n 263360 COLOSjEVE mrOSfilACuE S št. 1 (46) leto 5 v" ' č PODELJENA ODLIKOVANJA PREDSEDNIKA TITA V petek, 19. decembra 1975, je bila v sejni dvorani tovarne Color svečana seja delavskega sveta. Otvoril jo je predsednik delavskega sveta Stane Vilar, ki je poudaril, daje posvečena vsem tistim delavcem našega podjetja, katere je tovariš Tito odlikoval ob 30-let- nici osvoboditve. V naši sredi je pozdravil predsednika skupščine občine Ljubljana-Šiška inž. Staneta Plemenitaša, tajnika komisije za odlikovanja Milana Zagorca, učenke in učence osnovne šole Franca Bukovca iz Preske, ki so s svojimi spisi in slikami sodelovali na temo: 25 let samoupravljanja v Colorju in 30-letnici osvoboditve. Nato je predsednik delavskega sveta zaprosil predsednika skupščine občine Ljubljana-šiška inž. Staneta Plemenitaša, da podeli odlikovanja predsednika republike tovariša Tita po ukazu št. 158 z dne 17. novembra 1975, naslednjim delavcem: Svečano sejo delavskega sveta je otvoril predsednik Stane Vilar ... Z REDOM ZASLUG ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Gabrijel Miloš Prav sedaj je poteklo 10 let, kar je prišel v našo organizacijo na mesto generalnega direktorja tov. Gabrijel. Naša organizacija je v tem času doživela izredno hiter vzpon, saj smo prav v tem času prerasli iz obrtne proizvodnje na industrijsko. Brez dvoma je k temu, da smo v Preski zgradili novo tovarno, veliko pripomogel tov. Gabrijel, pri čemer je pokazal svoje organizacijske sposobnosti, saj so proizvodni prostori neprimerno večji, kompleks tovarne širši, kot so ga predvidevale prvotne zasnove. Tovariš Gabrijel je ustanovil vrsto specializiranih služb v naši delovni organizaciji, kot npr. samostojni razvojni sektor, službo za organizacijo dela, službo za varstvo pri delu, obratno tehnično kontrolo, operativno in tehnološko pripravo proizvodnje itd. Tov. Gabrijel je aktivni udeleženec NOB in član ZK. Vsa povojna leta je deloval v najrazličnejših družbeno političnih organizacijah in celo kot poslanec v republiški skupščini. Z REDOM DELA Z ZLATIM VENCEM Vilar Stane Ni dvoma, da je tov. Vilar najaktivnejši družbeno politični delavec v naši organizaciji. Pregled obveznosti, ki jih ima trenutno v organih naše organizacije preko krajevne skupnosti, občinske skupščine do republiške skupščine kaže, da ima kar 16 takih zadolžitev. V republiški skupščini je predsednik odbora za prošnje in pritožbe. Tov. Vilar je aktiven udeleženec NOB in član ZK. Vseh 20 let, kar je v naši organizaciji, sodi med najbolj aktivne delavce, ki delujejo v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. Za tov. Vilarja lahko oceno strnemo na kratko v enem stavku in rečemo, da svoj čas dobesedno razdaja v korist naše družbe. Z REDOM ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO 1. Pevec Rihard 2. Rožnik Zvone Rožnik Zvone je aktiven udeleženec NOB, tov. Pevec pa je član mladinske organizacije od jeseni leta 1943. Oba sta aktivno delovala v organih samoupravljanja in družbeno političnih organizacijah na terenu v naši organizaciji. Oba sta bila že prej odlikovana. Tov. Pevec sedaj aktivno deluje kot predsednik zbora delavcev, kot sekretar ZK SOZD Polikem, kot član republiške gasilske zveze, kot član upravnega odbora društva varnostnih inženirjev in tehnikov itd. Oba sta dolgoletna člana naše organizacije in strokovnjaka na svojem področju dela. Z REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM 1. Hafner Ivan, dipl. ing. 2. Jenko Jože (sinteza) 3. Korinšek Mirko, dipl. pr. 4. Resman Roman Generalni direktor Miloš Gabrijel prejema visoko odlikovanje ... Odlikovanje za Staneta Vilarja ... inž. Rihard Pevec in Zvonko Rožnik ... Prejemniki medalje dela ... 