VELIKE NALOGE NEKATEM OBRISI PETLETNEGA PERSPEKTIVNEGA NACR­ TA GOSPODARSKEGA RAZVOJA V ŠALEŠKI DOLINI Na pokongresni konferenci v Šoštanju je o nekaterih glav­ nih smernicah novega petletnega načrta gospodarskega raz­ voja v Šaleški dolini govoril predsednik Občinskgea ljudskega odbora PETER ŠPRAJC: Čeprav dokončni podatki še ni­ so znani, lahko vendarle priča­ kujemo, da se bo vrednost druž­ benega bruto proizvoda samo v industriji povečala v letih od 1961 do 1965 za okoli 65 %. To pa je od približno enajst na skoraj de­ vetnajst milijard dinarjev. V istem času pričakujemo poveča­ nje narodnega dohodka v indu­ striji od 4,7 na 7,4 milijarde di­ narjev. Vzporedno s tem se bo po­ večalo število zaposlenih v indu­ striji od 4.419 v letošnjem letu na 5.600 v letu 1965. Vrednost narod­ nega dohodka na enega zaposle­ nega v industriji pa se bo po teh računih povečala od 1,1 na 1,3 mi­ lijona dinarjev. Ta korak naprej je vezan na okoli 35 milijard investicijskih sredstev. Ta sredstva bi se v glav­ nem potrošila za dokončanje ka­ pacitet na rudniku lignita v Ve­ lenju za predvideno proizvodnjo treh milijonov ton letno in za od­ prtje dnevnega kopa. Prav tako je v načrtu otvoritev novega rud­ nika, ali jaška v Šoštanju ter gradnja sušilnice premoga. Tu pa so že tudi osnove za novi kemični kombinat. Ostala investicijska sredstva bodo porabljena za re­ konstrukcijo tovarne usnja v Šo­ štanju, za dokončanje druge faze termoelektrarne v Šoštanju, za razširitev tovarne »Gorenje«, za mehanizacijo in povečanje Galan­ terije ter Lesno industrijskega kombinata. Perspektivni načrt gospodarskega razvoja Šaleške doline daje torej prednost jača­ nju energetske baze in razvoju kemične industrije. V predvidenih investicijskih stroških sta tudi okoli dve mili-j jardi za gradnjo novih stanovanj in ureditev komunalnih naprav. Perspektivni načrt razvoja kme­ tijstva je jasen: razvijati in kre­ piti socialistične sile, sicer pa po­ svečati največ skrbi živinoreji, sadjarstvu in vrtnarstvu. Pri ostalih gospodarskih pano­ gah, je med drugim dejal tov. Šprajc, kot so gradbeništvo, obrt, gostinstvo, turizem, trgovina, pro­ met in komunalna dejavnost pa moramo stremeti za tem, da ne bodo njihove letne stopnje na­ predka zaostajale za ono, ki jo bo dosegla industrija. Sicer bomo čez nekaj let znova ugotavljali sUne neskladnosti razvoja, ki so že danes značilne za našo občin­ sko območje. Še več pozornosti bo treba posvetiti družbenemu standardu, kajti tudi ta mora iti v korak z razvojem gospodarstva. Vse to kaže, da v prihodnjih le­ tih ne bodo mogli misliti na neko ležernost in umirjenost v nadalj­ njih prizadevanjih za dosego pred­ videnih rezultatov, temveč, da je pred delovnimi ljudmi šoštanjske občine velika naloga, ki bo zahte­ vala od slehernega dosti naporov. —^mb Špitalič je dobil telefon Vas Spitalič, ki leži nasproti Ko­ njic, le da ju loči okoli tisoč metrov visoka Konjiška gora, je te dni dobila te'.eîonsiko napeljavo. Tele- ion ima povezavo s pošto v Lo- čah, istočasno pa je priklopljen vmes še v 2ičah. To je za ta kraj velika pridobitev, posebno v nujnih primerih za klicanje zdravnika,'ga­ silcev in podobno. Zato so prebi­ valci za napeljavo prispevali lep de­ lež v materialu, predvsem pa v lesu za drogove in pri delu. Seveda pa imajo pri lem za'S'Iuge še politične organizacije v kraju, ki so to akcijo vodile. V. L. POGLED PO SVETU Konec junija, natanko 24. v me­ secu, je kongoški senat izglaso­ val zaupnico prvi