Anton Gosar M Ü N C H E N - G E O G R A F S K I P R O B L E M I V E L E M E S T A V preteklem letu smo v dnevnem časopisju velikokrat zasledili večje število novic, reportaž in ko- mentarjev o mestu gostitelju olimpijskih iger - o Münchnu. Gotovo je, da je taka prireditev kot na- lašč, da spoznamo mesto, njegovo prostorsko problematiko in težave, s katerimi se taka in podobna velemesta spoprijemajo pri načrtovanju mestne in obmestne regije. Ce se upošteva dinamika razvoja mesta, je geografski aspekt pri vsakem načrtovanju prisoten in s tem zanimiv tudi za naše okolje in našo družbo. Čeprav je ta sestavek nastal med olimpijado, obravnava probleme, ki so še danes ak- tualni v vsakem mestu, še posebej pa v bavarski metropoli. Velikokrat je slišati, da ima München poleg svojega olimpijskega vzdevka še precej drugih titul, kot so npr. Atene ob Isari, prestolnica piva, milijonska vas ipd. Vsi omenjeni pridevki se nanašajo na posebno vlogo bavarskega glavnega mesta v turizmu, prometu ali kulturi. München je namreč na pre- pihu prometnih tokov, ki vodijo iz nemških in zahodnoevropskih industrijskih centrov na jug in v vzhodno alpsko regijo Evrope. Pomembnosti plitvin in mostu čez Isaro za trgovske poti v srednjem ve- ku je treba pripisati nastanek utrjenega naselja ob "solni poti" 1158. leta. Fluvioglacialna terasa Isa- re je bila kot nalašč za koncentracijo mestnih funkcij in kasneje bavarske vladne uprave. Naselje,ki je v začetku tega tisočletja štelo komaj nekaj sto stanovalcev, je imelo kot kraljevska metropola že nad 100.000 meščanov, katerim so se v 19. stoletju pridružili delavci v industriji in upravi, ki so tudi danes živi del tega 1,3 milijonskega mesta. Ugodna povezava z drugimi regijami Evrope zaradi pomembnosti mesta v severnem predalpskem prostoru, je prinesla MUnchnu svojevrstno sliko velemesta, v katerem je za geografa vedno nekaj novega, dinamičnega, vrednega raziskovanja . V vsaki naselbini, v vsaki vasi ali mestu namreč prevladujejo, se prepletajo in dopolnjujejo vsako- vrstna funkcije. Povsod pa vlada neki karakterističen odnos med bivanjem - delom - oskrbovanjem in potrošnjo - izobraževanjem - rekreacijo - udeležbo v prometu ter življenjem v družbeni skupnosti. Umestno se je pri tem vprašati, kako sovpadajo vse te funkcije v določenem mestnem okolju in kje so te ali one primarne. Vprašamo se torej po njihovi razmestitvi, kvantiteti in po prostorski organiza- ciji. Gotovo je, da pri tem naletimo na ovire, ki predstavljajo ne le problem mesta, temveč tudi za - voro za nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj celotne regije. München, bavarska metropola, ni izjema med velemesti sveta in se svojih problemov zaveda ter jih • skuša,, kolikor finančna in pravna sredstva dopuščajo, tudi rešiti. Šest mUnchenskih krogov predstavlja ne le simbol pretekle olimpiade, temveč tudi šest zaključnih pro- blemskih enot: - velik prirast mestnega prebivalstva - vedno večje število udeležencev v prometu - naraščanje gospodarskega potenciala - večanje kulturnega pomena mesta - ogrožanje individualnosti in celovitosti mesta - nujnost, da mesto ohrani privlačnost tudi po olimpiadi. 