5. Rozman Franci 6. Smolič Ivan 7. Sorjan Alfred 8. Svoljšak ing. Janez 9. Velkavrh Viktor 10. Zajc Slavko Navedeni tovariši vsa desetletja po osvoboditvi aktivno sodelujejo v družbenopolitičnih organizacijah na terenu in v sami organizaciji. Mnogi med njimi so aktivno delali v občinskih organih in v republiki. Skoraj vsi so člani Zveze komunistov, nekateri pa tudi aktivni udeleženci NOB. Pri svojem delu dosegajo več kot poprečne uspehe in ker delajo v naši organizaciji 10, 20 in več let, imajo mnogo delovnih izkušenj in te izkušnje prenašajo na mlajše delavce. Z MEDALJO DELA 1. Barle Marija 2. Bezjak Andrej 3. Jerina Pavel 4. Kopač Ana 5. Košir Dominik 6. Kukovec Marija 7. Lešnjak Frančiška 8. Petek ing. Marija 9. Rozman Franc (kuh.) 10. Šetina Marija 11. Traven Izidor Navedeni tovariši so s svojim dolgoletnim delom v naši organizaciji dokazali veliko pripadnost naši organizaciji in celotni družbi, saj so s svojim delom zgled ostalim delavcem. Za večino navedenih tovarišev ni značilna aktivna dejavnost v družbenopolitičnih organizacijah, pač pa so znani kot predani nosilci vsakodnevnega dela. To so mirni delavci, za večino je značilno, da se ne eksponirajo na vodilnih delovnih mestih, ampak produktivno delajo na svojem delovnem mestu v zgled drugim delavcem. Po podelitvi odlikovanj je ing. Plemenitaš nadaljeval: Spoštovane tovarišice in tovariši, današnji odlikovanci, člani DS, dragi gostje. Današnji trenutek ni svečan samo za odlikovance, svečan je tudi za člane DS, svečan je za ves delovni kolektiv tovarne Color. Ta dogodek je brez dvoma še pomembnejši, ker proslavljamo 30-letnico osvoboditve in 25-letnico našega delavskega samoupravljanja. Brez dvoma, da je odlikovanje čast in obveza za vse, ki ste prejeli odlikovanje. Vendar je čast in obveza tudi za delovni kolektiv. Odlikovanje, ki ste ga prejeli, vas obvezuje, da se tudi v naprej prizadevate za boljše rezultate. Naloge, ki so pred vami, niso lahke. Predvsem, če govorimo o planiranju za prihodnje leto, ko naj bi na osnovi najširše razprave ustvarili svoj razvojni program v naslednjem 5-letnem obdobju. Nas vse pa obvezuje, da svojo družbenopolitično dejavnost razvijamo tako, da bo naša družba zaživela v skladu z ustavo. Dovolite mi, da vam ob tej priliki čestitam v imenu skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij občine Ljubljana Šiška.” Zofka Lešnjak ... Odlikovancem je spregovoril predsednik skupščine občine Ljubljana-Šiška inž. Stane Plemenitaš ... V imenu odlikovancev se je zahvalil Miloš Gabrijel ... Stane Vilar je podelil nagrade za likovna in literarna dela učencem osnovne šole Franca Bukovca iz Preske Generalni direktor Miloš Gabrijel se je zahvalil predsedniku občine ing. Plemenitašu za sprejeta odlikovanja in prosil, da sporoči predsedniku Titu, da bomo tudi v nadalje tako kot do sedaj delovali za dobro našega delovnega kolektiva, oziroma celotne naše družbe. Sledil je drugi del seje, v katerem je ing. Svoljšak v smislu razpisa DS, z dne 19/11-1975 — sklep 433, razdelil nagrade učencem Oš Preska. Za najboljši spis oz. sliko na temo 25-letnica samoupravljanja v Colorju in 30-letnica osvoboditve, ki sta jih izbrali komisiji šole, katerih člana sta bila tudi predstavnika TOZD Color — tov. Janina Ferjančič za likovni in tov. Sedlak Stane za literarni del. Za likovni del so bili nagrajeni: 1. nagrada — Roman Plešec v znesku din 200 + knjiga 2. nagrada — Sašo Avsec v znesku din 150 + knjiga 3. nagrada — Mirko Kržišnik v znesku din 100 + knjiga in s knjižno nagrado 1. Borut Zor 2. Dušan Mihelič 3. Darko Vrbovšek 4. Boštjan Duhovnik 5. Dušan Sedej Foto: Franci Rozman Za literarni del pa so bili nagrajeni s knjižno in denarno nagrado po 60 din: 1. Irena Svoljšak 2. Marjeta Štajer 3. Metka Pokoren 4. Gvido Pevec 5. Tomaž Barle in še dve knjižni nagradi sta prejela: Janez Brdnik Igor Krelj. Na koncu svečane seje se je predsednik DS vsem prisotnim zahvalil za udeležbo. LETNA INVENTURA V dneh 29. in 30. septembra 1975 smo izvršili letni popis blaga. Ker je Centralna inventurna komisija sestavila o popisu zelo obširno poročilo, o katerem je tekla beseda na 28. seji delavskega sveta, z dne 2. decembra 1975, objavljamo sklep št. 456, s katerim so delegati sprejeli poročilo centralne inventurne komisije, z naslednjimi zaključki: 1. Pripravili smo poseben poslovnik oz. pravilnik, ki bi navajal način samega popisa osnovnih sredstev in drobnega inventarja. Ta pravilnik povzema že obstoječe knjigovodstvene predpise in pa vso tehniko samega popisa. a) Način predpriprave popisa (pregled oštevilčenja osn. sredstev, predhodno stanje po posameznih SM in pa dejanskih lokacijskih nahajališčih — delavnicah, sobah, domovih, prikolicah ... b) Potrebna dokumentacija, način izpolnjevanja, tj. metodologija popisnega blaga — listine v tripli-katih, morebitni popravki s podpisi zadolženca in popisovalcev, uradne stilizacije o ugotovljenih viških in manjkih, ki gredo v zaključni račun ter način o zadolžitvenem postopku osebne odgovornosti tj. kriteriji o višini denarnih nadomestil za manjke iz področja osebne odgovornosti itd. 2. Ponovno moramo vpeljati evidenčne liste o stanju osn. sredstev po vseh lokacijah in knjižice drobnega inventarja ter s poslovnikom predpisati način evidence o event. gibanju evidentiranih materialov v času med dvema inventurama. Ustrezna dokumentacija: bloki: a) prodajalec — b) prejemnik — c) knjigovodstvo — d) arhiv. Sistematizacija postopka o gibanju drobnega inventarja jamči delovanje stalnih linij, ki že veljajo tudi zaostalo blago, tj. surovine in gotove izdelke, pri katerih gibanje brez ustreznih listin ni mogoče. Zato adekvatne rešitve za drobni inventar lahko ocenjujemo za dobršen del rešitve. 3. Glede na to, da pa že razpolagamo z določenimi napotki za nabavo osn. sredstev in drobnega inventarja, in pa dejstvo, da se je po sklepu DS Zavod za organizacijo poslovanja že ubadal s tem problemom, smo lahko prepričani, da bi Zavod začeto in nedokončano nalogo ponovno vzel v roke, in v letu 1976 postavil sistemsko rešitev. V zgoraj navedenih predlogih smo jo grobo nakazali. KASNITVE IN PODRAŽITVE INVESTICIJ Na 29. seji delavskega sveta je tehnični direktor inž. Ivan Hafner podal poročilo o vzrokih zakasnitve in prekoračitve investicijskih del v obratu sinteza, in sicer: I. Zakasnitev del Po sklepu št. 434, ki je bil sprejet na izredni seji DS dne 19.11.1975, dajemo sledeče poročilo o vzrokih zakasnitev pri stavljanju v pogon povečanih kapacitet alkidnih smol: Na sejah DS 26.6. in 14.8.1975 so bila dana poročila tako o prekoračitvah in podražitvah del na gornji investiciji s strani finančnega direktorja, kot tudi poročila o stanju del in zakasnitvah s strani generalnega in tehničnega direktorja. Na 29. seji DS je bil sprejet sklep, da bomo podali obrazložitev za zakas- a. Nepravočasna pridobitev soglasij in dovoljenj Po uveljavitvi novega zakona o gradnji in finansiranju investicijskih objektov, ki zahteva popolnejšo dokumentacijo, deloma pa s strani občinskih in republiških organov, ki so