Bremen Ili-rengaria v i iierbourg inlgovori Vera. — Kvečjemu o treh mladeničih vaD1 dovoljuje trditi, da bi tu idi srednjih razmer ne bila v ognjeni jM'i*i. Pavel zapre vrata. Vera pa pogleda skozi okno in zakliče: Vse najboljše — držim tvoj palec! — Tudi meni! — zakliče mlad dijak, ki je š<-l mimo. in kočija oddrdra. Pavel sede v avtomobil in pove naslov. Tam je bila pisar na in stanovanje. Malo je bil razhurien. Vprašanje, a ko ne bi bilo mogočo najti gospiwlarsko boljših rudniških priprav. na j bro vede /e zanimalo že več 1<*1. Njegova žel ia je bila > tehnišnim zna-1 da čakali njem zmanjšati ceno produkcije. In v šolanjih časih je bilo to potrebno. Po neki ameriški statistiki je znašala vrednost izgubljene toplote vsled pomanjkljivih peči milijardo, kar -tain- različno kurivo enega leta. iu to samo v Združenih drz.M-vah. Tedaj je mogel, lo vedi Bog, v resnici irovoriti o štedd-ni iH«či! Fn tudi drugih prednosti njegove'|M-či ni bilo mogoče Podcenjevati, zla-ti. kar s«* tiče * ilstranjenja prahu, kar je poglavitno v industrijski kurilni tehniki... Pavel vidi še z ulice, da so okna Rolfove delavvne sobe še razsvetljena. Ko vstopi, mu udari v nos siv tobakov dim. — DoIht večer! — pravi. — Rolf, zopet kadiš, kot tovarniški dimnik in vendar veš, tla ti je zdravnik kajenje prepovedal. — E, kaj, — odgovori Rolf, — ako hočem misliti, moram Imeti cigaro, drugače ne gre. — Toda boš zbolel. — Saj sem že. Sedaj ne govori več. temveč me poslušaj. . . Rolf vstane in Pavel ga z veliko skrbjo pogleda v njegov suhi obraz z rdečimi lisami na licih in pekočimi očmi. Odpre okno ter si k pisalni mizi potegne stol. — Pri ("ni, — pravi Pavel. — Ako sem po telefonu prav razumel, tedaj najina stvar ne stoji slabo. — Celo ugodnejše, kot sem pričakoval, sprejela .' Kako >t,. si mogli dovoliti o meni sodim, da bi bila žrtvovala ljubezen dohič-kažel^riosti! Morda je na svetli mnogo takih žen>k, toda jaz nisem taka... hi vi >te to .1«, bro vinloli! Vedeli >t<- dobro. Uiti -aillo li.l besedo, pa bi bila vaša in presrečna. V t«i besedo sem verovala do zad njega. Pričakovala sem jo š<-tistega večera, ko sem vam po vedala, da se (nameravam o možiti... Zaroka bi bila takoj razdrta... Presrečna. bože moj, presrečna! Toda č rli:i i! i Ulste besi*« lice, vi sehičnež. vi -trahopetnež!... In pustili ste me omožiti se, mene, rahločutno in 11 ražestno, kakor ste sa-| mi dejali... t »možiti se tako. kakor sem storila... In dovolili ste s.i ceh* zabrusiti mi tistega večera v obraz, da >«• prodajam! Ne, vi .-ami ste me pustili, da sem se prodala... Jaz sploh nisem vedela, ka j dela/m., kaj bo iz tega... So stvari, ki jih človek ne razum«-, dokler jih ne doživi... Toda vi NAJHITREJŠA SLU2BA V JUGOSLAVIJO na največjih in najbolj modernih ladjah, ki plujejo redno v vašo domovino PO SOLNČNI JUŽNI PROGI PREKO TRSTA — 7 U R DO JUGOSLAVIJE Conte Grande — I. junija - 3. julija - 10. avg. Izial.Uf t.. \» lik.. t>«gl:. <>, U.I..I.H. st in . . nt-ti..si. rta f....l:,>-t.. i.anivn.^st . Trst. ki j.- <«l'!;tlj«-ti siuno j.ir i.r ...I •]<>iti..vjm- \l||.n I ■• «1 »X K I: I * .II ZNK i'UMCK t... . k i„ užak.. t„,„l..n,n' prostorov. l>rijstk.-f»-:|(-r «'.-ni< r, X« vv V.-rk «'ity JI NI.IA : 1. I j« f:i vette v llavre ."