85. Številka. I UiMjni, i tirrt, H. rprtli 191Z. XLV. leto. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24*— pol leta........12*— četrt leta.......6-— m mesec...... . 2*— v upravništvu prejemati: celo leto . ...... K 22*— pol leta ....... . 11*— četrt leta....... 5*50 na mesec...... 1*90 Dopisi na) se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Rnaflova ulica at. 5 fv pritličju levo), Melon šl 34. Iskat« mk tirna ivscar isvsasaal asaalfa la Inseratl veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin Parte in zahvala vrata 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to e administrativne stvari. - Poaamtiaa številka vol|a 10 vinari sv. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarna" talafon it 88. .Slovenski Narod4 velja po pošti: zs Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25*— pol leta ...... . . 13*— četrt leta.......6*50 na mesec •»*>•• 2*30 m Nemčijo: eelo leto.......K 36*- za Ameriko in vse druge dežele: eelo leto......K 30*- Vprašanjem glede Inseratov s« naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Dpravalsthro i Znaf lova nlioa Si. 8 (spodaj, dvorile levo), talafon it. 88 Jugoslovansko obstruhcija. Dunaj, 15. aprila. V Splitu se je včeraj konstituiral eksekutivni odbor vseh hrvaških in srbskih strank na avstrijskem jugu. Srbski demokrati in hrvaški narodnjaki in pravaši so v njem zastopani. Odbor, ki ima namen zasigurati snotno postopanje vseh dalmatinskih strank in kateremu je očividno Izročeno tudi vodstvo cele protiko-misarijatske kampanje, je proglasil obstrukcijo hrvaških in srbskih poslancev v vseh ustavnih zborih torej predvsem v parlamentu in v delegaciji. Smatrati je treba, da si je bil »druženi eksekutivni odbor popolnoma na jasnem glede dalekosežnosti tega sklepa. Kocka je torej padla. Hrvaški politiki so pograbili najostrej-še politično orožje ter proglasili princip; brez ustave na Hrvaškem nočemo ustave v Avstriji. Beseda naj velja. Toda beseda brez dejanj je prazna in puhla stvar, je fraza, tem nepristojnejša, čim resnejši so dogodki, ki so jo izzvali. Hrvaški poslanci si morajo biti na jasnem, da bodo sklepi njihovega ekse-kutivnega odbora, ako ostanejo zgolj na papirju, skupni parlamentarni akciji le škodovali, jo naravnost osmešili. Morajo si biti svesti odgovornosti, ki so jo s tem sklepom prevzeli. Hrvaška narodna in demokratska ter srbska stranka reprezentirane po onih 7 poslancih, ki tvorijo v parlamentu »dalmatinski klub« imajo tozadevno precej lahko pot: niso vezane po nikakih ozirih, v parlamentu imajo popolnoma proste roke. »Dalmatinski klub« je zavzemal rrhutega v poslednjem času napram vladi jako nezaupno stališče, ter radi popolnega zanemarjanja dalmatinskih gospodarskih teženj že opetovano razmišljal o pooštrenju svoje opozicijonalne taktike. Toda že zgolj s parlamentarno-tehničnega stališča je dalmatinski klub preslaboten in prešibek, da se sam in uspešno loti tako dalekosežne in važne akcije, kakor je obstrukcija. V državnem zboru šteje 7 mož, v delegacijah ima le enega zastopnika. Jasno je, da zamore biti jugoslovanska akcija le takrat uspešna, ako se za njo zavzame predvsem tudi največja jugoslovanska parlamentarna organizacija, klerikalni d*-. Su- steršičev »Hrvaško-slovenski klub«. V tem oziru so prevzeli hrvaški pravaši, ki tvorijo integrujoči del tega kluba, velike obveznosti. Treba vnaprej konstatirati, da so baš pravaši najodločnejše pričeli propagirati ob-strukcijsko idejo ter odgovorno sodelovali tudi pri včerajšnjem tozadevnem sklepu. Pravaši se niso obvezali, da se hočejo po svojih parlamentarnih zastopnikih udeležiti obstrukcije, temveč so angažirali za obstrukcijsko taktiko tudi celi »Hrvaško-slovenski klub«. Poslanec, ki je član parlamentarne organizacije, ne more v taktičnih vprašanjin proglašati politiko na lastno pest, baš v tem oziru je marveč predvsem vezan po disciplini svoje organizacije. Stranka prava je morala vedeti, kako stališče zavzame c*li * Hrvaško-slovenski klub«, predno je sodelovala in se soobvezala pri obstruktičnem sklepu. Čitali pa mo v »Slovencu« glede jugoslovanske obstrukcije prav kategoričen dementi. ki kaže, da se slovenski voditelji velike jugoslovanske klerikalne organizacije z ob-strukcijskim načrtom nikakor ne strinjajo. Mogoče je torej dvoje: al: se je med tem naziranje naših klerikalnih gospodov spremenilo in hrvaški pravaši so kot poverjeniki »Hrva-ško-slovenskega kluba« glasovali za obstrukcijo, alt pa so v bojazni, da se vrhovni poglavarji klerikalne organizacije ne bodo mogli otresti svojega starega oportunističnega nazi-ranja, hoteli ustvariti fait accompli t^r vreči obstrukcijo pred »Hrv.-slov. klub« po znanem nemškem »Friss Vogel oder stirb«. Ogorčenje nad dogodki v troje-dini kraljevini je preveliko in prepo-šteno, da7 bi smeli dvomiti o resni volji vseh hrvaških politikov in tudi pravašev, da postanejo njihove odločne besede tudi dejanje. Res croatica agitur. Gre za hrvaško zadevo in Jugoslovani so dolžni prepuščati hrvaškim politikom, da izbirajo oni orožje v tako resnem času, ko ni mogoče ničesar odlagati in ko nomenja vsaka negotovost in neodločnost izdajajoča počasnost pozitivno škodo. Dolžnost Jugoslovanov je le, da Hrvate z vsemi silami podpirajo in skrbe z vso odločnostjo in energijo, da bode orožje tudi zmagovito. Kdor vzame v tem trenutku hrvaškim poslancem meč, za kaurega so pred vsem svetom pograbili iz roke, in naj bi stokrat imel namen jim dati za to drugo orožje, ta jih razoroži. Slovenska parlamentarna organizacija, ki bi v sedanjem usode-poinem trenutku poskusila spremeniti moško in odločno besedo splitske resolucije, jo obračati in omiliti, ter tako v javnosti dokumentirala, da celo največja narodna nesreča ne najde nas Jugoslovanov edinih in pripravljenih za složen boj, ta organizacija je v danih razmerah največja škodljlvka jugoslovanskih interesov . . . Alea est iacta. V sredo 17. t. m. zvečer se sestane »Hrvaško-slov. klub«. Ne moremo dvomiti, da se poda na pot, katera mu je predpisana po zavezah dalmatinske pravaške stranke. Sklenil bo udariti grofa Stiirgkha in grofa Berchtolda z obstrukcijo. Toda udariti mora tam, kjer bo zadelo in bolelo. Predvsem v delegaciji, ki ima le par dni na razpolago, da podaljša proračunski provizorij in v kateri je posebno važno spraviti skupno vlado v nevarnost nezakonitega stanja, ki nastopi s prvim majem, ako do takrat budgetni provizorij ne bo odobren. In v parlamentu, tam kjer se križajo želje vlade z interesi ljudstva. Obstrukcija proti uradniški pragmatiki bi mogla priti v poštev le v izrednem slučaju, saj so razmere danes take, da bi bila vlada za tako obstrukcijo — Še hvaležna. Že iz teh kratkih navedb je razvidno, kako nujna je tudi v parlamentu enotna taktika in dolžnost »Hrv.