zavlačevali in še zavlačujejo izdajo soglasij, lokacijskih dovoljenj, gradbenih dovoljenj, uporabnih dovoljenj (gradnja vodnjaka — lokacijsko dovoljenje, mehanična delavnica — uporabno dovoljenje itd.) se je zavlekel pričetek gradnje posameznih objektov. b. Uvozna oprema Za vso uvozno opremo je potrebna predhodna objava oz. razpis v zveznem uradnem listu (npr. oprema za pralnico embalaže), kar avtomatično podaljšuje rok dobave. Poleg tega pa potrebujemo pred zaključitvijo posla soglasje pripadajočega poslovnega združenja npr. strojegradnje, da se taka oprema doma ne izdeluje, kar ponovno zahteva določen čas. c. Vsi pogodbeni dobavitelji opreme imajo težave z uvozom predvsem pa z reprodukcijskim materialom. V svojih opravičilih navajajo kot vzrok zakasnitev težave, ki jih imajo pri dobavah materiala iz uvoza bodisi s pridobitvijo dovoljenj, bodisi z dobavnimi roki. Iz tega vzroka je Iskra kasnila 4 mesece z dobavo elektronskih tehtnic, "Energoin-vest” Sarajevo pa z dobavo tretjega reaktorja, ki bo po njihovi izjavi dobavljen v začetku januarja leta 1976, torej z enoletno zakasnitvijo (glej dopis). Iz istega vzroka je kasnilo tudi podjetje ”Mli-nostroj" z dobavo opreme za pnevmatski transport 4 mesece (repromaterial iz uvoza). d. Kasnitev domače opreme TV Varnost — Energoinvest kasni že 5 mesecev z dobavo elektromotorjev (EX) za prečrpavanje topil. Zato ni dokončano skladišče topil, kjer manjkajo samo električni priključki na motorje ter njihova povezava z ozemljitvami na rezervoarjih. e. Gradbena dela so danes sicer gotova. O njihovi zakasnitvi smo že poročali. Vzroki izvirajo iz nepravočasno pridobljenih gradbenih dovoljenj tako za skladišče topil, skladišče mastnih kislin in sipkih surovin. f. Tako pri gradbenih delih kot pri opremi so na zakasnitev vplivala tudi manjša dodatna dela, ki v tehnični dokumentaciji niso bila predvidena, deloma pa tudi iz objektivnih razlogov, ker so jih zahtevale z izdajo soglasij razne inšpekcijske službe, kar bomo natančneje obrazložili pri obrazložitvi na gradbenih delih. g. Kot objektivni razlog za zakasnitev moramo navesti tudi naše preveč optimistične napovedi o rokih izvršitve del. Ob izdelavi investicijskega programa in finančne konstrukcije nismo upoštevali določb novega zakona o finansiranju in izvajanju investicij, ki je izšel naknadno. S tem nismo upoštevali objektivnih težav, ki so jih imeli izvajalci del v tej zvezi. Rok dokončanja smo določili pred izdelavo glav- nega projekta, z izvajalci pa nismo uspeli doseči programiranih rokov izvršitve, isto pa so jih še sami naknadno podaljševali. Delavski svet je sprejel SKLEP št. 470 DS se strinja z obrazložitvijo teh. dir. o vzrokih zakasnitev obratovanja novega dela sinteze. II. Prekoračitev stroškov Teh. dir. je predlagal DS, da potrdi na današnji seji #— podražitve in prekoračitve gradbenih del, ki so nastale na objektih 1, 2, 3, 4, 5. Njihova skupna vrednost znaša 203.500,00 din. Z obveznim plačilom elektroenergetskega prispevka v višini 4,8 % pa še dodatnih 9.768,00 din ali skupaj 215.268,00 din. Podražitev je razvidna iz sledeče razpredelnice Naziv del Vrednost del po predr. in podražitvi do 14. 6. Končna vred. gradb. del. s podr. po 13. 8. 