IZDELA ŠOLSKIH KROŽKOV
RAZGOVOR Z AVTORJEM
KNJIGE PLAVI KRIŽ
DR. VASJEM KLAVORO
Dr. Vasjo Klavoro smo povabili v knjižnico
Naravoslovnega srednješolskega centra, kjer
smo predstavili njegovo knjigo in avtorju za-
stavili nekaj vprašanj. Srečanje so popestrili
učenci naše in Glasbene šole iz Nove Gorice
ter Goriški muzej, ki je dal na razpolago več
primerkov orožja, orodja, žičnih in kovinskh
ovir iz prve svetovne vojne.
Knjiga Plavi križ govori o prvi svetovni voj-
ni na zgornjem delu soške fronte: od Bovca do
Tolmina ali pd »Rombona do Krna«, kakor
pravi avtor. Če bi knjigo napisal zgodovinar,
ne bi bilo nič posebnega, toda dr. Klavora je
zdravnik, aktiven kirurg, pisec številnih stro-
kovnih del; vodi šempetersko bolnišnico
Franca Derganca, je gorski reševalec in ama-
terski fotograf. Zato je bilo moje prvo vpraša-
nje: »Kako ste se odločili za pisanje zgodovin-
ske knjige?«
Dr. Klavora je odgovoril, da je odraščal v
okolju, ki je naravni muzej prve svetovne voj-
ne. Kraje, ki jih opisuje v knjigi, je velikokrat
prehodil z očetom. Oče, doma iz Bovca, je
kot profesor zgodovine služboval v Tolminu
in na sina Vasjo prenašal bogate izkušnje.
Vzpodbujal ga je, naj vse spomine in razisko-
vanja opiše ter jih posreduje vsem, ki se jim ta
vojna odmika. Prav plod te vneme in avtorje-
ve vedoželjnosti je naposled knjiga Plavi Križ,
kot izpolnjena obljuba očetu in v njegov spo-
min.
Naslednje presenečenje je grafična podoba
knjige oblikovalca Boštjana Kende, ki je pre-
polna simbolike. Na naslovnici se srečamo z
napisom Plavi križ v prelivajoči se modri in
zeleni barvi. Obe barvi sta označevali plinske
granate, ki so trosile grozo in smrt med vojaki
na soški fronti. Nad napisom je avtorjeva foto-
grafija Bovškega polja s Svinjakom, ki odseva
njegovo ljubezen do narave, nas pa opozarja
na naravne lepote tega dela domovine. Belina
s fotografije se poglobi in razširi na platnicah
knjige. Te so tako bele, kot je bil bel sneg, ki
je zametel polja, poti in pobočja gora, otežko-
čal vojskovanje, pa tudi prekril sledove mori-
je, ki je nihče ni mogel opravičiti ali ji videti
smisla. Prvi notranji strani sta posuti z rdeči-
mi pikami, kot s kapljami krvi, ki so jo preli-
vali vojaki, in ki dajejo upanje, da bo iz njih
vzklilo novo življenje.
Plavi križ je zasnovan večplastno:
- kot zgodovinsko delo je pisan po vseh
pravilih znanstvenega raziskovanja. Avtor do-
kazuje resničnost dogodkov s številnimi viri,
fotografijami, dokumenti iz muzejev, arhivov,
od privatnih zbiralcev, z izpovedmi še žive-
čih udeležencev prve svetovne vojne in s šte-
vilnimi predmeti;
- kot kronika je delo veren zapis dogodkov
po časovnem zaporedju let, mesecev, dni, ur,
kot so si sledili;
- kot literarno delo pa nosi v sebi najlepše
sporočilo: vojna je nesmisel, požira življenja
in prinaša bol v zaledje, ne da bi kdo mogel
odgovoriti na vprašanje, zakaj.
Pacifistična poslanica sije iz opisov odno-
sov med vojaki in poveljujočimi, iz odnosov
vojakov do vojne, iz njihovega razmišljanja, iz
tragičnih usod Slovencev v avstrijski vojski in
Slovencev v italijanski vojski, iz igre slučajev
v vojni, iz vdanosti v usodo in iz poguma vo-
jakov, da store vse, samo da bo vojne enkrat
konec.
Avtor začenja lok dogajanj z italijansko
agresijo na soško fronto v maju 1915. leta in
zaključuje z usodnim oktobrom 1917., ko je
avstro-ogrska vojska prebila italijansko bojno
črto in prisilila italijansko vojsko k umiku.
Pri knjigi bi se ustavila ob treh ključnih
vprašanjih.