-slov. kluba«, kot največje jugoslovanske parlamentarne organizacije, da koraka naprej in nese zastavo. Resolucija včerajšnjega brnske-ga shoda kaže, da hoče češki narod Jugoslovane podpreti z dejanskimi simpatijami in ponovno se je v čeških političnih krocrih že povdarjalo, da tudi v najhujšem in najskrajnejšem boju ne ostanejo Jugoslovani — popolnoma osamljeni. italijansko - turška vojna. Z bojišča. Carigrad, 15. aprila. Kakšna je bila »posrečena demonstracija« Italijanov na severni obali Afrike, je razvidno iz sledečega poročila: Dne 10. aprila dopoldne je ob-streljavalo devet italijanskih vojnih ladij in več transportov ladij Zuaro. bombardiranje je trajalo do noči, vendar pa ni napravilo mnogo škode. V mestu ni bil nobeden ranjen, pač pa so krogle razdejale del mesta, mo-šejo in vojašnico. Dne 11. aprila so začeli Italijani mesto zopet obstreljevati in so poskusili dvakrat izkrcati vojaštvo, kar pa se jim vsled odpora Arabcev in Turkov ni posrečilo. Na pomoč so prišle še 3 italijanske vojne ladje, nakar so odpluli proti Seid Saidu, kjer so zopet hoteli izkrcati vojaštvo. Tudi tu se jim ni posrečilo. Nato so izkrcali 13. t. m. v Orni oddelek svojega vojaštva z mitrailleu-so. Turki in Arabci pa so dobili oja-čenja ter preprečili nadaljne izkrcanje in odrezali ta oddelek od ladij. Brez dvoma so v tem trenutku turške čete oni italijanski oddelek že uničile. R i m, 15. aprila. Iz Tripolisa brzojavljajo, da je tam situacija popolnoma neizpreme-njena. Predvčerajšnjem je divjal hud vihar, ki je razrušil dve postojanki za topničarstvo in poškodoval dva hangarja. Iz turškega tabora prihajajoči vohuni poročajo, da je šerif Samsov, Sidi Ahmed, prepovedal Arabcern udeleževati se nadaljnih bojev. Iz Zuare poročajo, da so italijanske čete pognale Turke v notranjost dežele. Vedno iznova prodirajo Italijani na raznih strategično važnih točkah. Darovi za zaostale po v Tripoli-taniji padlih častnikih in moštvu presegajo že pet milijonov lir. Socijalističnega poslanca in poročevalca De Felic^ so italijanske; vojne oblasti, ko se je hotel izkrcati v Zuari, prijele in odpeljale v Tripo-lis, kjer so mu odvzeli legitimacijo kot časnikarju in ga bodo poslali v Italijo nazai. Italijanska akcija na morju. Rim, 15. aprila. V sobota se je vršil državni svet, nakar so se vršila posvetovanja z zunanjim in z vojnim ministrom. Splošno se sodi, da je bila predmet teh posvetovanj italijanska akcija na morju. Carigrad, 15. aprila. Glasom zanesljivih poročil je zapustilo 42 italijanskih vojnih ladij Ta- rent. Angleška je odposlala eno vojno ladjo v Smirno, drugo pa v Sa-mos. Pričakovati je v najkrajšem času italijanske akcije v Arhipelu. V oficijoznih krogih se govori, da prispe koncem tega meseca angleško brodovje v Arhipel. Splošno se sodi, da ne velja velika mobilizacija brodovja v bližini Krete od strani treh velevlasti Rusije, Francije in Angleške toliko vzdržanju miru na Kreti, kakor gibanju italijanske mornarice v vodah in na obalah Egejskega morja. Mirovna akcija. P e t r o g r a d, 15. aprila. Zakasnitev mirovne akcije velesil pri turški vladi je pripisovati okoliščini, da je predložila ruska vlada francoskemu kabinetu tozadevna vprašanja in da francoski kabinet z vprašanji ni bil povsem zadovoljen, vsled česar je bilo treba vprašanja predelati. Ta predelana vprašanja je nato ruska vlada predložila drugim velesilam, kar je imelo zopet za posledico zakasnitev. Ruski poslanik pri porti ima posebna pooblastila glede svojega posredovanja, vsled česar more nastopati popolnoma samostojno, tako da mu ni treba vedno vprašati zunanjega ministra za svet. Vesti o rusko-turškem sporu, ki jih je prinesel neki dunajski list, so popolnoma neosnovane. Pogajanja med Avstrijo, Francosko. Anglijo, Rusijo in Nemčijo, glede miru, so popolnoma končana. Pariz, 15. aprila. »Echo de Pariš« poroča baje iz zelo zanesljivega vira, da tudi sedanje posredovanje ne bo imelo nikakršnega neposrednega uspeha. Kar se tiče financijalne krize v Turčiji, so denarni viri Turčije izčrpani in tudi ne more nobena velesila dati Turčiji kakega posojila, ne da bi kršila ne-vtraliteto. Formalne pogodbe med Rusijo in Italijo glede miru ni. Sicer ima Rusija interes na tem, da se napravi mir kakor hitro mogoče, vendar pa je pričikovati, da se Rusija in Italija po sklenjenem miru zbližata. Dunaj, 15. aprila. 2e naznanjeni koraki poslanikov v Carigradu se vrše jutri, v torek ob 11. dopoldne. Način posredovanja je popolnoma prepuščen poslanikom. Kot prvi pride k turškemu zunanjemu ministru ruski poslanik, ker je dala Rusija inicijativo za ta korak. Posredovanje poslanikov ima v LISTEK. Dr. laM Sket f. Hladno - prijazno je sijalo preteklo soboto pomladansko solnce na celovško pokopališče v Trnji vasi, ko smo polagali k večnemu počitku moža, čigar ime bo stalno slovelo med našimi pisatelji in čigar zasluge za slovensko šolsko slovstvo t stanejo za vedno neoporečne. »Za svojo življensko nalogo si je postavil,« pravi sam v neki vlogi na naučno ministrstvo — »pouk v slovenščini na sred. šolah dvigniti.« Iz lastne mladosti se je spominjal nedostatnih učnih knjig pri pouku slovenščine; zato je sklenil, nuditi učencem boljše učne pomočke in bolj izbrano štivo. In v dobi od 1. 1886. do 1894. se mu je posrečilo, to namero po svojih močeh izvršiti.« A mož tudi še tedaj ni nehal z delom: prav do zadnjih tednov svojega življenja, še kot upokojeni profesor, je postojal pri svojem pisalnem pultu in pisal in sestavil in popravljal knjige, ki izidejo v kratkem, žal, kot njegova posmrtna dela; to so: Slovenska čitanka za četrti razred srednjih šol (v drugi izdaji), Slovenisches Sprach- und L'bunj§rsbuch (v sedmi izdaji) in Slovenske balade in romance, zbirka Pripovednih pesmi, ki jo izda Mo- horjeva družba med letošnjimi društvenimi knjigami. Kakor tragična ironija leži nad temi deli dejstvo, da jih je vse tri dovršil že v družbi z mlajšimi močmi, ki jim je takoreKOČ predslutno zapustil ded^čino, da v njegovem duhu nadaljujejo to za slo-i vensko srednjesolstvo tako važno I delo. Z rajnim Sketom se je zrušil v grob tudi eden zadnjih stebrov koroških Slovencev, eden tistih mož, ki so se živeli in delovali v zmislu Ja-nežičeve dobe, one dobe, ki je bila za več ko eno desetletje središče slovenskega književnega delovanja. Sket ni bil Korošec po rodu, pač pa je vso svojo moško dobo, od leta 1877. dalje preživel v Celovcu, vedno v tesnem stiku s slovstvenimi in kulturnimi delavci te dežele, ne manj tudi v pismeni zvezi z mnogimi drugimi slovenskimi slovstveniki in znanstveniki. Še enkrat so hoteli v Celovcu oživifi tisto živahno slovstveno delovanje, kakor ga je netil Anton JanežiČ v svojem »Glasniku« v letih 1858—1868, in tedaj so ustanovili v področju Mohorjeve tiskarne leposloven in znanstven list »Kres«, kateremu je bil Sket glavni urednik in izdajatelj. Nastala je an-tagonija med Celovcem in Ljubljano — tu »Ljubljanski Zvon«, urejevan od čjlih moči, kakor so bili Jurčič. Kersnik, Leveč in Tavčar, tam pri »Kresu« pa Sket, osamljen kot urednik leposlovnega lista, zakaj so- urednika dr. Gregorij Krek in Davorin Trstenjak sta bila zgolj znanstvena sotrudnika tega lista. Razmere v naši domovini so se bile že tako izpremenile, da je »Ljubljanski Zvon« prevzel lahko sam vse dobre tradicije Stritarjevega Zvona, doČim »Kres« ni našel več tistih ugodnih tal v Celovcu, kakor jih je imel dve dese'le'ji prej še Janežičev Glasnik. Leposlovno delo se je pričelo osre-dotočevati v Ljubljani; to so uvideli tudi Kresovci in so peto leto ustavili list kot leposlovro glasilo; šesti letnik, ne več cel, je le znanstven, a za čisto znanstveno glasilo Slovenci takrat še nismo bili godni. Saj se dandanes komaj vzdržujejo izključno znanstvena glasila! V teh letih se je poizkusil Sket tudi v leposlovnih spisih in ne brez uspeha. V svojem listu je objavil dve noveli, »2rtva ljubosumnosti« in »Slika in srce«, roman »Milko Vo-grin« (pod psevdonimom dr. Stojan), v Slovenskih Večernicah 1. 1884. pa zgodovinsko povest iz turških časov, »Miklovo Zalo«, leposlovno delo, ki je tako globoko prožeto ljudskega naziranja in romantične ubranosti, da je dandanes ena izmed najbolj priljubljenih in največ čitanih slovenskih povesti. Prav letos se pripravlja že četrta izdaja »Mtklove Zale« in naši dramatizatorji kar tekmujejo, — Še več kakor samo to — kdo jo bo v najprimernejši obliki spravil na oder. Ko je prenehal »Kres«, se je ; Sket z vso vnemo in čudovito vstraj-j nostjo lotil dela na šolskem polju. ! predvsem v izdajanju slovenskih ' učnih knjig za srednje šole. Za osnovo so mu dobro služili Janc/ičevi »Cvetniki«. Najprej je sestavil »Či-| tanko za peti in šesti rarred« (leta 1886): bas v tej knjigi se pozna najbolj še sled Kresove znanstvene šole, da je dandanes, kar se tiče znanstvenih sestavkov, v marsikaterem oziru zastarela. Nato so sledile Čitanke za prvi (1.1889), drugi (1. 1891), tretji (1. 1892) in četrti razred (leta 1893): slovstvena čitanka za 7. in 8. razred (1. 1893) in Staroslovenska čitanka (1. 