1. Betonski bazen za cisterne topil 306.000 din 372.196,25 din 2. Temelji za silose sipkih mat. 50.000 din 93.742,05 din 3. Pretovorne postaje sipkih materialov 200.000 din 4. Temelji cistern za m.k. 44.000 din 367.557,95 din 5. Temelji cistern za smole 30.000 din Razlika (883.496,25 din — 680.000) je 203.500, kar predstavlja še ne potrjeno podražitev. Če dodamo še elektroenergetski prispevek, ki se nanaša na to razliko (9.768,00 din), je potrebno danes odobriti za prekoračitve in prispevke še 215.268,00 din. Obrazložitev Podražitve so nastale pri gradnji skladišča topil, sipkih surovin in mastnih kislin. Ocenitev gradbenih del je bila, kot je bilo že poročano, prenizka, ker v času izdelave investicijskega programa še niso bili izdelani glavni gradbeni projekti. Z izdelavo glavnih projektov in z odločbami inšpekcijskih služb pa je bilo potrebno zgraditi še sledeča dodatna dela: Skladišče topil V betonskem bazenu za topila je bil po zahtevi inšpekcijskih organov dodatno zgrajen betonski lovilec maščob skupno s kanalizacijskimi cevovodi. Izkop gradbene jame je bil količinsko večji, kot ga je predvideval predračun. V projektu je bila naknadno vrisana v stene bazena montažna armatura, izpuščeno pa je bilo zalivanje dilatacijskih reg. S prestavitvijo glavnega dovoda zunanjega vodovodnega omrežja, ki je potekal pod skladiščem topil, smo istočasno izdelali tudi novo hidrantno mrežo z novimi hidranti, ki so v načrtu bili sicer situacijsko določeni, vendar jih predračun ni vseboval. Pod skladiščem topil poteka tudi glavni dovodni kabel za elektriko, ki ga je bilo potrebno ročno odkopati in zaščititi z betonskimi cevmi. Urejena je bila tudi minimalna zunanja ureditev okoli objekta s planiranjem izkopnega materiala in podobno. Skladišče mastnih kislin Pri skladiščnem prostoru mastnih kislin je bila dodatno zgrajena lopa za črpalke skupno s temelji. Skladišče je postavljeno na močvirno zemljišče, zato smo ga morali posuti z gramoznim materialom. Ta dela so bila v predračunu predvidena v manjšem obsegu. Po dodatnem naročilu so bile preko okroglih temeljev za silose zabetonirane armirano betonske plošče. Tu so bila obračunana tudi vsa dodatna dela v zvezi z napeljavo cevovodov na dvorišču med obema halama skozi skladišče in pri industrijskem tiru. Skladišče sipkih surovin Skladiščna lopa sipkih surovin je bila izvedena z nekaterimi kvalitetnimi spremembami (sprememba žlebov, dodatna vrata, dodatna zaporna stena). Temelji za silose pri sipkih surovinah v predračunu niso bili upoštevani. Vsi temelji so zgrajeni s potrebno armaturo. Izvršen je zasip za temelje silosov z gramoznim materialom, splaniran, utrjen in naknadno zabetoniran, kar tudi ni bilo predvideno v predračunu. Lopa za sipke surovine je locirana tako, da sega delno na že obstoječo asfaltno tovarniško cesto, ki jo je bilo potrebno sorazmerno razširiti in asfaltirati. Prestaviti smo morali granitne robnike in granitne kocke. Dodatno je bilo potrebno zgraditi odtočne jaške pri lopi in kanalizacijo. Celotna finančna razčlenitev dodatnih del je razvidna iz dodatnih predračunov, iz gradbenega dnevnika in knjige obračunskih izmer. Delavski svet je v zvezi s tem sprejel SKLEP Št. 471 DS odobrava prekoračitve in prispevke še 215.268,00 din za investicijska dela v sintezi. SPREJEM PRAVILNIKOV Delegati delavskega sveta so na 29. seji, z dne 22. decembra 1975, razpravljali o spremembah in dopolnitvah več pravilnikov ter sprejeli Pravilnik o štipendiranju s tem, da je v celoti spremenjen 14. člen, ki glasi: Štipendiranje je vezano na dobo šolanja ali študija na posameznih vzgojnoizobraževalnih zavodih v skladu z določili zakonov o trajanju šolanja ali študija in statuti vzgojnoizobraževalnih zavodov. Nadalje so sprejeli Samoupravni sporazum o združenju dela in sredstev za skupno propagandno dejavnost na nivoju SOZD Polikem, Pravilnik o spremembah in dopolnitvah nekaterih pravilnikov delovne organizacije, ter