Vprašanje o beguncih je dr. Klavori posta-
vila učenka Mateja Poljšak: »Kako so ljudje iz
Bovške kotline sprejeli vest, da se morajo
umakniti iz svojih domov in kako so živeli
na tujem?«
Dr. Klavora je odgovoril, daje zbral števil-
na pričanja beguncev, vsem pa je skupno eno:
»Ljudi je ukaz avstrijskih vojaških oblasti pre-
senetil. Bovški dekan je pri maši oznanil, da
morajo stran, ker se bo vojna razširila do nji-
hovih domov. Nihče pa ni znal odgovoriti,
kako dolgo bodo zdoma, kaj naj vzamejo s se-
boj, kam bodo odšli, kaj jih čaka na severu, v
taboriščih, kaj naj storijo z domačijami. Naj-
večkrat so dragocenosti zakopali, misleč, da
jih bodo zavarovali pred plenilci, pa ni bilo
tako. V taboriščih so živeli različno. Skupaj s
številnimi drugimi narodi so trpeli lakoto, bo-
lezni in ponižanja. Vsi so hrepeneli po domu,
ko pa so se naposled vrnili, so se razžalostili.
Njihovi domovi so bili požgani, porušeni in
izropani. Začeti je bilo treba znova. Problemi
beguncev niso bili nič drugačni, kot so danes.
Begunstvo je reševalo življenja, odprlo pa na
tisoče drugih ran.«
Veliko pozornosti posveča avtor gorskemu
120
vojskovanju. Italijanski in avstrijski vojaki so
si utrdili položaje v pobočjih gora. Na Krnu,
Polovniku, Čuklji, Rombonu, Kaninskem po-
gorju in na Stolu so morali izklesati kaverne v
živo skalo, zgraditi kamnite zaslone, bivališča
in zbiralnike za vodo, kjer je bilo le mogoče.
Delali in živeli so v nemogočih razmerah, v
mrazu, snegu, vetru, dežju, z malo hrane; z
eno osminko ruma pred bitko so vztrajali na
svojih mestih. Vse orožje, strelivo, hrano in
gradbeni material so pretovorili ljudje, kajti
po tako strmih pobočjih in ozkih stezah nobe-
na tovorna žival ni mogla. Pri vojskovanju v
gorah in v dolini so se pojavljali ranjenci, po-
trebni pomoči. Učenec Kristijan Terseglav je
postavil vprašanje: »Kakšno je bilo delo
zdravnika pri tem vojskovanju?«
Dr. Klavora je odgovoril: »Takšno, kot v
vsaki vojni. Na terenu so zdravniki naredili,,
kar so mogli. Zdravili so svoje in nasprotni-
kove vojake. Niso delali razlik. Pomagali so si
z improvizacijami. Primanjkovalo jim je vse-
ga, čeprav je imela avstrijska vojska dobro or-
ganizirano sanitelo, vendar je bila prva ve-
čja poljska bolnica šele v Podgori. Veliko vo-
jakov je umrlo. Še po vojni je bilo mogoče
najti ampule z morfijem v mnogih kavernah.
Morfij je v hudih primerih lajšal bolečine^ na
ozdravitev pa ni bilo mogoče pomisliti. Člo-
vek je vzdržljiv. Vojaki so prenašali neznan-
ske napore. Mnoge je vojna zlomila, še več pa
jih ji je kljubovalo.«
Dramatično je v knjigi predstavljena upora-
ba bojnega plina na Bovškem. Avstrijska voj-
ska se je za to orožje odločila oktobra leta
1917, ko ni videla druge izbire. Italija je dobi-
vala vse več zavezniške pomoči. ZDA so sto-
pile v vojno na strani antante, Avstro-Ogrska
je imela ogormno žrtev na drugih frontah,
grozila sta ji razpad vojske in države. Avstrija
prosi za pomoč Nemčjo in ta po oklevanju
pristane na plinsko orožje. Plina so se vsi bali.
Posledice uporabe plina na francoskem boji-
šču in tudi pri nas na Krasu so bile grozljive.
Plin je moril zahrbtno in tiho. Bali so se ga
tisti, ki jim je bil namenjen, in tisti, ki so ga
uporabljali. Tudi avstrijske vojake sta obšla
»tesnoben občutek in slaba vest« (str. 206),
toda vojska ne dovoli razmišljanja. Izpolniti je
treba ukaze.
Usodnega 24. oktobra 1917 je ob dveh zju-
traj zabobnelo v Bovški in Tolminski kotlini.
Skoraj tisoč plinometov je dve uri in pol bru-
halo smrtonosne granate na italijanske polo-
žaje.
Dr. Klavora je pojasnil: »Granate z zelenim
križem so bile napolnjene s fosgenom in ta je
na licu mesta moril, druge, označene s plavim
križem, so nosile klorarzin, ki ni bil smrtono-
sen, je pa vojake onesposobil za vojskovanje s
kihanjem, kašljanjem in bolečinami v prsih.
Preboj italijanske fronte ni bil nikakršen ču-
dež, saj bi pred tako organiziranim napadom.
ob tolikšnem orožju in plinom klonila vsaka
vojska. Plin ni moril samo fizično, njegov uči-
nek je bil tudi moralen. O uporabi plina niso
dosti pisali. Načrtovalci ga omenjajo le na
kratko. Morda ga niso dobro poznali, morda
so hoteli obdržati skrivnost ali so ocenjevali,
daje uporaba plinov najbolj sramotno od vseh
orožij ali pa se ga niso hoteli spominjati.«
Prodor po dolini je uspel, toda zataknilo se
je na pobočjih in v gorah. Tam je italijanska
obramba počasi popuščala. Italijanski vojaki
so se pogumno branili in njihov umik je bolj
posledica neodgovornega ravnanja italijanskih
poveljnikov in podcenjevanja plina. Italijan-
ska vojska ni imela ustreznih plinskih mask.
Kar so imeli, jih ni moglo obvarovati. Avstrij-
ska vojska je po plinskem napadu izvedla še
rušilni napad z namenom, da bi prebila kori-
dorje v žičnih ovirah pred italijanskimi strel-
skimi jarki.
Za elitnimi enotami generala Alfreda Kra-
ussa so prišle zaledne enote. Po Bovški in Tol-
minski kotlini so zbirale vojni plen, odstranje-
vale plinske granate in pokopavale mrtve. Pri-
zori, ki so jih doživeli, so bili grozljivi. Vojaki,
ki jih je pomoril plin, so bili voščene lutke, se-
deči »v strelskih jarkih v popolni opremi,
mnogi s slušalkami na ušesih in z blokom v
roki. Umrli so, ne da bi vedeli, kaj se je zgodi-
lo.« (str. 242).
Na mnoga pobočja pa zaledne enote niso
prispele. Tam je sneg prekril trupla pobitih
vojakov, da bi kasnejši raziskovalci lahko na-
šli le »kovinske tobačnice, gumbe ali čelade«
(str. 191).
Knjiga dramatično in zavzeto priča o ne-
smislu vojskovanja. Tudi avtor pritrjuje
označbi, da nosi Plavi križ izrazito pacifisti-
čno noto. »Čeprav je knjiga polna orožja«,
pravi, »je njeno bistvo protivojno. Človek
mora nastopiti z vsemi sredstvi, da bi vojno
kjerkoli, tudi danes zaustavil. Knjiga je name-
njena širokemu krogu bralcev, predvsem pa
mladim, ki jih to obdobje zanima in iščejo
ustrezno literaturo.«
Knjigo zaključuje avtor z mislijo na očeta,
ki ga je vzpodbudil, da je pričel pisati. Oblju-
bo je izpolnil, zato vprašanje: »Kaj načrtujete
naprej?« Dr. Klavora je odgovoril, da nadalju-
je z raziskovami prve svetovne vojne v Tol-
minski kotlini in upa, da jih bo lahko kmalu
predstavil v novi knjigi.
Ob avtorjevem razmišljanju, »zakaj se voja-
ki borijo« (str. 165) in njegovi obsodbi vojne,
se prav zaradi aktualnosti le-te danes pridru-
žujemo misli Matere Terezije: »Sejte in bodite
pogumni; če boste poželi en sam nasmeh, bo-
ste storili veliko, če pa boste naselili mir v
srca ljudi, boste storili, kar največ morete.«
Dr. Klavori se zahvaljujem za obisk, za iz-
redno živahno pripovedovanje ter slikovito
pojasnjevanje dogodkov iz knjige in tistih iz
izkušenj danšnjega časa.
121
Uvodna razmišljanja je pospremila glasba
saksofonista Simona Jazbeca Nostalgičen ples,
zaključna pa trobenta Boštjana Boneta, ki je
Tišino posvetil vsem tistim vojakom, »ki so
ostali v bregu, kot je velel ukaz«, in umrli; in
teh je bilo en milijon samo na soški fronti.
Neda Perko
profesorica zgodovine na
gimnaziji v Novi Gorici
122