(Dunajski stavci in pomocniki v tiskarnkali) so aapravili nštrikeu t. j. 80 se odpovedali tako dolgo vsakega dela, dokler se jim ae bo zboljšala plača; vsled tega dunajski časuiki skorej ae morejo izbajati. Vse to je že sad nove ere ia bo še več eaakega. (V Trstu) se je osaovalo aeko bvalevredao društvo, kterega naloga je, da hoče zdatao podpirati Dalmatiace, ktere je v zadajem boju doletela aesreča. (Strasna nesreča.) V neki vaai blizo mesta Eremelice (Scbrems) je izišel pred kratkim ogenj, ki je tako bitro pograbil vaa poslopja, da je vse zgorelo, kar je bilo v Djih; bišni gospodar, ajegova žeaa, ajegov brat, dva siaa, dve hčeri, jedaa dekla ia jedea hlapec, tedaj devet oseb je dosegla strasaa sairt v ogaja. Najžalostaejše pa je še to, da se pripoveduje, da je bil hram nalašč ažgan od nekih potepuhov, kterim goapodar ai dovolil tamo prenočevati. — Kaj bi zaalužili taki potepahi, če je to re8? (G. okrajnemu glavarju VratiSu) je tudi sreaja št. jurskega trga na Štajarskeoi poslala prav lepo zaupaico. (Novi deželni poglavarji.) Pravi se, da je miaister Giskra predložil te-ledeželae poglavarje: Za Spodajo-Avstrijsko državaega poslaaea Czedik-a, kot za ravaatelja deželaega aamestaištva mesto eedajaega "VVeberja; za deželaega poglavarja v Zgoiaji-Avstrijski, dr. Groas-a; za Morav8ko dr. Sturm-a, ia za Stajarsko dr. Fraaka (Zdaj se spet čaje, da bode Godel deželai poglavar v Štajarski); za Galicijo še celo ni aič odločeao ia se bode še počakalo, dokler se nebode aapravila pogodba s Polaki, ia če bi se to zgodilo, bo grof Potokki deželai poglavar v Galiciji, ker on se aajbolj trudi napraviti spravo roed Polaki ia vlado. Novičar. (Eusko ministerstvo vka) je sklenolo privabiti mlade avstrijske S!< vaae, posebno filologe, na raske gimaazije za profesorje, kir jim tamo na novih gimaazijah profesorjev manjka, ia je dalje odločilo, da se za izobražeaje takib, vsako leto aaj izda 25000 rnbljev. (Slovenski pismeni jezik, kakor si ga nemskutarji mislijo.) Nek prijatelj rSlov. Naroda" piae v ta list iz dolnjega Štajarja tako-le: nPoslašal aem eakrat aekega odvetnika, zaaaega zagrižajeaega aaaprotaika sloveaskega jezika, kako ee je razgovarjal 8 kinetom, ki ga je prosil za hitrejo izpeljavo aeke tnžbe. Odvetaik je govoril: ,,Vi pavri mislite, da je tožlati tako kakor kroaipir jesti, ao si ae bote hereb-|novali, koliko cajta se auca, pred ko ae eaa tožba avsfira ;|jaz moram najprej gegnarja tožiti, zaatopite, zdaj spiše ge- riht taksaceago — zastopite, pri taksaceagi če se iz gcguar-jjem zglibava, aapraviraa geribtlih verglajb, če ae, pride na jurtel; mialite, da zdaj že iaiarna deaarje . . . o to se vi . . •J0 to se vi . . . irate, zdaj še le pride iatabalireaga, abša-; ceaga, feilbiteaga; tnislite, da že irnaraa deaarje? Ja raor- Kinetič je odvetaika debelo gledal, ia kakor seai videl, je iz dol^ega govora le to razumel, da bo aioral se doati krom- pira pojesti, prej ko bo deaar dobil. — Žalostoo je res to, ali resaično. . (Ljubljana) ima zdaj po aajnovejsera štea)U Zč.VdJ Stanovaikov, tedaj 2285 več kakor leta 1^57. I(Profesor in dvorni svetovalec dr. Ungar) aloveč aatoro- znaaec je pretekli tedea v Gradcu aaglo umrl. Nišli s«. ga nanireč rartvega v postelji. Eer je denaraa ormara zravea postelje bila odprta ia poleg aje vse krvavo , se je ra/.gla- gilo, da je bil umorjea; sodaijska preiskava je vendar iz- rekla, da ai umorjen. . , (G. koplan Koprivnikar), ki se je pritožii pri visi de- želni sodaiji v Gradcu zastraa prve razsodtie, ()«> kten l>i ,morai dva nieseca v zapor, jc od te sodaije «i!>s-»ieti n i »>e-,tiri inesece zapora. ———- -