Na rob seminarju o organiziranosti sindikatov in uveljavljanju degatskega sistema
Delavec naj sam odloča o sadovih svojega dela
Občinski sindikalni svet Ljubljana Moste-Polje je za vodstva svojih OOS priredil dvodnevni setninar o organiziranosti sindikatov in uveljavljanju delegatskega sistema v novih pogojih, ki jih predvideva ustava.
Posvetovanja se je udeležflo prek 130 predstavnikov delovnih organizacij. Navzoči so bili tudi zastopniki družbenopolitičnih organizacij v občini, predsednik MS Ljubljana Rudi Bregar in predstav-niki mestnih odborov sindikata.
Slavko Grčar, sekretar RS ZSS, je v uvodnih besedah povedal, zakaj nova ctfganiziranost sindikatov, njen smisel in namen. V prvi vrsti je ustava tista, ki daje izraz in pouda-rek sindikatom. Njihova družbena vloga se spreminja v različnih obli-kah družbenih odnosov. Sindikat je šola socialistične organizacije in organizirana politična kontrola de-lavcev. Sindikati vključujejo delav-ske interese, ki so individualnt in skupni, ki so široki - gledano zgodovinsko sedanje ali vnaprej dani. Kaj pa so ti interesi? To je pričakovana, družbeno upravičena korist, tj. to, kar kdo hoče, kar mu je cilj in korist. Delavski interesi so na neki način vpajeni v TOZD, pa taki, da presegajo te okvire. Pose-gajo v krajevne, občinske, republi-ske in zvezne skupnosti, pa celo prek meja naše domovine. Kaj je torej naloga in akcija sindikatov v novih odnosih? Delavski razred ustvarja dohodek in dobrine in mora biti gospodar pogojev in rezultatov svojega dela. Gre pa tudi za oblast delavcev nad rezultati in pogoji dela. Povsod tam, kjer se odloča o pogo-jih in sadovih delavčevega deta, naj sega delavčeva oblast. To je poglavje naše socialistične revolucije, to je zapisano v ustavi, potrebno pa je, da se vsak dan v življenju uresničuje. Interesi delavcev so dohodek in so-cialna varnost. V zvezi s tem pa se nam postavlja vpia&nje, kako bomo
organizirani in kakšni bodo naši medsebojni odnosi. V prvi vrstimo-ramo biti usposobljeni za svoje delo. Sindikat je integracija delavskega samoupravljanja in delavci lahko uresnicujejo svoje oblike le, če so organiziiani. Dejstvo je, da imamo organizacijo ZKJ, ki je avantgarda delavskega razreda, ki je močna politična sila in vodi delavski tazred; vendar je tudi dejstvo, da vsi delavci niso organiztrani v ZK. Komutusti v sindikatih imamo veliko nalogo sto-riti vse v korist delavcev in doseči to, da bo vsak delavec politično organiziran. Poglavitna naloga sindi-katov pa je uresničevati željo delav-cev, da imajo pogoje in oblast nad sadovi svojega dela.
Niko Lukež, podpredsednik MK SZDL Ljubljana, je obravnaval dele-gatski sistem v oiganiziranosti sindi-katov za delegate vseh skupnosti in organizacij. Skupščinski parlamen-tarni sistem je odpadel, z njim pa tudi imperativni mandat. Ko zade-njamo izvajati delegatski sistem, se sredujemo z raznimi ovirami, kajti tu se kreira oblast. Ustava doloca, da morajo delegati imeti strukturo, ki je enaka bazi, mandate naj imajo vsi delavci - od nekvalificiranih do najvišje strokovnih, žena in mladine. Sedanja struktura je bila preteino iz vodstvenih kfcdrov, zato tudi ustava določa, da vodilni delavci ne morejo biti delegati. Na področju delegat-skega sistema je k veliko odprtih
vprašarvj glede odločanja delegatov in delegacij v povezovanju več oiga-nizacij. Jasno pa je, da bo delegat moral biti v neprestanem in nepo-srednem stiku z bazo, delavci, in da bo tudi njim odgovoren. Sindikat bo bedel nad tem, da se že v delegacijah zmenimo za stališča delavcev in da bodo zastopani tisti interesi in sta-lišča, ki bodo sprejemljivi za delov-no otganizacijo in okolje. Postavlja se vprašanje, ali smo že tako oigani-zirani, da smo sposobni uresničevati vse naloge. Ne, pismo! Imamo lepe rezultate, veliko OOS tudi pomemb-no deluje, v celoti pa le še nismo tako organizirani, da bi bili kos vsem nalogam. Od tu torej organizi-ranost za novo. V tem trenutku moiajo tudi ostale oiganizacije pre-gledati, ali so sposobne uresničevati nove naloge.
Odnosi med sindikatom in SZDL se poglabljajo, saj povezujejo de-lavce tam, fcjer delajo in tam, kjer živijo. Pomembna oblika - kar je tudi novost v tej oiganiziranosti -so tudi aktivi mladih delavcev. Želje mladih izhajajo iz enakega druž-benoekonomskega položaja delav-cev, zato dogovor, da v vseh OOS sodelujejo aktivi mladih delavcev.
V novih odnosih na z ustavo do-seženih temeljih naj bodo zgrajene sindikalne in vse druge organizacije.
R.S.