PLANINSKI VESTNIK
se poprej že iz doline dogovori glede prenočevanj. Podobno informativno je poglavje o planinskih edicijah, predvsem zemljevidih in vodnikih, ki so na voljo v ekonomatu Planinske zveze Slovenije v Ljubljani in ki jih je mogoče dobiti na tem naslovu. Vsekakor je hvalevredno, da sta na koncu te publikacije natisnjeni tudi naročilnici na Planinski vestnik in Alpinistične razglede, ki imata-če nič drugega -vsaj moralno težo. Nemara bi bilo kdaj požneje vredno premišljevati o tem, da bi se lahko »navadni« planinci (seveda pravočasno) naročili na to vsakoletno publikacijo Planinske zveze Slovenije. Doma bi koristila predvsem pogostejšim obiskovalcem slovenskega gorskega sveta. Sicer pa so natančni podatki iz te knjižice tudi na internetu (http:/ www.pzs.si).
3. Slovenija na vojaškem zemljevidu (1763—1787)
Leta 1996 smo v 2. številki Planinskega vestni k a predstavili načrt Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Arhiva Republike Slovenije, po katerem bodo v naslednjih nekaj letih izdali v 7 zvezkih taksimiie vojaških zemljevidov za območje današnje Slovenije, ki so bili izdelani za vsa avstroogrska ozemlja za časa cesarice Marije Terezije. Vsakemu zvezku bo priključeno tudi besedilo v nemškem in slovenskem jeziku z opisi podrobnosti o posameznih krajih. Pred koncem lanskega leta je pod uredništvom Vincenca Rajšpa izšel že 3. zvezek tega obsežnega dela. V njem je na 436 straneh 38 od skupno 110 kart in ustreznih opisov. Obdelana so območja, ki obsegajo vso zahodno Slovenijo, t. j. Slovensko Istro. Primorsko, Posočje in večji del Julijskih Alp. Tako je ta zvezek prvi od tistih, ki so ga današnji planinski kartografi nestrpno pričakovali, saj je prvi, ki sega v naše visokogorje. Na njem najdemo veliko slovenskih imen vasi, predvsem pa imena voda in hribov, kar je pomembno za današnje poimenovanje le-teh na 136 sodobnih zemljevidih.
Faksimilirana izdaja vojaških zemljevidov bo vsekakor dragocen prispevek k spoznavanju zgodovine našega ozemlja.
Ciril Ve I ko vrh
In memoriam:
Dragutin Karažinec
Smrt ne vpraša za leta starosti in ne glede na starost preminulega nam bo vedno žal za vsakim, ki odide iz naše srede. V nedeljo, 11. januarja letos, je kruta smrt v Ivancu v vznožju najvišje gore v Hrvaškem Zagorju vzela našega dragega prijatelja, izvrstnega planinca in nadvse skromnega človeka Dragutin a -Drageca Karažmca. Samo tako je mogoče slovenskim planincem predstaviti Drageca Ka-ražinca, ki je bil v ožjem vodstvu Hrvaškega planinskega društva ivančica, tajnik in predsednik, kar 33 let, ki je v Meddruštvenem svetu zagorskih planinskih društev (ZPP) kot predsednik zdržal celih 23 let, medtem ko je bil v Glavnem odboru Hrvaške planinske zveze 20 let in v njegovem predsedstvu šest let.
Od njega sem se poslovil na zadnjem slovesu. Istega leta 1924 sva bila rojena, celo istega meseca, obiskovala sva Isto gimnazijo, skupaj sva bila v vojski, skupaj sva hodila v gore.
Kadarkoli smo se dobivali na planinskih sestankih, je bilo vedno naše prvo vprašanje: Ali je prišel Dragec iz Ivanca? Po pogovorih o planinstvu je Dragec skoraj vedno zapel zelo priljubljeno pesem Poleg jedne velke gore, o kateri vsi vedo, da gre za Ivanščico. Najbolj žalosten dogodek na njegovem pogrebu je bil, ko je bilo prebrano pismo, s katerim ga je več kot dvajset planinskih prijateljev, ki so se nanj podpisali, hrabrilo in mu ga poslalo v bolniško sobo s proslave 95, rojstnega dneva planinskega prijatelja Litja Hercega. Prav tedaj, ko je to pismo krožilo po slavnostni mizi, da so se ljudje nanj podpisovali, dopoldne 11. januarja, je v bolnišnici ugasnilo Dragecovo življenje.
Planinci iz Ivanca, ki letos praznujejo 100. obletnico svojega društva, planinci iz društev Hrvaškega Zagorja in številni Ivančani bodo ohranili spomin na Drageca, ki je 2a življenja prejel številna planinska odlikovanja In priznanja, kot pa ml je večkrat dejal, je bil najbolj ponosen na odlikovanje Planinske zveze Slovenije.
TomisJav Jagačič
Na meji življenja
SLAVICA ŠTIRN
Golo drevo -vejevje, ujeto v led.
Upogiba se, slresa.
Pomlad ga poboža. Drevo zadrhti. Glej-torzo živi
Prebujen in
razkošno odet
macesen
neuklonljivo,
ponosno
vztraja.