1894). Tako je poskrbel Sket čitanke za vse razrede srednjih šol: preuredil in izpopolnjeval pa je tudi Janežičovo »Slovensko slovnico«, doslej edino porabno šolsko slovnico — Sumanova »Slovenska slovnica po Miklošičevi primerjalni« se je po preteku par let izkazala za šolo neporabno. Pred šestimi tedni je učna uprava odobrila deseto izdajo Janežič-Sketove slovnice. Ni namen teh vrstic, podati natančno sliko Sketovega delovanja tudi na drugih kulturnih poljih; tudi t ne, orisati podrobno njegovo truda-i Ijubno življenje. Ce bi se mu bili po-' srečili njegovi nekdanji načrti, bi bil sčasoma zasedel kako vseučiliško stolico za primerjalno jezikoslovje. Kot izredno marljivemu ih nadarjenemu slušatelju modroslovja na gra- ški univerzi je bilo podelilo naučno ministrstvo, največ po priporočilu znanega jezikoslovca Johannesa Schmidta, znatno štipendijo letnih 500 goldinarjev v svrho izobraževanja v primerjalnem jezikoslovju; a ker kot Slovenec ni imel preugodnih pogojev za akademično kariero in se mu je nudila na celovški gimnaziji primerna služba, je opustil prvotno namero in si poiskal mirno zatočišče v Celovcu, kjer si je tudi našel ljubeznivo zvesto življensko družico, gospo iz veleugledne celovške nemške rodbine. Srečna idila je bila njegova domačnost, dokler je ni uničila neizprosna rušiteljica, bela Smrt Krepak mož je bil, visoke rasti in močnega stasa; udeležil se je bil kot poročnik L 1878 bosenske okupacije. Kdor ga je videl in poznal pred letom dni, bi mu ne mogel prisoditi, da ga komaj šestdesetletnega zagrne Morana s svojim črnim prtom. Lani je pričel bolehati; zdravniki so ugibali in ugibali, a niso mogli doznati vzroka bolezni; pešal mu je vid, včasi ga je obhajala omotica; zdaj se je obračalo na boljše, zdaj na slabše, dokler ga ni končno zatela huda pljučnica in se mu Je vnela prsna mrena. Zdaj pa spava tam ob meji slovenske zemlje mož, o katerem Je govornik v svoji nagrobnici primerno dejal, »da je vedel, kaj hoče, in kar je hotel, je to tudi vršil,« glavnem samo informativen značaj, da izvedo velesile za pogoje, pod katerimi bi bila Turčija pripravljena skleniti mir. Najbrže bo Turčija odklonila pogoje poslanikov, vendar pa je pričakovati, da bo odgovor tak, da bo mogoče pozneje zopet začeti s pogajanji. Turški prestolni govor. Carigrad, 15. aprila. Prestolni govor, s katerim bo otvorjen turški parlament, bo nagla-šal med drugim, da je za Turčijo nadaljevanje vojne neizogibno potrebno. ku, ker se je pregrešil nad šolskimi deklicami. Kuhinjo okradli. Iz Vetrinj poročajo, da so neznani tatovi odnesli iz skupne kuhinje ondotnih delavcev več posode in živil. Primorsko. Štajersko. Iz Sevnice ob Savi. Čujemo, da bo tukajšnji postajenačelnik, nem-škutarski Oroszv, v kratkem prestavljen v Brežice. Kako ga bodo slovenski Brežičani pozdravili, prepustimo njim samim. Nam Sevniča-nom gre le za to, da ravnateljstvo južne železnice še pravočasno opozorimo, da določi za Oroszvjevega naslednika Slovenca, ker nikakor nimamo več volje gledati v slovenskem kraju nemškutarskih zagrizen-cev. Sevnica ter okolica in Kranjska, ki ima na tej postaji opraviti, odločno zahteva, da ravnateljstvo ugodi tej upravičeni želji! Prepričani smo tudi, da bo sevniško županstvo storilo potrebne korake ter ravnatelj-tvu to v odločni obliki povedalo. Obenem hočemo zopet vprašati: Kaj je s slovenskim napisom na sev-niški postaji? Ali je res tistih par rajhovskih kopitarjev v Sevnici tako mogočnih, da mora samo radi njih — drugače si ne moremo razlagati! — blesteti na postajnem poslopju samonemški napis »Lichtenvvald«, nam slovenskim domačinom v za-smeh, privandranim izkoriščevalcem slov. delavcev pa kot zadoščenje na tujih tleh. Bralno in pevsko društvo »Maribor« ima svoj izvanredni občni zbor dne 23. aprila 1912 ob 8. zvečer v restavraciji Narodnega doma. Na dnevnem redu je razpust društva. Savinjska podružnica S. P- D. ima 21. aprila 1912 v posvetovalni dvorani Posojilnice v Celju ob 9. dopoldne občni zbor. Klerikalna posojilnica v Gornjem gradu je znižala obrestno mero hranilnih vlog od 41/2(Tc na 4%. To je jako sumljivo. Ljudje si marsikaj šepečejo. Drobne novice. V Kozjem se vrši 26. aprila velik živinski in kramarski sejm. — V Ljutomeru bodo gostovali dne 29. aprila ljubljanski gledališki igralci z igro r>Ne-besa na zemlji«. — Hmeljarsko društvo v Žalcu priredi 21. aprila ob 4. popoldne v gostilni >.pri Lesjekura-butarji« odnašajo z namenom, da jih na domačih vrtih sade. podarjajo ali celo spečavajo. Ce ne prašajo prina-ševalcev rastlin, ne domači ne obdarovani in ne kupci, po provenijenci, potem je opravičena sodba, da so skrajno lahkomiselni in brezbrižni in da je mladina slabo odgojena. Vzdrževanje mestnih parkov, vrtov, nasadov, nabava rastlin, semen ter vrtnarstvo z delavci in čuvaji stane gotovo mnogo tisoč kron, a ti stroški so neizogibni, ako naj nudi domačinom in tujcem lepa in udobna šetališča. Čuvaji sami gotovo ne jorejo preprečiti škode in tatvine, yO so škodljivci takorekoč organi-I ani, zato je nujno, da dotične organe javnost podpira, da občinstvo maga varovati interese mesta in davkoplačevalcev. — Iz lovskih krogov. Znana lovska ja »\VeidmannsheiI« prinaša v svoji 7. številki razpravo »Unsere Bilanz nach Schluss der Landtage.« Tam čitamo o Kranjski sledeče: »Zal, da nimam avten-tičnega poročila, toda, kakor sem od privatnikov podučen, se je deželni zbor te kronovinc prav posebno odlikoval. Gorostasni lovski zakon, ki ga je preteklo leto zavrnila celo vlada, ter ga ni priporočala Najvišji sankciji, je bil v celem obsegu in brez izpremembe vnovič jet — Naj pokličem tu le v spomin, da ima po tem zakonu n. pr. občinski r naizakotneiše občine na Kranjskem pravico, svojelastno do!očiti,ali naj se še da zajcu streljanja prosti čas kot divjačini v lovu, ali pa se naj ga kot škodljivca« izroči popolnemu iztrebljenju. — To je pač višek, ki se je dosedaj dosegel v ostudnem dobrikanju in laskanju namišljenim kmetskim interesom! I a določba nima drugega namena, kakor priliznlti se kmetu, vspodbuditi njegovo samoljubje in mu vcepiti misel, da so postali po milosti vladujoče stranke bogsigavedi kako vsemogočni gospodje. Kmet seveda ne pomisli, da se ga hoče s to sleparijo le odvrniti od spoznanja težkih bremen, ki ga tarejo. Upamo, da bo kranjsko društvo v varstvo lova in z njim vsi P.uvi avstrijski lovci enako odločno in častno nastopili proti temu zakolu, kakor se je to zgodilo na Nižje-Avstrijskem.<' — V istem članku nam pove pisec, da je na Nižje - Avstrijcem sklenil deželni zbor enak za-kon, a čujte, dne 12. februarja t. 1. je nšla v deželno hišo 120 nižjeavstrij-skih gorskih kmetov broječa deputacija, da protestira proti zakonu, češ, da je škodljiv njihovim interesom. To so gledali gospodje! No, pri nas sc ne bo tako zgodilo, ker je kmet t icveč odvisen od debelih fajmo-strov, (ki se »troštajo« potem še brezplačne divjačine, ki jo jim bo na-Hosil kmet), pa upamo, da bo vlada bolj čuvala interes ljudstva, kot nje-"a zastopniki. — Lovec. — Domači iznajdltelj. O. Avguštin Černe, fotograf in slikar v Ljubljani je priglasil svojo iznajdbo izdelovanja oljnatih slik na fotografični lv>dlogi. — Vadniška šola. Čujemo, da higiienične razmere na vadmški šoli take, da je odpomoč nujno posebna. Zlasti so stranišča v pomanjkljivem stanju. Opozarjamo na to deželno vlado oziroma mestni magistrat — Priča se ISCe! Osebe, ki so se na Veliko soboto, dne 6. t. m. vozile z gorenjskim vlakom, ki odhaja ob pol 4. popoldne iz Ljubljane, ter bile na progi Ljubljana-Škofja Loka v onem kupeju III. razreda, kjer je sprevodnik opozoril neko staro žensko, vozečo se v Gorico, da je njen vozni listek veljaven za vožnjo na južni železnici do Gorice, ne pa za državno železniško progo v Gorico, se vljudno prosijo, naj zaradi neke važne stvari svoje ime sporoče Ivanu Grilcu, sprevodniku državne že-eznice v Ljubljani. — Solnčni mrk bo vidljiv jutri, dne 17. aprila takoj po 12. popoldne. Ako bo jasno, se