> \V:i-!iniirtoii v Havre T. Normandie v Havre S. Kuropsi v ISrt-uieii < '•■ni«* ili Savoia v l". Maje«.; ie v I "liertHiiirj; 11. lireiui-n v Kremen 15. Ke\ v <>enoa Ch:i m plain v llavre 1!». Manhattan v Havre iSereiijpi ria v flierhourc 20. Lafayette Noriiiamlie v llavre 'J«!. Aipiitani.-i v <'lie>-lK»ura lie •!«• Kranee v Havre .Mu Jest ie v i "lierlmiiry lluropa v liretui n l*otit« tli Savit OBIŠČITE SLOVENIJO — 1N — EVH ARISTICNI i.e moja Jjubiea: ne da bi mi bilo treba >krbeti za njo kot za ženo, bom imel prijetno, lahko o jih v teoriji našli izvrstne. Tudi ni nikakega dvoma o tem, da jih ne bi bilo mogoče izvesti — toda vse se mora seveda izkazati v praksi. Veš, da nama je tajni svetnik Pfajfer svetoval, da pošl ješ model svoje peči v rov Herman. Tukaj ga je sam skupno z ravnateljem Leueem pregledal in preizkusil, torej takorekoč postavil na majhno preizkušnjo. Pfajfer se je vrnil ter mi je svojo sodbo podal pismeno. Prosim, beri. Pavlu izroči papir, katerega naylo prebere, spočetka resno, narfo z naraščajočim kimaujem, slednjič s smcjočinii očmi. — Več ne moreva zahtevati, — pravi. — Sodba ena A. Veseli me tudi, da Pfajfer želi, da se model še dalje preizkuša iii pri tem pripomni, da tukaj prvič odpade vsak prah. Škodljivost prahu za ljudi, živali in rastlinstvo je bilo do sedaj mogoče samo deloma odstraniti z rovi, kanali in raznimi predeli. Torej, Rolf, jutri bova naznanila patent. No, in kaj dalje! Rolf si hoče prižgati novo cigaro, Pavel mu jo vzame. — Dovolj si kadil, — pravi. — Misli na svoje zdravje! Rolf skomigne z rameni. — Kaj pa je pri tem, ako grem — ti vendar še živiš. — Ne govori tako neumno! — Ti, moja glava, moji možgani, moja delavna roka! — K stvari! Kako sedaj naprej? Kje dobiva denar? — Patente moreva prodaji v inozemstvo. — Za to pa bi bila potrebna dolgotrajna pogajanja., Rolf. Razu tega pa bodo skušali pritiskati na ceno, ker je bil učinek iznajdbe preizkušen samo na modelu. Ali si govoril s svojim bančnim ravnateljem? ste vedeli... iz preračunljivo- - t, i^. . l*a, lz preračunljivosti, pravi Rolf ter, to som S|>oanala poznejo. -lili ste si: Ljubi me, svojeg moža ne ljubi, xopern ji bo. . Ko se zopet sestaneva, posta- Molčite! Re -llieo irovo- I.epo mah». bro pripravljeno zakoiioloinstvo. . . No torej, vidite, ne vem, če bom kdaj varala svojega moža... to ni izključeno, eeh> verjetno je. . . <> tem bi bilo zdaj š«- prezgodaj govoriti. . . Toda z vami ga ne bom varala, slišite, z vami K O N G R V UIIILI.VM s tem. da se pridružite VELIKEMl IZLETI slavnem ekspresnem parniku E S VAŽNO ZA | NAROČNIKE f'"hfj naslova je razvidno d* kdaj imate plačano naročnino, !*rva številka pomeni mesec, črn* cm privolila, da pridem k vam. — \ idela .-em vam na obrazu, kako ste si mislili: To sem hotel! Posrečilo se mi je... In dane->li .me pričakovali blaženi, t;-i!no prepričani, da boste do-segli svoj cilj. — Ah, ah, go-tija, rože, vo izjave, ]>ižama... V>e to zame! Kako nehvaležna sem. . . Hiti bi morala presrečna . . . (Dalje prihodnjič*) ^liiiiiiuimfuiunniiTiiriiimiiiiiniiirtjniJmTiiimsiJijsajiiiriniiiHi!*!?;!-!:^^ ^^ g DENARNE POS1LJATVE | Denarna nakazila iz vrču jemo točno in zaneslji- | vo po dnevnem kurzu. 1 V ITALIJO I Za V JUGOSLAVIJO $ 2.75 .................... Din. 100 $ 5.25 .................. Din. 200 9 7.30 .................... Din. 300 $11.75 .................... Din. 500 Za $23.50 ... $47.00 ..... Din. 1010 Din. 2000 $ 9.35 $18.35 $44.40 ........ SKK.20 ... $176.