31 Formula problema mestne regije bi za München bila: Mestna problematika-ljudje, avtomobili, delov- na mesta. Zadržal bi se pri najvažnejših problemskih področjih, ki bodo morda vzbudila paralelne primerjave z Ljubljano. I. Letno se število prebivalstva v Münchnu poveča za 41.000. To je bilo gotovo povezano s konjunk- turo pred olimpijskimi igrami, saj prognostiki mestnega zavoda za statistiko predvidevajo v normalnih razmerah letno povečanje za okoli 30.000 meščanov. Leta 1990 bi po tej prognozi mesto štelo 1,7 mi- lijona prebivalcev, od katerih bi bilo več kot polovica doseljencev. (Naravni prirastek je negativen: 1965 - 1200). V primerjavi z drugimi mestnimi območji ZRN je migracijski saldo Münchna daleč najvišji (30 %) in le od daleč sledi število doseljenega prebivalstva v K&lnu (22 %) in Frankfurtu (19 %) . Tokovi mi- grantov se z leti spreminjajo: medtem ko so bili takoj po vojni usmerjeni na severozahod, v Porurje in Mainsko-renski oz. Neckarski trikotnik, so se po letu 1961 preusmerili s severa na jug, iz tujine v industrijske centre. Zanimivo je, da prihaja v München le 32 % migrantov iz manjših naselij oziro- ma iz tako imenovanih "kmečkih problemskih območij", vsi drugi, torej več kot 2/3 doseljencev*, pa so iz mestnih regij. Vzroka za tako tendenco privlačevanja ni bilo lahko ugotoviti. Zato je I FO Institut z anketo povpra- šal na novo doseljene, zakaj so si izbrali München kot najustreznejše mesto v ZRN . Najštevilnejši odgovori so bili: - München je najbližje rnesto, kjer se že uveljavljajo tendence velemestnega trga dela, - to pa po- meni večji zaslužek, večjo možnost izbire delovnega mesta, večjo možnost uspeha, zagotovljenost delovnega mesta in večjo mobilnost pri menjanju delovnega okolja. - "München nudi večjo možnost za razvedrilo in rekreacijo izven delovnega časa " Pri sumirariju teh odgovorov so se izkristalizirali naslednji tipi migraniov: - migranti, ki žele napredek v službi, - migranti, ki žele boljšo izobrazbo, - migranti, ki si žele lepše stanovanjsko okoije (bližina A lp , jezer in turistične pokrajine). Zato prebivalci severnonemških mestnih regij iščejo v Münchnu atraktivno tržišče dela, izpopolnjen sistem šolanja, prijetno stanovanjsko atmosfero in več prostega časa. Študije 4 münchenskih študentov geografije, ki so raziskovali moč privlačnosti Münchna, so dokazaie, da je med 80 regijami Z R N mestna regija Münchna po privlačnosti daleč na prvem mestu. Te .aziskove pa le v manjši meri veljajo za zdomce, ki predsravljajo največje število neasirniliranih Münchencanov v mestu, V letu 1972 se je število tujih delavcev povečalo za 39.000 in doseglo v aprilu 1972. leta številko 203.000 ali 15,2 % prebivalstva Münchna. Vsak šesti meščan je tujec, vsak 13. pa Jugoslovan, ker je bilo naših zdomcev prav pri gradnji olimpijske vasi največ. Pri uro- du za zaposlovanje je bilo ob koncu aprila 1972 registriranih 113.000 Jugoslovanov, ali dvakrat to- liko kot pred letom dni (Italijanov 35.000, Turkov 24.000). Naši delavci so v mestu cenjeni zaradi vestnosti pri delu, posebno še v gradbeništvu, kjer po nor- mah prekašajo svoje kolege iz drugih držav. Za domovanje si izbirajo večinoma četrti, ki "slovijo" po majhnih stanovanjih v dvonadstropnih hišah iz t. i. "Gründerzeit" (obdobje gradnje stanovanjskih blokov med 1880-1910). Izključnih zdomskih četrti še ni, je pa opazna koncentracija stanovanj in gostišč sezonskih delavcev v okolici "münchenskega Vzhodnega kolodvora (Pariška četrt) ali v zaled- ju zabaviščnega prostora " Oktoberfesta", na Theresienhbhe. Do skoncentriranosti zdomskega dslavstva * Doseljenci - migranti iz drugih nemških naseiij Zdomci - migranti iz drugih držav 32 v glavnem še ni prišlo zaradi nanovo zgrajenih samskih domov za pogodbene delavce posameznih firm ob industrijskem objektu (Siemens). Ta dotok prebivalstva v mesto ob Isari povzroča skrbi