sprejeli sklep, da strokovni team ponovno pregleda in dopolni tekst Pravilnika o uresničevanju družbene samozaščite, o katerem bo tekla beseda na naslednji seji. Obenem je bil sprejet sklep, da se da v javno razpravo "spremembe in dopolnitve Statuta delovne organizacije Color”. Razprava bo tekla do 22. januarja 1976, nakar jih bo zbor delavcev sprejel. PRENEHANJE DELOVANJA POSLOVNE SKUPNOSTI ZDRUŽENJA KEMIČNE INDUSTRIJE Pred dvema letoma smo pristopili kot soustanovitelji k združenju kemične industrije ter podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi poslovne skupnosti "Združenje kemične industrije”. Ta sporazum je podpisalo skupno 50 organizacij združenega dela. Iz 1. in 5. člena sporazuma sledi, da je ta poslovna skupnost le prehodna organizacijska oblika do konca leta 1975 v procesu nadaljnjega povezovanja. Skupnost končuje svoj začasni smoter in razlog obstoja, zato je s koncem leta 1975 prenehala obstajati. Vse splošne naloge, ki izvirajo iz ustavnih določb, je prevzelo Združenje TOZD kemične in gumarske industrije na osnovi statuta Gospodarske zbornice SRS. Poslovna skupnost ZKI je pripravila poročilo o realizaciji nalog, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi te skupnosti. Iz tega poročila izhaja, da je bilo Združenje aktivno na področju povezovanja TOZD in delovnih organizacij, saj je sodelovalo skoro pri vseh integracijskih procesih, tako na področju razvoja samoupravljanja in priprave samoupravnih aktov, kot na področju programskih usmeritev. V tem času so bile ustanovljene SOZD Kerna Maribor, SOZD Polikem Ljubljana, SOZD Lek—Krka, integracija AERO s tovarno celuloze Medvode, integracija v Savi Kranj, v Ved rogu in Iliriji itd. Iz področja izgradnje surovin in polproizvodov so bili v preteklem obdobju pripravljeni in predloženi za realizacijo razvojni programi: izgradnja objekta za proizvodnjo ftalanhidrida v Kopru, izgradnja objekta za proizvodnjo žveplene kisline v Cinkarni, izgradnja objekta za proizvodnjo tripolifosfata v TKI Hrastnik, izgradnja obrata za ekstrakcijo drog v Leku, prva faza izgradnje obrata za proizvodnjo umetnih gnojil v Rušah, izgradnja obrata za proizvodnjo metanola v Lendavi, sanacija in rekonstrukcija Tovarne org. barvil, sanacija in povečanje proizvodnje furfurala v Jugotaninu. Na področju usmerjenega izobraževanja je Združenje oskrbelo izdelavo profilov: kemijski tehnik, proces-ničar, kemijski laborant, pripravljalec kemikalij in pla-stikar. Za zadnje štiri poklice so sprejeti oz. v pripravi učni načrt za redne oblike izobraževanja kot za izobraževanje pri delu. V Združenju so bili pripravljeni strokovni materiali in osnutek samoupravnega sporazuma za delitev dohodka in osebnih dohodkov za kemijo in gumarsko ter sorodno stroko. Zbor delegatov Združenja in delavski svet Združenja sta na svoji seji pri obravnavi tega poročila ugotovila, da je Združenje kemične industrije s samoupravnim sporazumom začrtane naloge izvršilo ter sta zato tudi sprejela to poročilo. Oba organa sta istočasno tudi obravnavala in sprejela program dela za leto 1976 Združenja TOZD kemične in gumarske industrije, ki je s 1.1.1976 prevzelo splošne naioge, pravice, obveznosti in odgovornosti, ki so bile povezane s poslovanjem Združenja kemične industrije. Glavne naloge naj bi bile na področju spremljanja samoupravne organiziranosti panoge, na področju reprodukcijskih celot priprava, kontinuirano spremljanje in koordinacija programov razvoja panoge na osnovi usklajevanja skupnih in posamičnih interesov TOZD, spremljanje poslovne politike TOZD, problematika