vladi neodvis­ nega Konga. Sestavil jo je Pa­ trice Lumumba, voditelj Nacio­ nalne stranke. Ker je nova ne­ odvisna država taka, da ima po­ goje za neomejen napredek in razvoj, naj najde svoje mesto v teh poletnih tedenskih pregledih. Lumumba je izjavil, da se Kon­ go ne bo opredelil za noben blok, ampak se bo postavil na nevtral­ no stališče. Se preden je prišlo do proglasitve neodvisnosti in do oklica prve vlade, se je moral Lumumba sporazumeti s Kasavu- bo, voditeljem v Katangi, indu­ strijsko najbolj razviti pokrajini. Med obema strankama je prišlo do kompromisa, Lumumba je ob­ ljubil, da bo podprl izvolitev Ka- savube za šefa države, Kasavuba pa je popustil v nekaterih vpra­ šanjih. Vprašanja, ki pretresajo mlado državo, so neurejene ple­ menske zadeve, spori zaradi po­ krajinskih meja, vprašanja samo­ uprave, odnos do svobodnih ple­ men v sosednjih kolonijah in se­ veda vprašanje izgradnje. Strankarske razprtije so bile tako velike in tako žolčne, da si je ta ali oni prijatelj starih ko­ lonialnih razmer že mei roke, češ, evo, črnci še niso sposobni, da bi imeli svojo državo, svojo vlado. Verjetno so belgijski in- drugi režiserji, ki so jim pri srcu kongoški prirodni zakladi, poskr­ beli za poglobitev razprtij, po starem antičnem načelu. Razdeli in vladaj, kuj razprtije, kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. A tu me je trlo zraven poglavitnih dveh mož še sto strank, ki so pri­ javile svoje apetite po poslanskih sedežih v novem kongoškem par­ lamentu, da bi zadovoljili utva­ ro »svobodnega sveta« o formalni demokraciji. Ker stranka riič ne pomeni, če nima poleg pristašev tudi materialnega temelja, kakor pravimo, je takole razdvajanje ljudstva, ki hoče imeti svojo dr­ žavo, toliko večje slepilo. Dobro je le to, da je danes na svetu do­ volj ljudi in pojavov, ob katerih se lahko odpirajo oči tudi Kongu. Ce bi seveda pametna beseda imela vedno tudi poravnalno in poučen vzgled svojo pritegovalno moč! Tako pa bi se tudi v Kon­ gu skoraj obneslo staro reklo, da sloga jači, nesloga tlači. Lumumbova Nacionalna stran­ ka je sama zadnje dni maja 1960 doživela razkol. Lumumba se za­ vzema za enotno državo, razde­ ljeno na pokrajine, ki bi imele določeno samostojnost. Voditelj stranke Abako Kasavubo pa je za federativno zvezo pokrajin z več­ jimi kompetencami, ki bi jih zve­ zna vlada koordinirala. V pokra- • jini Katangi so prišle na dan se- ' paratistične tendence, češ, če Ka­ tanga izvaža 60 % vsega kongo- škega izvoza, mora imeti tudi večjo besedo, predvsem pa ne bo vzdrževala revnejših pokrajin. Stara pesem v novi državi! A da Katanga nima prav, je jasno, kaj­ ti vodo nakopava na kolonialno rako. Centrifugalne $ile bo ver­ jetno težko premagati, še težje pa razmere, ki so nastale pod bel­ gijsko upravo in imajo vsa zna­ menja kolonialne države. Belgija ni imela interesa, da bi odpravila plemensko ureditev dežele, niti ne, da bi deželo kulturno in pro­ svetno razvila. Posledica tega je, da se nova kongoška vlada ne bo spoprijela samo z gospodarskimi, finančnimi in ustavnimi vpraša­ nji, ampak tudi z vprašanji so­ cialne, družbene ureditve, če jo bo hotela strniti, poenotiti, jo okrepiti, ji dati pogoje za rast in napredek. Pogojev pa ima Kongo res več kot marsikatera druga država na svetu. Na površini, ki je tako ve­ lika kot četrt Evrope, kot polo­ vica evropske SZ, živi le 13 mili­ jonov ljudi. Ogromne so rezerve, s katerimi nova država razpolaga, a za svet je gotovo najbolj