bo videlo, kako bo otemnelo solnee. V oblačnem vremenu bo dnevna svetloba manj iten-zivna, podobna pred večernemu mraku. Roparski napad na Ajmanovem gradu pri Škofji Loki. V petek zvečer je prišel v škofjološko okolico, približno 25 let star človek, ki je iz-praševal po Ajmanovem gradu, njega stanovalcih in raznih drugih okoliščinah. Ker je govoril samo nemško, so ga ljudje le s težavo razumeli. Izvedel pa je, da je lastnik gradu bivši deželni glavar Oton pl. Detela, da pa rodbina čez zimo ne stanuje v gradu marveč je v gradu samo stari oskrbnik. Okoli 9. zvečer je prišel tujec pred grad in poklical oskrbnika Frana Debeljaka, 601etnega moža. ki mu je odprl vrata, ker je mislil, da se je vrnila njegova hčerka, ki ga je bila malo poprej obiskala. Ko je oskrbnik odprl vrata, ga je ropar prijel za vrat in mu grozil z nožem če ne da denarja. Starček se je roparju smrtno prestrašen izvi! iz rok ter pobegnil v svojo sobo. Ropar za Bjim Tu je ubil svetilko ter starčka vrgel na tla, ker mu ni mogel dati denarja. Pri tem ruvanju je izgubil neznanec čepico in dvajsetvinarski novec, ki mu ga je bila malo poprej zmenjala neka kmetica. Da bi poiskal čepico, je prižgal vžigalico, katero priliko pa je oskrbnik porabil, da se ga je otre-sel in zagrabil nož, ki je ležal na mizi. Začelo se je nato obupno klanje tekom katerega je oskrbnik napadalca večkrat ranil in končno ušel. Ko se je vrnil, ni bilo o roparju več sledu, samo njegovo čepico in dvajsetvinarski novec so našli. V nedeljo popoldne so ga videli pri Crngrobu z obvezano glavo. Na predvečer je bil baje pri nekem železniškem čuvaju, kateremu je tožil, da ga boli ^lava in da je izgubil klobuk. Popoldne so šli kmetje in orožniki roparja lovit ter so ga prijeli v nedeljo zvečer na Planici in izročili orožnikom. Iz seje c. kr. okrajnega šolskega sveta v Radovljici dne 13. t. m. Predsednik naznani, kar se je predsed-stvenim potom rešilo od zadnje seje in sicer: na dvorazredno razširjeno šolo v Boh. Beli je bila imenovana kot suplentinja Marija Sajovic. kot nadučitelj na to šolo je imenovan nadučitelj J. Korošec iz Mošenj. Ker je učitelj Iv. Erbežnik na Bledu poklican v risarski tečaj na obrtni šoli v Ljubljani, f^a nadomestuje učiteljica Ernestina Keršič. — Učiteljici v Ribnem, Fr. Pogačnikov!, se je podaljšal dopust do konca šolskega leta. Tudi učiteljica Frančiška Beden-kova v Kamni gorici je dobila nedoločen dopust radi bolezni. — Mesto obolele učiteljice Karoline Gamsove v Srednji vasi se imenuje suplentinja Frančiška Rihteršičeva. — Sestavi se terno predlog za izpraznjeno mesto na Jesenicah. — Prizna se šesta starostna doklada nadačitelju Josipu Žirovniku v Gorjah in prva provizo-rična učitelju L. Pibrovcu n;< Jesenicah. Ugodno se rešita dve prošnji za denarno podporo. Sklene se priporočiti višji oblasti zidanje enoraz-radnice v Srednji vasi pri Begunjah. — Priporočilno se odstopi prošnjo krajnega šolskega svet v Beli peči za nerazdeljeni celodnevni pouk c. kr. deželnemu šolskemu svetu. — Odobrita se dve inšpekcijski poročili. — Potrdi se šest računov za leto 1911 z malimi spremembami dotičnih kraj. šol. svetov. Konečno omenja predsednik, da je knezoškofijski or-dinarjat imenoval kot zastopnika cerkve v c. kr. okr. šolskem svetu za dobo šestih let častnega kanonika I. Novaka. —a. Samomor. V vasi Otok, obč.Moš-nje pri Brezjah na Gorenjskem, se je dne 15. t. m. ustrelil ob 8. uri zjutraj posestnik in gostilničar Jakob Brin-šek, splošno znan pod imenom »Katoliška podlaga«. Vsled svojega naravnega humorja je bil splošno priljubljen. Bil je rojen Bibničan. Kaj je moža gnalo v smrt, še ni pojasneno. Najbrže gospodarske skrbi. Požar. V nedeHo ponoči je pogorela žaga pri blejskem mostu ob Savi, med Lescami in Bledom. Žaga je bila last J. Vovka z Bleda. Škoda je velika; mož je bil zavarovan. O ekspediciji kapitana Scotta na južni tečaj lahko marsikaj vidimo, četudi ne vemo, kje se kapitan Scott sedaj nahaja, ki je po mnenju njegovih domačinov prehitel Norvežana Amundsena pri dirki na južni tečaj. Ker je vsepovsod znano, da je kinematograf najboljši raziskovalec tujega ozemlja, tudi kapitan Scott ni pozabil vzeti s seboj kinematogra-fični aparat, ki nam sedaj razkriva uganko južnega tečaja, pa tudi kaže vse nevarnosti, ki jih je prestalo moštvo ladje Terre Nove. Tako se nam že danes nudi prilika, videti te zanimive slike, posnete ob 40° mraza. Ravnateljstvo kinematografa »Ideal« se ni strašilo ne truda, ne stroškov, da si je nabavilo to sliko. — Videli bomo odhod ladje Terre Nove, dalje, kako se tri tedne bori z ledniki, dokler naenkrat ne more naprej. Na rtiču »Evens« napravijo prezimovališče in tu vidimo zopet življenje na ladji in na ledu. Nobena ladja se še ni borila s tolikimi težkočami kakor »Terra Nova«, toda neutrudno si je delala pot, dokler ni prišla do ledene stene. Vidimo velikanski, nad 1000 kilometrov obsežen ledenik, ki štrli proti nebu in ki polnočno solnce zliva nanj svoje magične žarke. Bachmaierjev elektro - bioskop v Latermanovem drevoredu ima danes, v torek, nov, zanimiv spored. Predvsem je velezanimiva točka »Rdeča roža«, slika iz pariškega življenja. V njej nastopijo tudi pravi pariški apaši. Aretacija. V nedeljo zjutraj je bil zaradi prepovedanega povratka aretovan 2bletni uzmovič Ivan Orden iz Dolenjskega. Istega dne je bil prijet pri stolni cerkvi zaradi bera-čevanja nek 181etni mesarski pomočnik, kateri je imel pri sebi ponarejeno spričevalo. Zvečer je bil v Trnovem prijet in aretovan nek razgrajač, ker ni hotel povedati stražniku svojega imena. — Tudi na Cesarja Jožefa trgu je bil prijet nek pi-janček, ki je nadlegoval pasante in jim grozil s palico. — Tudi na Poljanski cesti sta bila prijeta dva alkoholika, ki sta nagajala nekemu častniku. — Pri »Bavarskem dvoru« je bd prijet Anton Vodišek iz Paridoia pri Dobjem, ker je kradel pokalice. Kakor se je dognalo, je malopridnež izmakoval tudi svalčice in sladkor. V Ljubljano se je bil pripeljal s tovornim vlakom »Črno-. — Včeraj je bila aretovana 1894 na Hrvaškem rojena slaboglasna Veronika Turko-va, ker je v neki gostini v Kolodvorski ulici pokradla več perila. Nekaj aretovancev so izročili sodišču, drugi so bili pa policijsko kaznovani. Cirkus Colini Clairon. Včerajšnja predstava je splošno ugajala. Cirkus ostane v Ljubljani samo še do četrtka, 18. aprila. Jutri, v sredo nov spored, v četrtek popoldne rodbinska in otroška predstava pri znižanih cenah. Predstave so se občinstvu splošno priljubile, kar priča tudi mnogobrojni obisk tega podjetja. Zasačen hotelski tat. Pri okrožnem sodišču v Bolcanu imajo v zaporu nekega Otmarja Savsa, kateri je izvršil po Avstriji nebroj hotelskih tatvin in goljufij. Kradel je najrajši denar in dragocenosti. Ljubljanski oškodovanci naj se čimpreje zglase pri mestnem policijskem uradu. Svarilo pred nakupom. Neki tukajšnji stranki je izginilo »DiirkoDp-Diana« kolo brez sedla. Na verižni plošči je na rdečem polju vtisnjen venec; — zadnje kolo je pa zakrpano. Kolo, ki je vredno še okoli 80 K, naj bi se izročilo pri mestnem magistratu. Tatvina. Včeraj je bila izvosčku Milanu Pukelsteinu na Cesarja Jožefa trgu s kočije ukradena plišasta odeja, katera je bila na eni strani črna, na drugi pa tigrasta. Onemogla je včeraj popoldne na Trnovskem pristanu, ko je šla proti domu, 661etna vdova Jera Šelkova. Stražnik jo je s pomočjo nekega gospoda najprvo spravil v trnovsko stražnico, potem so jo pa z rešilnim vozom prepeljali na njen dom. Na koru zblaznel. V nedeljo je v Ipavski Planini pri cerkvenem petju na koru zblaznel posestnikov sin Ciril Vovk, katerega so včeraj prepeljali v blaznico na Studencu. Nogo zlomil si je v gozdu v Ls-šah pri Tržiču Anton Dolžan, katerega so prepeljali v deželno bolnišnico. Ponesrečen rudar. Ko je včeraj rudar Melhijor Kanzel v Trbovljah znažil stroj, ga je kolo zgrabilo za roko ter mu jo popolnoma zmečkalo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. S ceste. Včeraj je neki kolesar po Sv. Petra cesti tako naglo in neprevidno vozil, da je zadel v bra-njevko Marijo zVleznikovo, s tako silo, da je padla in se vsled tega močno prestrašila. Zatekel se je nekam pes učitelja Ivana Primožiča v škocijanu pri Turjaku. Pes je lovski, rjavo lisast in čuje na ime Bojko. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 36 Bolgarov. 200 Hrvatov in 11 Slovencev. 16 Slovencev se je odpeljalo v Pasavo, 60 Hrvatov pa na Prusko. 600 Lahov je šlo v Budimpešto, 200 pa na Dolenjsko, od katerih jih je nekaj ostalo tudi v Ljubljani. Izgubljeno in najdeno. Strojnik Fran Pleško je izgubil zlat prstan, — Neki domobranec je izgubil bodalo. — Ga. Katarina Vrabčeva je izgubila črno boo. — čevljarski pomo.nlk Fran Vivoda je našel črno žensko torbico z molitvenikom. — Sobni slikar Avgust Mrva je našel srebrno verižico. Narodna obramba. Ciril - Metodova podružnica v Štepanji vasi ima svoj II. redni občni zbor v nedeljo, 21. aprila ob 2. popoldne v prostorih g. Ivana Anžiča v Hradeckega vasi. Dnevni red je običajen. Udeležite se občnega zbora polnoštevilno, da se prepričate o podružničnem delovanju v minolem letu! Društvena naznanila. 51. redni občni zbor narodne čitalnice v Ljubljani se vrši v četrtek, dne 18. aprila ob 8. zvečer v restavracijskih prostorih »Narodnega doma« z običajnim dnevnim redom. P. n. člani se prosijo, da se polnoštevilno udeleže tega občnega zbora. Dobrodelna veselica za dijaško kuhinjo društva »Domovina« bo v soboto, dne 11. maja v vseh prostorih ljubljanskega »Narodnega doma«. Agitujte za kar najmnogobrojnejši obisk. Ruski kružok ima jutri v sredo ob polu 8. v Mali dvorani Mestnega doma predavanje. Predava dr. Ivan Lah o ruskem pisatelju Herzenu, katerega lOOletnica se letos slavi. Ustanovni zbor društva za varstvo vajencev se je vršil včeraj v -Rokodelskem domu ter so bili z \/klikom izvoljeni v odbor gg. En-gelbert Franchetti kot načelnik deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug, prof Evgen Jarc, deželnosodni svetnik Fran Milčinski, spiritual Al. Stroj, kanonik Ivan Sušnik, kamnosek Alojzij Vodnik, dr. Ivan Zajec in mojstri Adolf Eberl, Fran Pust in Anton Rojina. Za stalnega zapisnikarja je bil izvoljen inženir Remic. Odbor se je konstituiral sledeče: predsednik prof. Jarc, njegov namestnik kamnosek Vodnik, tajnik mizarski mojster Rojina, blagajnik kanonik Sušnik. Deželna skupina za Kranjsko in Primorsko osrednjega društva c. kr. poštarjev in poštnih odpravnikov obojega spola na Dunaju je imela v nedeljo popoldne svoj redni letni občni zbor in sicer v salonu hotela »Ilirije - v Kolodvorski ulici. Zborovanje je bilo dobro obiskano, posebno dobro je bila zastopana dežela. Zborovanje je otvoril skupini predsednik g. Ivan U 1 e p i č , c. kr. nadpoštar v Krškem. Zborovalce je posetil tudi predsednik osrednje Zveze na Dunaju g. Sehachin-g e r. Predsednik skupine g. Ulepič je podal po običajnem pozdravu navzočih kratko, a jasno sliko skupi-nega delovanja tekom leta in važni ])omen osrednje Zveze vseh avstrijskih poštarjev. Reelnih uspehov skupina dosedaj še ;ni dosegla, pač je dosegla velik moraličen efekt in je upati, da doseže v kratkem svoje upravičene zahteve glede službenega razmerja, in bi bila že tudi dosegla, da ni posegla vmes nesloga. Razne zahteve nudijo vladi dobrodošlo pot, da zavrne vse prosilce, ki si v svojih zahtevah nasprotujejo. Posebno je povdarjal govornik skupno živahno delo in predvsem enotne zahteve. Nato je pozdravil skupino predsednik osrednje Zveze z Dunaja in je podal v obširnem govoru delovanje, pomen in razvoj osrednje Zveze in je posebno povdarjal, da bodo dosegli trajne uspehe le če jim da država te zakonitim, ne pa nared-benim potom. Društvena blagajna izkazuje 2664 K 37 v dohodkov, 1107 kron 71 v izdatkov, torej 1556 K 66 v prebitka. Blagajniku in odboru so podelili zborovalci absolutorij. Pri nastopni volitvi je bil voljen ves stari odbor in sicer sledeči gospodje: predsednik Ivan Ulepič, nadpoštar v Krškem, podpredsednik Ravnikar Alojzij, nadpoštar Ljubljana 3, blagajnik Dekleva Franc, poštar v Pre-stranku, tajnik Berčon Anton, poštar Ljubljana 4; odborniki: Boc Anton, poštar na Bledu, KovačiČ Lucijan, nadpoštar v Sv. Luciji; namestnika: Haš Ivan, odpravnik v Vačah in Vni-ček Ant., odpravnik Sp. Šiška. Pre-gledovalca računov Kolbe Franc, poštar Št. Vid in Ranzinger Franjo v Dolenji vasi. Društvo šteje 100 rednih članov, 3 so umrli in 10 je vpo-kojenih. Med članom je 9 nadpoštar-jev, 29 poštarjev, 28 poštaric. 15 odpravnikov in 20 odpravnic. Med raznim se je razvila živahna zanimiva debata o raznih vprašanjih glede razvoja skupine, pri čemur je posebno vplival nagovor g. Ravnikarja, ki je v rezkem humorju prav dobro orisal ovire in zapreke, ki se stavijo skupini. S tem je bil dnevni red izčrpan in predsednik Je zaključil zborovanje. Bolniško In podporno društvo pomožnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko je imelo svoj XXIV. redni občni zbor v soboto zvečer v restavraciji Narodnega doma. Udeležba je bila povoljna. Zborovanju je predsedoval predsednik gosp. Miha V e r o v Š e k, ki je pozdravil zbrane zborovalce in prešel takoj na ostali dnevni red. Prečkal se je zapisnik zadnjega občnega zbora, ki je bil sprejet, nakar je podal gosp. Toma ž i č tajnikovo poročilo. Društvo ima 82 članov, izmed teh 12 zunanjih, in je tekom leta razvijalo živahno delovanje. Namesto društvenega blagajnika gosp. R. B o 11 a v z a r j a ki je bil zadržan, je poročal o blagajniškem sta^ nju društva gosp. predsednik. Društvo je imelo v tekočem letu 2751 K 21 vin. dohodkov in 2426 K 84 v stroškov. Pri-hranilni zaklad je znašal koncem leta 1910 8861 K 48 v, sedanji zaklad pa se je zvišal za 624 K 37 vin., torej je znašal koncem lanskega leta na 9485 K 85 vin. Blagajniku in odboru se je izrekel na predlog pregledovalca računov gosp. S e ž u n a absolutorij. Pri volitvi je bil voljen z vzklikom ves dosedanji odbor neizpremenjeno z edino izjemo, da je stopil na mesto izstopivšega Hočevarja v razsodišče gosp. P r e s t o r. Društvo je dobilo tekom leta tri podpore in sicer je dal deželni odbor kranjskt 200 kron, mestni magistrat 100 kron in Kmetska posojilnica 50 kron. Društvo je imelo do sedaj v Kmetski posojilnici naložen en del svojega premoženja. Glasom ukaza ministrstva, da mora biti denar bolniških in podobnih zavodov pupilarno varno naložen, je moralo društvo to delno svoto dvigniti. To stališče napram Kmetski posojilnici se je na občnem zboru natanko pojasnilo, obenem se je izrekla Kmetski posojilnici soglasno zahvala za njeno dosedanjo naklonjenost in izrekla obenem prošnja tudi za nadaljno blagohotnost. Nato se je razvila dolga debata glede pogreb-ščine, ki jc končala s tem, da je občni zbor vsprejel z gosp. Turkom napravljeno pogodbo, ki je za društvo neprecenljive vrednosti, da namreč preskrbi gosp.'Turk ljubljanskim članom pogreb za 175 K. Obenem pa pokoplje za to svoto tudi svojce članov. Tudi za otroke bo gosp. Turk dovolil primerno ceno. To je v očigled dragim ljubljanskim razmeram izredno lep uspeh za društvo, zakar se more izreči zahvala pred vsem gosp. Turku, obenem pa tudi odboru, ki se je veliko trudil, da je društvo to ugodnost doseglo. Člani društva, ki so že v kakem drugem pogrebnem društvu včlanjeni, se seveda od te pogodbe izvzeti in dobe v pravilih določeno pogrebščino v denarju. S tem je bil dnevni red končan in gosp. predsednik je zaključil zborovanje. Kamniška podružnica Slovenskega planinskega društva naznanja, da se vrši njen občni zbor v četrtek, dne 18. aprila 1912 ob pol osmi uri zvečer v gostilni g. R. Debevca v Kamniku. Književnost. — Nova slovenska učna knjiga, V c. kr. zalogi šolskih knjig na Dunaju je izšla učna knjiga: »Brinar Josip, Čitanka za meščanske šole, III. del«. — Cena 2 K 10 v. Knjiga prinaša veliko izber najboljših spisov iz slovenskega slovstva ter je v prvi vrsti