ne le mestnim očetom, temveč tudi pristnim Mtlnchenčanom, ki se čutijo ogrožene, kajti niso se še privadili piti pivo v družbi "Prusov". Skoko- vit porast prebivalstva pa po drugi strani onemogoča, da bi konstruktivno in dolgoročno reševali ko- munalne probleme. Intenzivnost mestnega prometa je že tolikšna, da ne dopušča niti stalnega in vsa- koletnega povečanja števila udeležencev v prometu, niti podobne dinamike odpiranja novih delovnih mest, kakršna je bila v konjunkturnem obdobju pred olimpiado. II. Že pred leti je cestni promet dosegel maksimum (200 avtomobilov na 1 km mestnega cestnega omrežja) in niti na novo zgrajene podzemne prometne poti in moderne obvoznice niso mogle zajeziti navala motornih vozil v mestno središče. Dnevno namreč prečka meje mestne regije 875.000 oseb: 67 % z avtom, 32 % z železnico in 1 % z letalom. Vsak tretji MOnchenčan je že posestnik neke- ga motornega vozila in problem parkiranja, kljub novim večnadstropnim parkirnim zgradbam še zdaleč ni zadovoljivo rešen. Pravzaprav število avtomobilov še niti ne bi bilo tako velik problem, če se ne bi več kot polovica meščanov vozila z avtom na delavno mesto - vsak dan. 70 % delavcev je nam- reč intermestnih pendlerjev in več kot 75 % le-teh |e do nedavna uporabljalo vsak dan svoje vozilo (lastno prevozno sredstvo) za pot od stanovanja do delovnega mesta. N ič čudnega ni, če so mestni planerji veliko pričakovali od sistema množičnih prevoznih sredstev. Pr- vi rezultati nekajmesečnega obratovanja podzemske (U) in hitre obmestne (S) železnice jim dajejo prav Vagoni obeh sistemov množičnegc prevoza niso polno zasedeni !e v času olimpiade, saj je štetje potni kov že poprej, v juliju 1972, pokazalo, da je povprečna zasedenost vlakov 60 % - n a , ob urah priho- da na delo in odhoda z dela ("Rush hour": 7 - 9 h in 16-1 S h ) pa celo 98 %. Priljubljenost novih mestnih zvez se kaže tudi v poimenovanju parkirišč pred postajami obeh sistemov. Parkirišča so razdeljena na tista, kjer delavec pusti svoje vozilo in se odpelje dalje z vlakom, to so RP parkirišča ("Ride and Park" - pripelji se in parkiraj) in na tista, do koder ga pripelje soproga RK parkirišča (Ride and Kiss - pripelji se in poljubi). Sistem prometne mreže na tirih dopolnjuje še cela vrsta mestnih linij avtobusov, ki imajo izhodiščne točke pri postajah podzemske železnice in končne v stanovanjskih četrtih ali pri industrijskih kompleksih. ¡IL Okol i 685.000 MUnchenčariov odhaja namreč vsako jutro v pisarne, trgovine ali tovarne (elek- trotehnične na jugu - Siemens, A E G ; strojne in avtomobilske na severu - BMW, Knausmaffei; fino- mehanične i rt optične na jugovzhodu - Agfa; in kemične na zahodu), medtem ko jih iz obmestne re- gije prihaja na delo še okoli 120.000. Največjo možnost zaposlitve daje tem pendlerjem, torej tudi migrantom, industrija in obrt, kjer dela 50 % vseh migrirajočih. 40 % pa jih je našlo zaposlitev v trgovini in v servisnih službah. Manj je mUnchenčanov v terciarnem oziroma kvartarnem sektorju (u- pravi, šolstvu, statistiki), kjer je to domena avtohtonega prebivalstva. Vedno večje je v vseh zvrsteh poklicev povpraševanje po kvalificiranih močeh, saj že zdaj dela le 13 % zaposlenih doseljencev na nekvalificiranih delovnih mestih. Delovni trg kaže namreč dve ten- denci: - gradnjo obrotos' z intenzivnim delom in - postavitev delovnih mest, kjer je potrebna visoka kvalifikacija. IV. Atraktivnosti z gledišča delovnih mest bi bilo s takimi razvojnimi tendencami tudi v bodoče za- dovoljeno, Vprašanje