inte­ resantno to, da ima tretjino vse­ ga urana na planetu. Kaj to po­ meni v stoletju fizike in kemiie, v dobi svetovne atomizacije! Ni čudno, če se oči Afrike in ostale­ ga sveta ozirajo v Kongo. Dogodki, ki so jih izzvali ko- lonialisti, finančni mogočniki, ki bogate ob afriških prirodnih bo­ gastvih, samo potrjujejo zgornja izvajanja. Da gre za velike stvari, je pokazala razprava o Kongu v VS v OZN, pokazal je to velik interes vsega sveta za Kongo, so­ vjetski protesti zoper nekaj ame­ riških vojakov v Könau, in seve­ da izjava Hruščeva, ki je zavre- til z najodločneišimi ukrevi, če bi Belgija ne odstopila od inter­ vencije oziroma, če bi interve­ niral kdo drug. Prvi mesec zgo­ dovine neodvisnega Konga je re­ fleks vseh svetovnih nasnrotij, Afrika s svojimi črnimi ljudmi je stopila v krog tvorcev zgodovine človeštva. 9 LJUDI v Zidanškovi ulici v Celju stanuje ipri Mariji L. 9 de­ lavcev v srednje veliki sobi, ki bi bila v normalnih iprili- kah iprimerna največ iz¡a 3 ljudi. Vsak posameznik pla­ ča mesečno za koriščenje te sobe 1.400 din. Od vseh devet sprejme gospodinja iza skrom­ no sobo nič manj kot 12.600 din mesečno. Razen tega so vsi stanoval­ ci pri njej tudi na hrani in plačajo dnevno 170 din, od­ nosno mesečno 5.000 din. Od vseh devetih delavcev sprej­ me ta gospodinja mesečno na račun (hrane in stanovanja 57.600 din. Razumljivo je, da dnevni obroki hrane za 170 din na dan ne morejo biti ^izdatni, še manj pa kvalitetni. Glede tega gotovo tej gospodinji ni kaj očitati, vendar pa ni lepo, da siprejema samo za eno so­ bo kar 12.600 din najemnine. Ta primer nismo omenili toliko izaradi izkoriščevalske- ga odnosa do soljudi vsled stanovanjske stiske, ki je v Celju še vedno občutna. Bolj smio hoteli s tem prikazati težavno stanje teh delavcev, ki žive v tako neprimernih pogojih. Vsled neprimernega stanovanja in nezadostne hrane prav gotovo tudi nji­ hova storilnost v podjetjih, kjer so izaposleni, ne more biti najboljša. Hkrati pa nas ta primer opozarja, kako težak je še vedno v Celju stanovanjski problem in še posebej pro­ blem družbene prehrane ter da je bilo zlasti glede druž- Ibene pirehrane doslej dosti premalo storjeno. V zadnjem tednu po domovini Petek, 29. julija V KRANJU so odprli deseti Gorenjski sejem. Letošnji sejem je največji med dosedanjimi tako po površini razstav­ nega prostora, kot tudi po številu raz­ stavljavcev, ki jih je 233. Sobota, 30. juMja V PULJU eo končali festival jugoslo- vanske!;a filma. 2irija je za najboljši letošnji igrani film proglasila »Deveti krog« iz proizvodnje Jadran filma in v režiji Franceta Âtiglica. Zato je ta film prejel nagrado »Zlata arena«. Za drugi najboljši film so proglasili »Vojno«. V MARIBORU so odprli 17. Maribor­ ski teden pod geslom »Človek, družina, komunac. Na njem sodelujejo vsa pod­ jetja iz Maribora in okolice, pa tudi druga. Nedelja, 31. julija PO VSEJ MAKEDONIJI so začeli praz­ novati dvojni makedonski narodni praz­ nik, 58-letnico ilindenske vstaje in 16- letnico prvega zasedanja Antifašističnega Sobranja narodne osvoboditve Makedo­ nije. Ponedeljek, 1. avgusta V NAVZOČNOSTI 47 udeležencev iz desetih evropskih držav se je v Splitu začel enajsti povojni seminar za tuje slaviste. Torek. 