namenjena 3. razredu meščanskih šol, a vsled svoje obsežnosti (330 strani) se bo mogla uporabljati tudi v 4. razredu meščanskih šol. V »Dodatku« je prikiopljena čitanki kratka zgodovina slovenskega slovstva. — »Svobodna Misel«. Številka za marec ima sledečo vsebino: F. V. Krejči: Verstvo in moderni ideal človeka; Ignotus: Pravnopolitična vprašanja, I. verski redovi; T. Ostry: Razlaga avstrijskega zakonskega urada in težnej po njegovi reformi; 1. Podravčan: Fajmoštri — božji namestniki: I. Zemljan: Propad; Svobodomiselno gibanje; Raznoterosti. Prosveta. Pevska župa za Ljubljano in okolico je priredila v soboto (13. aprila) ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma koncert, ki je bil jako ugoden, a zelo slabo obiskan. Naši boljši krogi bi se morali resnično bolj zanimati za gledališče, koncerte in enake prireditve, ker sicer ne more naša umetniška kultura nikoli kvišku in ostane polovičarska, nestalna in vedno na robu prepada. — Sobotni koncert je dobro uspei. V prvi vrsti je omenjati Lajovičcvo prelepo in prečuvstveno serenado, ki jo je pel to pot g. P. Kozina s spremljevanjem orkestra. Jako so tudi ugajala izvajanja Slovenske Filharmonije pod vodstvom novega kapelnika g. P. Teplega. Dvofakovega slovanskega plesa Številke ene zadnji kos je bilo treba po hrupnem odobrovanju ponavljati in enako zadnji del Lisztove razsodile št 2 (Friška). G. Teply zna oživiti orkester in delo, jako. temperamenten Je in zelo vajen taktirke. Ne trudi se mnogo za, svojim pultom, vse mu teče gladko, toplo in čuvstveno izpod rok. Liszto-va ogrska rapsodija št 2, ki Je v prvi polovici polna jakega elegičncga zanosa, a v drugi na vse moči živahna in ognjevita, je žela viharen aplavz, G. kapelnik si je pridobil l njo pri vseh navzočih odločne simpatije. — Pevsko društvo »Ljubljan. Zvon« je zapelo Mokranjčevih srbskih narodnih pesmi II. šopek in Emila Adamiča po srbskih narodnih mocivin komponirano Golarjevo pesem* »Bela breza se zdramila«, ki je za izvajanje jako težka umetna skladba, nudeča pevcem velike težkoČe, kar je kazalo deloma sobotno predna^anje. Na zahtevo občinstva je dodal *Ljub-Ijanski Zvon«, ki je dokazal, da se loti lahko z uspehom na^ežjin skladb, še pesem v narodnem tonu, ki je bila jako lepa in čuvstvena. Dirigiral je pevovodja g. Zorko Prelo-vec in to prav spretno. Moški zbor pevskega društva »Slavec« je zapel Adamičevo »Franico« in Foersterje-vega »Spaka«. Vodil je društveni pevovodja g. L. Pahor s svojo znano spretnostjo. »Slavcev« moški zbor se je prav simpatično izkazal in žel mnogo odobravanja. G. P. Kozina je zapel poleg serenade še Lajovčevo pesem »Hi!«, ki je spisana tudi za tenor s spremljavo orkestra in izborno ilustrira živahni tekst. — Dobro bi bilo, če bi se besedila izvajanih pesmi vselej tiskala obenem na sporedu. Poslušalec včasih ne razume verzov in se ne more vživeti v skladbo. Razne stvari. * Zastruplienje z mlečno juho. iz Budjejovic poročajo: V Hostavu je zbolela družina posestnika Vortrube, obstoječa iz 8 oseb, ker je jedla mlečno juho in neko moČnato jed. En otrok Votrube je že umrl. Oče se bori s smrtjo, ostali so težko zboleli. * 2rtev poklica. Iz Sarajeva poročajo: Artilerijski poročnik Vaclav Drašihy iz Višegrada je demonstriral pred moštvom repetirski samokres. Pri tem se je samokres sprožil in kro-glja je zadela poročnika, ki se je mrtev zgrudil. * Grozen samomor. Iz Prage poročajo: Grozen samomor je izvršil monter Kroupa. Monter je odprl pri električni centrali v Smificu kiosk, v Katerem je transformator ter prijel za električno žico. V tem trenotku je zadel Kroupo tok, močan 5000 voltov. Telo Kroupovo je popolnoma zgorelo. Usmrtil se je zaradi neozdravljive bolezni. * Atentat. Iz Pariza poročajo: Ne daleč od Perpignana je bil izvršen atentat na vlak, v katerem se je vozil poljedelski minister Parus. Čez tir so bili položeni kosi železa in kamenje, vendar je pa stroj vse to odrinil. Najbrže jc bil izvršen atentat iz maščevanja. * Svojo ženo odpeljal. Iz Budimpešte poročajo: Privatnik Gašpar Do-monkos je odpeljal svojo lastno ženo, od katere je bil ločen, ter jo zaprl v svojo privatno stanovanje. Nastopu njenega brata se je posrečilo ženo oprostiti. Domonkosa so aretirali. Zapravil je vse svoje premoženje svoje žene, ki je znašalo pol milijona kron. * Iz obupa. Iz Budimpešte poročajo: Pri svojem očimu, majorju Adamu Boedo stanujoča Šarlota Kovacs je ustrelila svojo triletno hčer, nato pa samo sebe. Do tega čina jo je privedel obup, ker je očim grdo z njo ravnal. * Ruski poslanik v Monakovu. Ruski poslanik baron Korff je dospel v nedeljo sem, na kolodvoru pa ga je zadel mrtvoud in je bil takoj mrtev. * Avtomobilska nesreča. Iz Mo- nakovega poročajo: Popolnoma zaseden avtomobil grofa Arco se je ho-tei umakniti nekemu kolesarju. Pri tem je zadel v drevo ter se prevrni* Šofer je bil na mestu mrtev, pet oseb pa težko ranjenih. * Eksplozija bencina v železniškem vozu. Na vicinalni železnici Oravica - Resica je eksplodirala v železniškem vozu tretjega razred3 steklenica bencina, ki jo je imel s seboj neki trgovec, štirji potniki so bili težko, devet pa lahko ranjenih. * Aviatika. Iz Pariza poročajo, da se je francoski vojaški aviatik, poročnik Sensever ponesrečil pri nekem poletu v bližini Malmaisona. Padel je s svojim aparatom na tla ter se smrtno-nevarno poškodoval. * Lov za roparji. Iz Pariza poročajo: V nedeljo ponoči je policija lovila avtomobilska roparja Bosmota in Garnierja. Policija je v avtomobilu zasledovala oba roparja, ki sta tudi bežala v avtomobilu. Policija je za bežečima neprenehoma streljala, vendar se ji pa ni posrečilo dohiteti ju. * Grozen čin zblaznele matere. Iz Budimpešte poročajo: Na velikonočni ponedeljek je tovarniška Je-lavka Simon večkrat ustrelila iz revolverja na svoja dva sina v starosti treh in štirih let Ko je hotela ustreliti tudi svojo poldrugoletno * hčerko, jo je razorožil neki policist ki je slučajno mimo prišeL Staretfj deček Je umrl na potu v bolnišnico, mlajši umira. Nesrečno mater so prepeljali na opazovalni oddelek bolnišnice. * Igralka zblaznela v gledališču. V ljudskem gledališču v Belleville na Francoskem je zblaznela igralka Margareta Goslin, ki naj bi igrala glavno vlogo v igri »Zvonovi corne-villski«. V garderobi Je hotela z britvijo umoriti neko svojo koleginjo, vendar so jo premagali in oddali v blaznico. * Zrakoplovstvo. Zrakoplov sv. Gotthard, švicarskega aerokluba, ki se je s petimi pasažirji vzdignil v zrak blizu Curiha, se je hotel pri Gossnai.vu spustiti na tla. Pri tem je s tako silo zadel na tla, da so štirje pasažirji padli in pa 12 vreč peska iz gondole. Na ta način razbremenjeni zrakoplov se je nato zopet z edinim pasažirjem Jennyjem vzdignil v zrak. Jennv je bil prvič v zrakoplovu in ga ne zna voditi. Zrakoplov se je hitro vzdignil v višino 5000 metrov, je preletel jezero in letel nato v smeri proti Aix lex Bains. — V Johannis-talu se je včeraj vzdignil akrobat Tomnik z zrakoplovom. V višini 700 metrov se je spustil s pomočjo padala na tla in je srečno priletel na tla. * Svojo lastno sestro zaigral. Iz Belgrada poročajo: V Mladenovcu so igrali kmetje po semnju s kockami. Kmet Jagodinac je izgubil ves svoj denar. Njegov nasprotnik je pozval Jagod;naca, naj igra ž njim za svojo omoženo sestro, s katero je imel ljubavno razmerje. Za slučaj izgube je ta stavil 20/>U0 dinarjev. ragi- Prosimo Vas, tla nam vpošljc-■> vse važnejše sokolske spomine, fakor društvene slike (fotogralije jomov, telovadnic, članov in telovadcev z raznih prilik), razglednice, epsa veselična vabila, brošure, izda-e od posameznih društev, zletne oo> nake in drugo. Omenjene predmete je vposlati ajkasneje do 24. aprila t. 1. na na-sjov: Slovenska Sokolska Zveza razstavni odsek) — Narodni dom — Ljubljana. Zanašamo se na sokolsko toč-iost. Razstavni odsek bo skrbel, da se vse razstavne predmete vrne nepokvarjene. Predsedstvo S. S. Z. Jsnašim list obsega 6 stran*. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pnstoslemsek. lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Umrli so v Ljubljani: Dne 13. aprila: Ana Sefic, iiči evljarskega mojstra, 5 tednov, Hra-jeckega vas 32. — Fran Leve, c. kr. nerosodnik, 51 let. Kongresni trg Zvezda). — Ema Šega, c. kr. poštna ficijantinja, 38 let. Poljanski nasip 56. Dne 14. apriia: Anton Pivk, biv-etar, 32 let, Radeckega cesta 11. — Uršula Firm, mizarjeva vdova, 87 et. Kapiteljska ulica 11. — Zdenka .Irko, trgovčeva hči. 11 let. Poljanski lasip 14. — Elizabeta Lapajne. vdova železniškega sprevodnika, 41 let, Sv. Petra nasip 67. Dne 15. aprila: Sofija Ravnak, šivilja, 77 let. Pred škofijo 15. Verovanje i»st z Idolom je naravnost dobrota. Gnitje v stih, ki zobe pola-;oma uniči se za nesljivo zaustavi in po vsakem splak-nenju z Odolom se po vseh ustih razširja poživljajočo avežost. vrelec. Dleleilćna mm'rna Eijača s obilno ogljikovo talino. Pospešuje prebavo in izmeno snovi Zelo koncentriran medicina-Itn vrelec, priporočljiv pri kroničnem želodčnem kataru, zaprtju. Brisrhtovift iedicah, vraničnik oteklinah. Jetrni trd ini. zlatici, snovoizmens-kibboIe£nih,katarin dihal run organov. Oonati Zdravilen vrelec največje vsebine svoje vrste Zlasti aporaben pri kroničnem črevesnem kataru, obstipa-eiji. £ Ičnih kamenih.toidc.ct trganju, slad kov ti: bolezni. Najmočnejši prirodni vrelec magnezijo glauberske soli. Serravalo vo železnato Kina-vino Higijenična razstava na Dnnaju 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča voljo do jedi. okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom ln malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. u Izborni okus. u Večkrat odlikovano, a Nad 7000 zdravniških »pričeval, a J- SCRRAVALLO, c. m kr. dtorai Maiitiij TRST-8 ar k o vije. 4484 Spominjajte so NeteoroloiKno porofllo. Tišina ntd sjerjca Stf*» Sreiajl tratil tlak M»7f aprila j Čas opazovanja 1 Stanje ! barometra v mm Tempera-1 turi i C11 Vetrovi Nebo 15. 2. pop. 736-1 p m svzh oblačno. » 9. zv. 737 1 58 sr. svzh. m 16. 7. zj. 738-6 2-9 p Srednja včerajšnja temperatura 5-6*, norm. 9 7° Padavina v 24 urah 14 mm. Borzna poročila. Ljubljanska .Kreditna banka v Ljubljani*. Uradni itrit dnaa)ske bone 16. aprila 1912 ■alotboal mmmW. uenarni BllfOftl 44,ft majevi renta .... 8940 8960 4-2° t, srebrna renta .... 92 6"> 92*8^ 4a/0 avstr. kronska renta . . 89-40 8V40 ogr. „ . . 8905 892\ W% kranftko deželno poiojtio 92*25 9325 4'(0 k. o. češke dež. banke . 91-75 92 75 SPOOfcO. Srečke iz 1. 1860 *L . . . 424 — 4?6 — teta t i 9+99 M*^\rm m m • ■ • 613 — 625 — ., tlake...... 296 - 3 8- „ zemeljske I. izdaje 303 — 315 — ii »i 11* »• * 27» 25 283 25 ogrske htpotečne . 24875 254 75 „ dnn. komunalne SCO*— 512 — M ivstr. kreditne . . . 491 — 503 — n ljubljanske .... 70 75 76 75 m avstr. rdeč. križa . . 62 25 68 25 n ofrr. M „ . . 39 75 4V7S I( bai'Uka..... 32-10 36 10 „ turike...... 244 50 245 60 Oalalea. Ljubljanske kreditne banke . 155"— 456 — Avstr. kreditnega zavoda . . 637 20 638 20 Dunajske bančne družbe . . 331-75 532 75 lužne železnice..... !04 75 105*75 Državne železnice .... 72V50 726 50 Alplne-Montan..... 936-fO 937 50 Češke sladkorne družbe . . 36820 370-10 Zivnostenske banke. . . . 283*— 283-50 Val sita. 1 11-38 11-42 j 11775 117 95 95-75 95 90 Lire . .«..«•. . 94 60 94-80 ! 25350 554-75 Žitne cene v Budimpeftti. Dne 16 aprila 1912. Termi Pšenica za april 1912 . Pšenica za maj 1912 . . PSenica za oktober 1912, Rž za april 1912. . . . Rž za oktober 1912 . . Oves za april 1912 . . Oves za oktuber 1912 . Koruza za maj 1912 . . za 50 kg 11-72 za 50 kg 11-63 za 50 kg 10-97 za 50 kg 10-15 za 50 kg 907 za 50 kg 10-33 za 50 kg 8 86 za 50 kg 9-12 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena, nepozabna soproga oziroma hči, gospa Gabrijela tat * Mraft snoči ob 8. uri po dolgi in mučni bolezni, utolažena z zakramenti sv. vere v starosti 22 let mirno preminila. Pogreb drage tajnice se vrSi v sredo, dne 17. aprila 1912 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti ul. Piccardi št 26. Bodi jI prijazen spomini TRST, dne 15. aprila 1912. Anton Some. c. kr. vadniSki učitelj. Bodblna Zakrafaelt, Stari trg pri Rakeku. Zahvala. Izgubivši predragega soproga c. kr. orožniškega stražmojštra v. p ter vratarja Jubilejne ubožnice, g. Ivan Sukljeta se čutim dolžna izreči najglobokejšo zabvalo. Posebno se zahvaljujem g. knjigovodju Trdini za blago tolažbo in pomoč v težkih urah, nadalje gg magistratnim uradnikom in gg bralnega društva ter rodbini g. Urban-čičevi za podarjene vence in mnogobrojno spremstvo, častitim gg. duhovnikom ter vsem pokojnikovim prijateljem in znancem, ob enem tudi osobju tukajšne ubožnice, kateri so mi stali v pomoč in tolažbo ob smrtni postelji ter so izkazali zadnjo čast predragemu pokojniku V LJUBLJANI, 15. aprila 1912. Globoko žalujoča vdova 1395 Jo*. Stikije. išče službe 1342 ▼ trgovini s Špecerijskim blagom. Nastop službe takoj. — Več pove uprav-ništvo »Slovenskega Naroda«. Marija Leve potrta neizmerne žalosti naznanja v imenu svojem kakor v imenu vseh sorodnikov, da je njen nadvseljubljeni dobri in nepozabni soprog ozir. brat, svak in stric, preblagorodni gospod FRAN LEVG c. kr. merosodnik danes v soboto, dne 13. arnla ob četrt 9. uri zvečer v 51. letu nenadoma blago v Gospodu zaspal. Pogreb preblagega ronikega se je vršil v ponedeljek, 15. aprila ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Rožna ulica št. 13, na pokopališče k Sv. Križu in se položi v rodbinsko grobnico. Sv maše zadušnice se bodo brale v Župni cerkvi sv. Jakoba. Preblagega rajnkega se priporoča v pobožno molitev in blag spomin LJUBLJANA, dne 13. aprila 1912. *) *) Zaradi nesporazuma prejeli šele danes. Prm ii nepravi litan. Povest — Spisal Blaž P o h lin. Cena broš. 1 K 60 vin., vez, 2 K 50 vin., s poŠto 20 vinarjev več. Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec. Cena broš. 1 K 80 vin., vez. 2 K 70 vin., s pošto 20 vinarjev več. Ti najnovejši zabavni in veseli knjigi priporoča najtoplej« TjTl ]farodna knjigarna v Ljubljani A 'm ii^ii i>'i^^i Bajec umetni in trgovski vrtnar Hnnji si. p. l ibfastn. A m utaji »j«|ti cvetlični salon Pod Trančo. 48 Velika zalo a sil vencev. tziUivnji Uiiit. ram, triku m Okusno delo in zmerne cene Znnnn|* lanMk Ista«. fflraiii h IiiaSo Kili 9.31. Preblavske rudninske vode. Staroslavne natronske kiselice velike vrednosti in izvrstnega okusa, neprekosljive čistosti in velike vsebine ogljikove kisline* slatina, Preblavska najčistejša alkalska rudninska voda, preizkušeno zdravilna pri motenjih prebave in menjavanja snovi, katarib, kamenu, boleznih v mehurju in na Iedicah. Preblavski livadni vrelec, ogljikove kisline velebogat, naraven natronski kislec, vsled prijetno rezočega okusa prav posebno pripraven za brizganje vina, za mešanje s sadnimi sokovi in je tudi brez vsake primesi uživan izborna osvežilna pijača. 1082 Dobiva se v Ljubljani pri g A. Sarabonn, Mihaelu Kastnerju, Petru Lassnikn, A. Staculn, T. Mencingerja, ter po vseh lekarnicah, špecerijskih trgovinah ter pri vrelski razpošiljalnici ===== Preblau, Koroško. ===== Bolezni prehlajenja, kakor kašelj, katar, influenco ublažuje in odstrani sredstvo, ki vzbuja tek in ki ima dobro slast SiroIIn * Potlie najboljše sredstvo zoper ELEKTROTEHNIŠKA DELNIŠKA DRUŽBA KOLBEN IN DR. PRAGA-VVSOCANV 3 Diaamo stroji In električni motorji, a Naprave sa električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. s Električni obrat vsek vrst s Ventilator]!, s Tur-bogeneratorjl, električne ieleudee hi lokomotive, ierjavl In dvigala, a Obloč-nlce tm iaralce vsek vrst s Vodne tnrblne vsek sestavov (Franeis, Peltoa). n Točna, eena ln hitra popravila vseh električnih strojev dragih tvrdk. s Vso potrebo sa Instaliranje, n n n n 88 80 17 Vodno pumpo železna, kompletna, 2a 17 m globok vodnjak se ceno proda. Sebenik, Sp. Šiška, Knezova ul. Stanovanje v visokem pritličju s 3 sobami in pripadki ter z uporabo vrta. se odda takoj. Domobranska cesta št. 7. 1310 prejem« zavarovanja Človeškega življenja po naj raz no vrstne j5i h kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. 1 Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt a manjšajočimi se 101 vplačili NAVIJA** ■ ■ k*« I MiTlMlMi - issietase edsaodaiac la aaatiallft K 115Jtf3.ii3tl. Po velikosti draga vzajemaa zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo. ' pojasnila daj 01 ________ w GneralM isiimivi 1 liiMini is^JSSSM 1 Gasnoiki ulici itn. 12. Zavaruje ooslooja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. UZiva najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje Iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občno korist ne namene. J (Bingschiff) 1393 za hišoo Dorabo ali pa za šiviljo. — Cena K 70 — . Poizve se Dunaiska c. 6, I. nad levo na hodniku pri Omerza. . Zainlgaiii čevljarski mojster v Ljubljani, Sodna ulica št. 3 izvršuje vsa čevlj irska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev. Izdeluje tudi prave morske in telovadske čevlje. Za naročila z dežele zadostuje kot mera iprroslan Čevelj. 245 INzpoftljalnica za otroške vozičke, otroške posteljice, športne vozove, reformne stole, ielezBO poh.stvo, pohtitvo »4 sedi, vidike li ■ocreee po izvirnih tvorolikib cenah: angleški vozički o4 K 22 naprej Erincesni vozički od K 3t>—, okrovni vozićkJ i gna^eni oni 57—, poste! ce i ograj«, velike «4 1 2T— •portmi i«lftl zrn ležaaj e, s streho o4 K 20—, ■eoeaaste n«stet)c o4 K M-—, naprej Speclalfteta: vozovi BREMMOR Najboljše na sveta po vseh cenah. Največja Izkera!!! Najnižje cene £ gtrlach, gradce joaaoenmrinj 7. se sprejme v večjo trgovino v mestu na deželi. Naslov pove iz prijaznosti uprav. „Slov. Naroda". 1356 Uradniško 'Milno društvo v Gradcu Prva domača tovarna :: ■ r. z. z o. z. 6S€b*i kredit v-' in dolgoroka OBta? I6fl I! posolila sa ranilranje Simona Praprotnika v £jubljstii, Jsnkova ulica 7. H Prevzemajo se vsa v HWJn|«ln stavbno in pohištveno mm mizarstvo spadajoča dela. katera se točno in po najnižjih cenah :: izvršujejo. :: Vela zalega gosiiloiškiii okroglih miz. Ceniki se pošiljajo na tvo brezplačno in pogine prosto. uradnikom, profesorjem, učiteljem penztjonistom i. dr ob najugodneiSih pogojih, event. tudi brez porokov proti enkratnemu plačiiu v poroštveni sklad — Nika-kih predstroSkov. Podrobnosti v prospektih Hranilne vloge se sprejmo od vsakogar in se obrestujejo dnevno po 41/, °/0, ob 60 dnevni odpovedi pa pri zreških nad K 1000 po Obresti s; polletno pripišejo h kapitalu. Rentni davek se ne odbije. Stanje vlog kron 4,200.000. Jamstvo: zadružni deleži v iznosu K 5,400 000 Pojasnila dajei Josip Kosem, Liubliana. Krakovski nasip 22, s i ponedeljkih sreda* ii pitkih pil 3. dt psi 4. poptldii Velika zaloga patento-vanih železnih in lesenih skladnih stolov, klopi in miz, ki .'t d s in j« ia zalsga parna tovarna lesnih izdelkov 1186 urger v Sp. Šiški. Znižane cerae. — Prospekti zastonj in poštnine prosto. Domača tvrdka. c &> u « > —-C z iVIoti rt i mm lc»n. ariia Gotzl SEtT 8. Največja zaloga vsakovrstnih slamnikov, Športnih čepic in oblik zadnje novosti pravkar došla. — Žalni klobuki vedno t zalogi. Raznovrsten nakit, svila In druge modistovske potrebščine v veliki izberi. — „ Modelni klobuki so cenj. damam na ogled samo v trgovini. Za obilen poset se priporoča z velespoštovanjem 956 Marija Gotzl. Za modistinje vse modne potrebščine z zmernim popustom. H o rv *> TJ O OT rt O* 2a poletno sedijo „^ngteško sk'adtšče obtefc :: O. j^ernatovic onooroca 9 9 i 9 Ljubiiana — J^estni trg štev- 5 — Ljubljana svojo velikansko ijbiro kostumov, lahkih, plaščev ij blaga, prašnih plaščev 's? listra ter svilnatih plaščev 5 ar dame v$reh najnovejših barv. Afaimodernejše •V ♦ obleke, klobuke in stemnile *a gosooae in dečke do or&nano ni;kih in solidnih cenah. Sprejmem tikoi ali po dogovoru v mešani stroki dobro iiurenejja mladega I [ z dežele, ki bi bil pr pravljen voditi sam manjšo podružnico. Tozadevne ponudbe s prepisi iz nričeval ie noslatt takoj na na-lov: Janko Pesek, trgovina z mršanim blagom. Loke pri Zagorju ob Savi, Kranjsko 1354 Skoro milijon pisalnih strojev Ungton je v rabi. Nobenega izdelka se ne proda toliko. Pisalni stroji Bemlngton Normalni modeli Tabulatorski modeli Računajoči modeli Specialni modeli Po vrednosti in kako\ osti nedoscino. Glogowski & Go. e. In kr. dvorni dobavitelji MLADEC, Joanntnmring 8. Tel. 384. 1279 Tvorniška znamka. Zabojčki in zavitki brez te tvorniške znamke ne vsebujejo „prave" : Franckove: kavne primesi iz tvornice Henrik Francka Sinovi j_ v Zagrebu. _j Hotel Tratili „Zlata kaplja" LjiUau. Si. Hi «M Ah. V Priporoča lepe zračne tujske sobe po znižanih conah, Pnnati Min kiUiii ii irtam urim liu. Se većfe pofenUsie, leni) o Ta«! a aU eraert/eiia sberovanje ete eedal vetee me respolago ive lepi peaebsi eobt Postrežba dobra, cene primerne, za večie pojedine po dogovoru, f telet goetle iaae|e aeatteaie eeae. Priporočata se ceni. oočinstvu in siavn društvom z velespoštovanjem L. A. Tratnik. V okolici Ljubljane je naprodaj pod izredno ugodnimi pogoji hiša 1359 z Gostilno in trt fiho, ki se odda tudi v najem. ~W| Pojasnila v posredovalni pisarni Peter Matelic, Liabljana, Skorje ulica »h. II. Telefon »t?, m. Redka prilika! Patent za izdelovanje varstveno varovanih kosirjeif (kosnih obročkov), najnovejša, zelo praktična iznajdba je napadaj. Pojasnila daje: filojz šilrer. trgovec, Laporje, Štajersko. 1361 Mesto boljše natakarice išče 19 letna gospodična. Nastop takoj, Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«, Krojnim« v glasovitem zdravilišču in kopališču na PrU morskem, na glavni ulici, že mnogo let . - . obstoječa, z dobrim dohodkom ===== se takoj proda za jako nizko ceno tn sicer zaradi slabega zdravja v rodovini. Vprašanja poslati na uprav. .Slov. Naroda/ Resna ženitna ponudba. Dobrosrčen, zelo soliden, mlad in izobra-2en trgovec, cosestnik, simpatične vna-njosti, srednje visok, se želi seznanit: z domače vzgojeno, mirno, zdravo gospico ljudomilega srca iz bre2-madežne preteklosti. — Navesti prosim starost, visokost dote, ki se rabi za povzdigo podjetij, in če ima gospica veselje do trgovine. -Resne ponudbe s sli« ko pod »Tiha sreči — maj 912* na 1291 upravo »Slov. Naroda« do 2*2. aprila. Zadeva je strogo tajat, zato anonim. ne fpoštevaa. Obi- koncesionirana za mestno Z o9 26. marca 1.1. naprej posreduje za vsa v zastavijalnično stroko spadajoče posle Kolodvorski ulici 6, pritličje. Fran Bergani. St 230/pr. 1377 Pojasnila brezplačno. Vsled sklepa občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane razpisuje se pri mestnem magistratu službo gozdouKegn pomočniku s prejemki letnih K 1500"— za debo prvih pet let, ki se po zadovoljivem petletnem službovanji zvišajo na S 1800" Služba oddaje se za prvo leto le začasno ter se začasno nameščeni gozdarski pomočnik po preteka enega leta imenuje stalnim, ako se je v tem času izkazal za službo povsem sposobnim. Gozdarski pomočnik imel bode v prvi vrsti opravljati vsa gozdarska dela, osobito v Tivolskem gozdu; ▼ Času, ko gozdno delo počiva imel bode pa tudi sodelovati pri mestnih nasadih in drevoredih. Za namestitev v tej službi potrebno je, da prosilec dokaže, da je s povoljnim vspehom dovršil nižio gozdarsko Šolo ter da je položil državno preskušnio pomožnega in tehničnega osobja za gozdno varstvo. Službo nastopiti bode tako] po izvršenem imenovanji. S potrebnimi dokazili npremliene prošnje vlagati je najkasneje do 30. aprila 1912 pri predsedstvu mestaega magistrata Mestni magistrat ljubljanski dne 12 aprila 1912. Župan: Dr. Ivan Tavčar L r. ki vse doslej obstoječe daleč prekaša, 1386 se odda za Kranjsko. Briljantna prilika za dosmrten t>osel za trgovce z nekoliko premoženjem-Ponudbe pod Šifro „Zlata JiaiN na upravništvo »Slovenskega Naroda«. _ 39H2 56