evidentiranja investicij, problematika devizne bilance, problematika trga cen, spremljanje kadrovske problematike TOZD panoge, sodelovanje s področno raziskovalno skupnostjo in posebno izobraževalno skupnostjo. Za delovanje Združenja TOZD kemične in gumarske industrije v letu 1976 je potrebno zagotoviti 0,14 % od dohodka TOZD panoge, ustvarjenega v letu 1974. Na 29. seji delavskega sveta so delegati soglašali s prenehanjem delovanja poslovne skupnosti Združenja kemične industrije. PRIZNANJE POLKVALIFIKACIJ Na 29. seji delavskega sveta, z dne 22. decembra 1975, se s sklepom št. 484 priznava naziv "priučeni” (polkvalificirani) naslednjim delavcem iz tehničnega sektorja: Jožetu Radošku Čedomilu Janžiču Radoslavu Lazareviču Alojziju Jeriču Jožefu Kuzmiču Stefanu Mihaliču Na 28. seji pa je bil ta naziv priznan tudi naslednjim delavcem: Stanislavi Vrbovšek iz kadrovsko splošnega sektorja Šemsu Osmanoviču iz komercialnega sektorja Janezu Lombarju in Živojinu Ignjatoviču iz tehničnega sektorja. FRONTNA ORGANIZIRANOST SZDL Na peti seji centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije, ki je bila v Ljubljani 6. in 7. januarja, in na kateri so obravnavali uresničevanje družbene vloge zveze komunistov Slovenije v boju za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, je v razpravi sodelovalo okrog 40 komunistov. Uvodni referat je imel namestnik sekretarja izvršnega komiteja Vlado Janžič, ki je med drugim poudaril, da si morajo komunisti v prvi vrsti prizadevati, da o vseh aktualnih vprašanjih razpravljajo delavci, organizirani v sindikatih kot najširši organizaciji delavskega razreda. Nadalje je njihova dolžnost tudi, da se zavzemajo za ustavno opredeljeno funkcijo in vlogo samoupravnih organov in skupščinskega delegatskega sistema. Zato morajo tudi natančno preučiti posamezne poslovnike in statute ter se zavzeti za odstranitev tistih določil, ki izkrivljajo njihovo vlogo in funkcijo. Razpravljalci pa so med drugim poudarili, da se mora dejavnost zveze komunistov usmeriti na ključna vprašanja pri uresničevanju ustavnih načel. Nazadnje so na seji sprejeli poročila o delu predsedstva CK ZKS ter marksističnega centra in politične šole pri CK ZKS. Sprejeli so tudi sklep o višini in načinu obračunavanja članarine ter o začasnem financiranju v ZKS. Po končani seji pa je predsedstvo CK ZKS imenovalo za novega člana izvršnega komiteja Emila Rojca. Na osnovi predloženega gradiva, uvodnega referata in razprave, je CK ZKS sprejel več sklepov, od katerih objavljamo naslednje: — Člani zveze komunistov, ki delajo v samoupravnih organih, organih samoupravnih interesnih in družbenopolitičnih skupnosti ter v skupščinah oziroma v delegacijah, morajo uveljaviti njihovo ustavno funkcijo in se upreti težnjam, da se v teh organih zadržujejo preživeli odnosi in podrejen položaj delovnih ljudi. — Občinska vodstva ZK morajo ob sodelovanju osnovnih organizacij v TOZD in krajevnih skupnostih analizirati praktično uveljavljanje delegatskega sistema. — Člani in organizacije ZK si morajo prizadevati, da bi z vključitvijo v množično politično delo odpravili zaprtost v delovanju svojih osnovnih organizacij. Vodstva osnovnih organizacij si morajo tudi nenehno prizadevati, da bi v konkretnih akcijah vsi člani organizacije doumeli pomen poteka takšne akcije SZDL in svoje naloge v njej. — Načrt svoje dejavnosti morajo člani organizacije zveze komunistov uveljavljati v programih dela SZDL. S tem bomo preprečili pogosto prakso, da vse organizacije rešujejo iste probleme in na enak način, kar vodi k počasnosti in