2. avgusta NEŠPORTNI IN IZREDNO ŠKODLJIVI dogodki pred odločilno kvalifikacijsko tekmo za vstop v drugo zvezno ligo med Branikom iz Maribora in Karlovcem so dobili del svojega epiloga na seji disci­ plinskega sodišča Nogometne zveze Ju­ goslavije, kjer so prepovedali Braniku iz Maribora igrati šest mesecev doma in v tujini. Članu upravnega odbora Dragu Vobiču pa so izrekli doživljenj­ sko diskvalifikacijo. Sreda, 3. avgusta VRNILA se je prva jugoslovanska od­ prava na Himalajo. Člani ekspedicije, ki so osvojili vrhova Tris\il II in III, so bili deležni lepega sprejema tako na Reki, kot posebej še v Ljubljani. Kot je znano je hi\ med njimi tudi Celjan Ciril Debeljak. Nad tri milijarde dinapjco Druga svetovna vojna je v Ce­ lju zapustila veliko razdejanje v komunalnem pogledu. Zaradi te­ ga so bili prvi ukrepi po vojni namenjeni širjenju in večanju komunalnih naprav, saj se je tu­ di Število ''prebivalcev povečalo za več kot sto odstotkov. V izde­ lavi so načrti za novo mestno ka­ nalizacijo, ki rešuje tudi vpra­ šanje industrijskih voda, čistilnih naprav itd. Regulacija Savinje je v zaključni fazi. Vodovod je še vedno problem; v najkrajšem času ga bo treba obnoviti in po­ večati. Zaradi urejevanja novih na­ selij, parkov, zelenic, asfaltiranja cest in ulic, ureditve mostov je Celje dobilo lep in vabljiv videz. Nastala so nova naselja kot Otok, Dečkovo naselje. Lipa v Storah itd., v gradnji je turistično gozd­ na cesta Store—Svetina—Celjska koča—Celje, zgrajen je bil olim­ pijski bazen, mnoga otroška igri­ šča ... Obnovljeno in izpopolnje­ no je bilo omrežje plinovodov; v naslednjih letih pa bo treba pre­ staviti še plinarno, v kolikor ne bo prišel v poštev plinovod iz Velenja. Vsa ta in druga komu­ nalna dela, ki so bila izvršena po vojni so veljala nad tri milijarde dinarjev. Navzlic visokim izdat­ kom, pa so ostali še mnogi pro­ blemi nerešeni. Predvojni stanovanjski fond (10.275 stanovanj) je bil zaradi bombardiranja občutno zmanjšan, kljub temu pa se je število pre­ bivalcev hitro povečevalo. To je imelo za posledico vedno večjo stanovanjsko stisko. Do 1950. leta je bilo zgrajenih 218 stanovanj, do 1955. leta pa 371. Največ sta­ novanj po vojni je bilo zgrajenih po 1955. letu, in sicer nad 1100. Skupaj po vojni pa je bilo po­ stavljenih vključno z letošnji,^ letom nad dva tisoč stanova-ri Zaradi intenzivne stanovanjs}^^ izgradnje se letno zgradi do -jq,^ stanovanj, v prihodnjih letih p^' bo gradnja stanovanj še hitrej^^^ Trenutno primanjkuje okoli JSQ^ stanovanj. Ce bi upoštevali še te, koče potrebe, pa se ta številif^ znßtno poveča. V letih po vojni smo dobili ^ Celju dve novi osnovni šoli (Pq^ lule, Hudinja), novo šolo j. trgovske učence, obnovljeno ua, jensko šolo ob Ljubljanski cestj Cuti pa se potreba po izgradnji novih šol, oziroma potreba po po, večanju obstoječih kapacitet. Po, sebna deficitarnost je na podrot • ju strokovnih in srednjih šol. Ta. ko je predvideno, da se bo hitrij povečala srednje tehnična šola Povečati pa bo treba še prostor^ Ekonomske srednje šole, učitelji. šča itd. Letos smo dobili tudi od. ministrativno šolo, ki pa bo za­ enkrat gostovala v drugem šol skem poslopju. Tudi na področju kulture in prosvete so bili napravljeni do. ločeni koraki naprej. V šolskih kuhinjah se hrani 9Ц otrok, v mlečnih pa 8306, ali i odstotkov vseh otrok. Pri stam vanjskih skupnostih dela 12 se visnih pralnic, v teku pa je ustt novitev večjega števila uslužnos^ nih dejavnosti. Zdravstvena služba se je po osvoboditvi močno razmahnila. Tako so se kapacitete bolnišnici v Celju povečale od 400 na Í2O0 postelj. Leta 1945 je bilo zabele­ ženih 8533 sprejemov v bolnišnici, lani pa že 22.484. Število zdravni­ kov se je od 1945. leta, ko jih je bilo v bolnišnici le devet, pove­ čalo na 74 na celotni zdravstveni službi. Močno se je povečalo tudi število srednjih in nižjih zdrav­ stvenih kadrov; zdaj jih je 307. V letih po vojni so znašale inve­ sticije v zdravstvu v Celju nad eno milijardo dinarjev. Problemi zdravstva, turizma Na pokiongresni konferenci v Konijicah so med drugim govorili tudi o vprašanjih zdraivstva in turizma. Ugotovili so, da ima ko­ njiška občina, ki šteje okrog 19.000 prebivalcev, le dva zdravnika, medtem ko je pred vojno imela štiri. Prazni 'mesti sta še v Ločah in Vitanju; v Zrečah bodo zdrav­ nika dobili letos. To stanje seveda nikakor ne za­ dovoljuje, vzroke zanj pa je tre­ ba iskati v tem, da so prepozno pristopili k štipendiranju kadrov. Kljub temu, da bodo letos dobili v Ronjieah 3 medicinske sestre, 2 stomatologa in nekaj nižjega zdravniškega kadra — babic in instrumentark, pa vendarle to še ni dovolj, saj se je samo v dveh mesecih po uvedbi zavarovanja kmetijskih proizvajalcev obisk v aimibulantah povečal za 100 odstot­ kov. Pri tem pa, kakor je povedal predstavnik^ zdravstvene službe, bi bilo treba še bolj razširiti kme­ tijsko zavarovanje, tako da bi kinečki proizvajalci imeli tudi pravice odvoza iz bolnišnice, do zobozdravstvenih storitev idr., kar je na primer upošteval ljubljan­ ski dkraj. V smislu vse večjih potreb p>o zdravstveni zaščiti se je tudi moč­ no povečala dejavnost reševalne postaje, usitanovljene leta 1953. Postaja ima dva avtomobila, ki prevažata bolnike po 24 ur dnev­ no. Pred leti so se rešilnega avto­ mobila posluževali le redki, med­ tem ko se ga zdaj poslužujejo tudi tisti, ki So lažje poškodovani. Mnenja so, da bi bilo treba tu določiti, 'komu je avtomobil po­ treben in komu ne. Tudi vprašanje turizma v ko­ njiški občini je pereče. Razpola­ gajo z enim samim boljšim loka­ lom in še tu je čutiti pomanjka­ nje gostinskega kadra. Novi čas je 'tak, da zahteva tudi za gostin­ ske delavce določene kvalLñikaci- je, ko pa si jih le-ti pridobijo, raje gredo drugam. In tako stoji konjiški turizem pred velikim proiblemom, ki mu bo morala tako občina kakor pristojni forumi po­ svetiti vso pozornost, sa.j je turi­ zem naposled važna veja našega gosipodars'tva. 50 LET KMETIJSKE ŠOLE V ŠENTJURJU V zvezi s pripravami na pro­ slavo petdesetletnice prve slt>- venske kmetijske šole na. S/ajer- skem in to šole v Šentjmju, jc bila v sredo dopoldne tiskovna konferenca, katere sta se гавег direktorja šole inž. Toneta Jen- ste ria udeležila še predsednik Ob činskega ljudskega odbora Petei Hlastec ter sekretar komiteji Zveze komunistov v Šentjur ji Srečko Pratnemer. Glavna pro slava bo 11. septembra. Po načr tih, ki jih imajo pa to ne bo 1< praznik šole, temveč praznik cel šentjurske občine. Zato bodo ^ istem času ali pred tem izročil namenu več drugih objektov al pa za.stavili temelje za njihov gradnjo. Več o tem bomo v našem list še poročali. M. B. Zapisek o viški Milni in še kaj (IZ POPOTNE BELEŽNICE) Kljub temu, da avtobus Celje— Crikvenica ni bil čez polovico za­ seden, smo se odpeljali. Baje, da so bili vsi sedeži razprodani, potnikov pa od ni'koder. Spričo rane ure od­ hoda, vzroka ne bi bilo težko uga­ niti . .. Postanek v Ljubljani ob pol še­ stih. Vsem potnikom ni za četrt ure svežega zraka. Zlasti ne kadilcem, ki si prižgo vsak svojo kar v avto­ busu, kljub jasno napisanemu opo­ zorilu »Kaditi ni dovoljeno«. Tako bomo v zakajenem vozu nadaljevali pot proti morju ... Za črno kavo se je treba potrudili v železniško re­ stavracijo, ker v okoHš'kih buffetih še spijo. Reka. Proti večeru, pred odhodom »Partizanke«. Vsafco leto ugotavljamo, kako bolj pametno je hoditi v naše gore. Ce za nič drugega, zato, ker na mehkih tratah in svežih gozdovih ni drena. Tu pa tak boj za k-vadratni meter prostora na palubi! Opravičujejo ga naše prehlajene glave in revmatični kolki ... iz gneče pred železniško gar­ derobo na splitski obali nas reši postrešček številka 13: »Ko putuje brodom? .. .