— .. $263.— .... 100 200 Lir Ur Lir 500 Lir 1000 Ur 2000 Ur 3000 KER SE CENE SEDAJ HITRO AIESfAJO SO NAVEDENE i'EXE PODVRŽENE SPREMEMBI OOR! ALI DOLI — - - • --- Zrn izplačilo večjih zneskov kot zgoraj ta ver le no, bodisi v dinarjih ali Uran dovoljujemo ie boljr: pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za itplattlo Odšla je in zaloputnila za seboj vrata predsobe. .lean Prony je stal nekaj časa nepremično, o-upel, presenečen. Potem se je ozrl po so hi, pripravljeni za ljubezen, 11a lestenec v obliki grozda, na bogato obloženo mizo, na rož" in na svojo lastno postavo zrcalu v paradni pižami. — Kako neumna je, saj sploh ne zna živeti, — jc zaše petal nejevoljen, ogorčen, raz očaran, in zaničljivo je skomignil z rameni. NERODNA POMOTA (preko Uherbmirga in Pariza) Izletnike bo spremljal iz-vežhan potniški spremljevalec. Karte je mogoč«* kupiti po rtmard White Star Odplačilnem načrtu. IZIiMKNI riioSTiiIil. KIIIIN.IA in ZA ISA V A Za ]>odroliii<>sii vprašajte pri: Frank Sakser, Jr. SLOVENIC PlItLISHINt; CO. 216 \V. IKt h S t reel. New York Gunard White Star Ltd. ŽENSKI SMEHLJAJ $ 5.— morate poslati $15.— 120.— 140.— |5#.— ........t S.7S ........«10^5 .......$16.— ........$21— ......$41.28 ........ $51.51 Prejemnik uohi » starem kraju Izplačilu v dolarjih. Nujna nakazila izvršujem* p% Cable Letter za pristojbino f 1.—. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY MGl.i Narod*** II« WK8T ISth STREET NEW VORK. N. wmmmmummmmmmmmmmmm L(4a 1SSS. si* jo obrnil slavni italijanski antro p o I o g Lambroso na bivšega šefa pii-riške policije Corona s pismeno prošnjo, naj bi 11111 poslal za njegovo delo "Zločinska žena fotografije pariških zln-činTv vseh vr-jt. Coron proti temu ni imel pomislekov in I«ivmbrosovi želji je bilo u-streženo. Ko je knjiga izšla, je poslal avtor v znak hvale/, nosti en izvod tudi Coronu. Italijanski učenjak je z vese- Žeiio z najslajšim smehlja jem so iskali že večkrat po raznih časopisih, da bi pa iskali najslajši smehljaj na javni tekmi na gledališkem o dru, to si je izmislil šele podjeten gledališki ravnatelj \ Parizu. Dame, ki >0 se hotele udeležiti tekme, so morale prej poslati ravnatelju svoje slike, na katerih so morale biti nasmejane. Ravnatelj je dobil •npogo fotografij in jnisebna komisija je določila, katere dame pridejo 11a tekmo. Izve-idenei pravijo, da je smehljaj mnogo težji od polnega smeha ljeui porabil poslane mu slike,. - - njegova knjiga je bilo bogato 1M ,,a smoh 11(1 pristoja ilustrirana, priobčene so bile| tnko IrI)l> kakor smehljaj Tekma je trajala dve uri in v.-i slike, ki mu jih je bil poslal Coron iz Pariza. Ko ji> pa Coron ogledoval te slike, ga je obšla groza. Ugotovil je namreč, da se je bil zmotil v predalčkih svoje pili sal-ne mize in italijanskemu ličen jaku je poslal namestu fotografije trgovk, ki so bile priložene prošnjam za koncesijo in so ležali na policiji. palmo zmage je odnesla portugalska pevka Carina Freier-jeva, ki se zna tako sladko smehljati, da je njen smehljaj zasenčil vse druge. Se istega večera je bila zmagovalka an-gažirapia. Iznajdljivi gledališki ravnatelj je pa izjavil, da bo odslej vsako leto priredil tako tekmo. Bevtt*. J. I.nknnirb Fabian K'bieago, Cicero in IlUtioi»> Jollet. Mary Itambirh, Ji>sepb 'lr# vat I^i Salli*. J. Si>eH<-h Mas<-outah. Frank Angustin North Cbleagu. Jože Zelene KANSAS: