KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
Razred 42 (6)
INDUSTRISKE SVOJINE
Izdan 1. Juna 1931.
PATENTNI SPIS ŠT. 8007
Dr. Konemann Heinrich, Miinster i. W., Nemčija.
Priprava za narisanje zvočnih valov na nosilec, občutljiv za svetlobo.
Prijava z dne 12. maja 1930.	Velja od 1. septembra 1930.
Zahtevana prvenstvena pravica z dne 6. julija 1929. (Nemčija).
Izum se nanaša na pripravo za narisanje zvočnih valov na nosilec, ki je gibljiv pri narisanju in občutljiv za svetlobe, z uporabo \volframove obložnice k 4 izvora svetlobe, ki povzroča narisanje in predvideva uredbo, ki omogoča čistejše narisanje tona nego je bilo doslej mogoče.
Izum temelji na spoznanju, da obločna luč wolframove obložnice ne poseduje samo dobro kemično učinkovitost, ki jo stori prikladno za fototografsko reprodukcij , temveč da je tudi izvanredno sposobna nihati in zlasti znatno bolj nevztrajni, kot sicer od svetiljke razposlana svetloba, zlasti svetloba elektrod.
Zato odvrača izum potom spodaj navedenih sredstev vplive, ki motijo karakter svetlobnega obloka v svojstvu čistega svetlobnega obloka
V risbi sta predstavljena dva izvedbena primera priprav za narisanje v smislu izuma; in sicer kaže
sl. 1 podolžni presek vvolframove obloč-nice z zasenčenim čistim svetlobnim oblo-kom in
sl. 2 presek skozi aparaturo za snimanje z zasenčenjem tega svetlobnega oblo ka, ležečim v optični razporedbi.
Najpre naj bo popisano na podlagi teh slik, kako se odvrača moteči faktor elektrodna lastna svetloba iz učinkovanja svetlobnega obloka.
V sl. 1 sta 1 in 2 obe wolframovi elektrodi svetiljke za narisanje ter 3 in 4 tokovoda, ki sta nameščena v steklenem podstavku 5 svetiljke, ki je napram okolici zetvorjena potom steklenega ovoja.
Senčnika 7 in 8, ki sta nameščena na tokovodih odn. držalih 3, 4 elektrod 1, 2 služita v to, da dopuščata samo oni obločni svetlobi svetilke za narisanje, ki je dobro sposobna nihati, dostop na nosilec, da pa ono iz svetiljke za narisanje izhajajočo svetlobo, ki je manj sposobna nihati, odvračata od nosilca, občutljivega za svetlobo.
Senčnika 7 in 8 moreta biti združena v eno samo neprovodno ploščo za sečenje, ki je predrta za prestop žarkov svetlobnega obtoka. Tak senčnik podeli obema elektrodama zelo zaželjeno učvrstitev.
Pri sl. 2 shematično predstavljeni optični uredbi uporeblj* na wolframova obloč-nica se sklada popolnoma z eno, ki je predstavljena v sliki 1, samo senčnika 7 in 8 mankata tako, da celotna svetloba wolframove obločnice prosto izžareva. Kon denzor 10 načrta pri 11 popolno sliko svetiljke za narisanje; tu nameščeni senčnik 12 pa pušča prehajati skozi lečo 11 samo ono svetlobo obloka, ki je dobro sposobna nihati. Slednja se pri 15 naslika na film 14.
Din. 10.
Namesto predstavljenega zasenčenja se lahko uporablja tudi vsako drugače urejeno zasenčenje, samo da je v stanju dopuščati doslop edinole svetlobnim žarkom, izhajajočim iz svetlobnega obloka, ki je dobro sposoben nihati, na nosilec, občutljiv za svetlobo.
K temu pridejo še sredstva za odvračanje na daljnih motečih faktorjev: potovanje svetlobnega obloka, neenakomerno segrevanje elektrodnih koncev, ki moti homogenost obloka, in razlika obloka od najugodnejše oblike za narisanje.
Glavno sredstvo je elektrodi tako izo-bličiti, da ima vsak izmed njihovih drug k drugome obrnjenih koncev obliko ploščate kupole. Poskusi so dokazali, da se more edinole s takim oblikovanjem izključiti potovanje svetlobnega obloka in vsako neenakomerno segrevanje elektrodnih koncev.
Kot bistveno se je tudi pokazalo, da se pri odmeri razdalje elektrod in v svetiljki obstoječega plinskega pritiska postopa z vidika, da se doseže čokata cilindrična oblika svetlobnega obloka. Ako se oblok zvleče skupaj ali če postane na katodi zelo širok in na anodi zelo ozek, potem zgubi na risalni jakosti, najbolja razdalja elektrod je pri maksimalni jakosti toka od 1 do 2 amp. okrog 3 mm. Najboljši pritisak leži pri ca 150 mm živosrebrnega stebra. Vendar pa to niso ostro izražena optima; zlasti se more ena odmera (razdalja ali pritisak) deloma nadomestiti z drugo.
Da se more enkrat določeno najugodnejšo razdaljo elektrod nespremenljivo pridržali, se elektrodna držala odnosno toko-voda 3 in 4 prav močno dimenzionirajo S tem je odstranjena opasnost, da pri tresenju svetiljka nastopi kolebanje elektrodnih ročajev, ki bi motilo medsebojno raz-
daljo elektrod in s tem kontinuiteto narisa nj a.
Patentni zahtevi:
1.	Priprava za narisanje zvočnih valov na
nosilec ki se pri narisanju giblje in ki je občutljiv za svetlobo, ob uporabi wolfre-move obločnice, kot izvora svetlobe, ki narisuje, označena z zasečenjem, ki dopušča dostop samo oni obločni svetlobi wolframove obločnice, ki je dobro sposobna nihati, na nosilec, občutljiv za svetlobo.	.
2.	Priprava po zahtevu 1, označena s tem, da je zasečenje nameščeno v wolframovi obločnici sami.
3.	Izvedba priprave po zahtevih 1 in 2, označena s tem, da sta elektrodi (1, 2) na strani, obrnjeni k filmu opremljeni s senčnikom (7, 8).
4.	Priprava po zahtevih 1 do 3, označena z obema elektrodama skupnim senčni kom, ki je predrt za prehod žarkov svetlobnega obloka.
5.	Priprava po zahtevu 1, označena s tem, da leži zasenčenje v optični uredbi aparature za snimanje.
6.	Izvedba priprave po zahtevih 1 in 4, označena s tem, da je na mestu kjer povzroča pred svetiljko za marisanje nahajajoči se kodenzalor (10) sliko obloka in elektrod, razporejen senčnik (12) ki prestreza svetlobo elektrod, prepušča pa svetlobo obloka.
7.	Priprava po zahtevu 1, označeaa s tem, da imajo elektrode vvolframove oblač-nice na koncih, ki izpošiljejo svetlobni oblok, obliko plošnate kupole.
8.	Priprava po zahtevu 1, označena s tem, da je razdalja elektrod kakor tudi plinski pritisk v svetiljki tako odmerjena, da ima svetlobni oblok kar najbolj valjča-sto čokato odliko.
Adpahsntbtoj3007.