« Velik kup pisane prt­ ljage poveča še z našim kovčkom, torbo in bisago in neizogibno ple- tenko. Dobro, da človek ne ve v naprej, da 'bo za tri ure čuvanja in dvesto metrov prenosa do ladje ra­ čunal 300 dinarjev ... Zdaj pa do odhod§ ladje* brez skrb- na kopanje! »Najboljše, kar lahko storite,« podpre odločitev tu­ di postrešček. Tudi tu — na Bačvicah — je sti­ ska za prostor, za varnost premože­ nja in življenja: Zabranjena je igra loptom .. . Kupači! Čuvajte se mor­ skih pasa . . . Pažnja! Novac i osta­ le stvari od vrijednosti... Spomnim se reklamnega svetilnika v prista­ niškem parku: DOZ osigurava vaše živote. Za Milno na Visu še v SpCitu vsi ne vedo, kako bi pri nas. Postre­ šček številka 13 nas je napotil k par- niku za Milno na Hvaru. Druga je na Br^ču. V tej na Visu ne pri­ stajajo parniki. Njenega gosta odlo­ ži stari do'bri P/b »Senj« v Visu, od tod pa ga barba Romano z motor­ nim čolnom — najlepšim v Visu — odpelje v 'kristalno čist zalivček ki je prej podotien jezercu, kot ko­ ščku Jadranskega morja. Dva, trije ribiški čolni pa še naša barka, to je vse la'djevje, ki se utegne zasi­ drati v tem varnem portiču. Pred valovi ga zanesljivo varuje venec devetih otočkov. Zalivček ljubo­ sumno čuva galebji parcels. Kralje­ stvo miru in tišine — če odštejemo njun pogovor, strganje škržatov in kdaj pa kdaj oddaljeno riganje osli- cev... Središče naselja — dveh, treh ri­ biških kočic — je vila Ana. Zares lepa in udobna vila s pestro zgodo­ vino: spočetka — med obema voj­ nama — letna rezidenca bogataša, med narodnoosvobodilno vojno tu­ di sedež zavezniških sil, zdaj že ne­ kaj časa last vojaških vojnih inva­ lidov, odprta miru v južnem Jadra­ nu željnim dopustnikom. Ta čas jih lahko sprejme kakih dvajset, ob letu mogoče nekaj več. Za telesni blagor skrbita barba Romano in barba Tonči, vsak s svojo ljubeznivo »šjo- ro«. \^ jeziku turističnega vodiča pove­ dano: Milna na Visu. malo ribiško na­ selje na jugozahodni strani otoka. Plaža, toplo in nizko morje s pesk- natim dnom. Gostišče vila Ana s ka­ paciteto 20 ležišč, odlična dalma­ tinska kuhinja, pristno viško vino (vključeno v kosilo in večerjo). Elektrika. Zveza z mestom Visom z lastnim motornim čolnom. Mož­ nost čolnarjenja, ribarjenja in cam- pinga. Priljubljena izletniška točka Višanov. Penzion 800 do 1000 di­ narjev. S težkimi denarji je oblast pot pria odločitev prizadetih faktorje da na Visu poiščejo vir žive vod Vrtali so po več tisoč metrov v gl( bino, dokler jim ga končno ni uspi lo zajeti nekje pri Komiži. Cez 'let dve bo sladka voda razpeljana f vsem otoku. Razume se, da bo vi dovod odločilen prispevek k nadal njemu gospodarskemu in sevec tudi turističnemu napredku tega pi membnega otoka. Tak,o se bo bo zagotovo ponovila še letina 1952/5 ko je z Visa parnik vsak dan oi peljal za milijon dinarjev vina, 2 turista pa že drugo leto zastare informacija »Vis ne prihaja v p' štev za letovanje«, le še spomin r varnostne mere v tem obmejne pasu ... G. <