pa je, kako bo s turistično atraktivnostjo mesta po olimpiadi, če upoštevamo, da se München ponaša z imenom turističnega velemesta. Statistike kažejo namreč, da je bil München v preteklem letu najbolj obiskano mesto sveta, v prejšnjih letih pa je sodil vedno v prvo deseterico mest z največjim turističnim obiskom. Vzrok: kulturno in administrativno središče Bavarske, svetovna prestolnica piva, domačin olimpijskih iger itd. V mestu je leta 1971 prenočevalo 2,19 milijona tuj- * "Prus i " - v münchenskem pogovornem jeziku vsi "Nebavarc i " . 33 STRUKTURNI PODATKI MUNCHNA * M 0 M O - r - /MESTNA POVRŠINA v km1 /PORABA POVRŠIN na prebivalca v km1 (poraba povšin / za stanovanj«.delovno mesto,rekreacijo,promet ) 34 cev (3,66 milijona prenočevanj), daleč več kot v kateremkoli drugem nemškem mestu - več kot v Hamburgu, Berlinu ali Frankfurtu. Zanimanje obiskovalcev mesta ob Isari je namenjeno predvsem mUnchenskim pivnicam (Hofbrauhaus - v glavnem inozemci), sprehodi po Schwabingu-mUnchenski za - baviščni četrti, obisku muzejev in gledališč ter ogledu olimpijske vasi, ki jo je za cilj obiska na- vedlo kar 45 % vseh anketiranih gostov. Objekti, zanimivi za tujsko-turistični promet, so locirani v samem cityju (staro mesto s predelom za pešce) ali na njegovem robu (Oktoberfest, Oberwiesenfeld), kar atraktivnost zaradi koncentriranosti znamenitosti še povečuje, vendar pa ovira zadovoljivo reševan|e prometnih tokov (hitra mestna obvoznica in palača princa Karla). Perspektive in tendence ter dinamiko mUnchenske mestne regije bi mogli nakazati v šestih točkah: 1. Rast in prestrukturiranje gospodarstva se bosta nadaljevala. Terciarne funkcije mesta se bodo krepi- le tudi v bodoče, predvsem če upoštevamo zahtevo po koncentriranosti v cityju ali vsaj na njego- vem robu. 2. Kvalitete velemestnega trga dela naj bi se ohranile. To so možnost spremembe delovnega okolja in možnost kvalifikacijam primerne zaposlitve v raznovrstnih delovnih strokah. 3. Dognati bo treba, ali se bo velika rekreativna vrednost, predvsem kulturna in športna, ohranila tudi v bodoče, saj so možnosti dane in govore tej tezi v prid, vendar nas izkušnje drugih prire- diteljev olimpijskih iger svarijo pred prevelikim optimizmom. 4. Priseljevanje bo v prihodnosti gotovo veliko bolj motivirano z možnostjo rekreacije, v zameno za onesnaženost v drugih industrijskih centrih. Ta motiv bo najbrž vodil in pogojeval naseljevanje na mestnem robu, blizu vpadnicam iz bavarske alpske in predalpske pokrajine. 5. Neznanko v nadaljnji razvojni fazi pa je stanovanjska gradnja (kako in k je ? ) . Edini izhod bi bila gradnja v obmestnih regijah, 6. Naselitvi ob hitrih prometnih poteh in v obmestni pokrajini bi gotovo sledila tudi industrija in ta- ko razbremenila metropolitansko regijo MUnchna. L i t e r a t u r a : 1. Karl Ganser: "München" , Atlas Bavarske, MUnchen 1968. 2. Heiner Monheim: "Zur AtraktivitiJt deutscher Städte", WGI-Berichte zur Regionalforschung, MUnchen 1972. 3. Jorg Maier: "München als Fremdenverkehrsstadt", Mitt. der Geogr. Gesellschaft in München, Band 57, München 1972. 4. Gernot Ruhl: "Das Image von MUnchen als Faktor für den Zuzug" , Münchner Geografische Hef- te Nr. 35, MUnchen 1972. 5. "München " - Der Aufbau, Nr. 11, Fachschrift für Planen, Bauen und Wohnen, Stadtbauamt, Wien 1972. 6. "Stadtentwicklungsplan mit Gesamtverkehrsplan", Landeshauptstadt MUnchen 1970. 7. "D ie Olimpiastadt München", Entwicklung und Struktur, MUnchen 1972. 8. "München" - Merian 12/71, Hamburg 1971. 35