neučinkovitosti. — Osnovna organizacija ZK je mesto za vsestransko dogovarjanje in usposabljanje članov ZK za konkretne akcije delovnih ljudi, ki jih usmerja ZK z aktivnostjo v družbenopolitičnih organizacijah in vseh drugih oblikah njihovega organiziranega delovanja. — Osnovna organizacija in njeni člani morajo stalno ocenjevati idejnopolitične razmere v svojem okolju ter morajo sproti učinkovito reagirati na aktualne družbenoekonomske, idejnopolitične in druge probleme. Stalno si je treba prizadevati za idejnopolitično usposabljanje organizacij in njihovih članov, da bodo lahko sodelovali pri organiziranju in usmerjanju delovnih ljudi za revolucionarno socialistično preobrazbo družbenih odnosov. — Slehernemu članu občinskega komiteja mora biti omogočen celovit vpogled v politične razmere v občini ali posamezni temeljni skupnosti. Občinski komiteji morajo na svojih sejah razpravljati o tistih vprašanjih, za katera dajejo pobudo posamezni člani komiteja. DELO — TEMELJ SAMOUPRAVNE DRUŽBE Lastnina nad produkcijskimi sredstvi kot specifičnost razrednih odnosov je opredeljena tudi z organizacijo vsakokratne družbe. Principi so bili pri vseh družbenih sistemih približno enaki ter so vedno izhajali iz lastninskih odnosov. Lastnina je bila konstitativni element družbe. V samoupravni družbi postaja konstitativni element delo, ki bi naj nadomestilo lastninsko kategorijo. Ideja o osvoboditvi dela pomeni, da kategorija dela ni postranskega pomena, kot je to bilo v zgodovini, temveč da postaja temeljna prvina, ki oblikuje vse druge odnose v družbi. Da smo to dosegli, smo morali zrahljati dosedanje temelje lastnine. To je bilo storjeno z ekspro-priacijo privatne lastnine, ki je prešla v državno lastnino, da bi bila v trenutku, ko so za to obstajali pogoji, tudi državna lastnina odpravljena in da bi bila ustvarjena družbena lastnina kot podlaga za uvajanje dela kot temelja bodočih družbenih ekonomskih razmerij. V našem povojnem obdobju delo ni bilo vedno temelj družbenoekonomskih odnosov, ker so država in pozneje njeni predstavniki (podjetja, družbenopolitične skupnosti, banke in drugi) še vedno v imenu dela in po principih, ki veljajo za lastninske odnose, oblikovali družbenoekonomske odnose. Z izročitvijo tovarn delavcem je bila začeta težka pot k odpiranju možnosti, da delo postane konstitutivni princip družbe. Težišče današnjega zgodovinskega trenutka v našem razvoju je predvsem v tem, da se delo kot temelj samoupravne družbe uveljavi in uresniči v materializaciji svojih osnovnih ciljev. Kot so v zgodovini lastninski odnosi oblikovali organizacijo družbe, zlasti pa države, tako mora biti v skladu z novim temeljem organizirana samoupravna družba na principu dela. S sprejeto spremembo temelja je nujno, da ta sprememba zahteva opuščanje dosedanjih oblik v sistemu organiziranosti, ki mu nasprotujejo ali pa ki so mu dialektično nasprotne. To je težak in dolgotrajen proces, ker mora delo kot temeljna kategorija najti svoje oporišče in v obstoječi družbi razvijati novo vsebino razvijajoče se dosedanje organizacijske oblike. Šele v ustrezni organizaciji bo delo zaživelo kot oblikovalec organizacije svobodnih članov družbe in organizacije svobodnega življenja. Nova ustava in predpisi, ki bodo v kratkem izšli, bodo brez dvoma prispevali, da bo delo postalo temeljni subjekt družbenih odnosov v organizacijskih oblikah in mu omogočalo popoln razmah. Svobodno družbeno delo kot neposredni odnos med posameznimi delavci in celotnim delovnim procesom bo postalo družbeni subjekt v trenutku, ko bo v njem združena celotnost pogojev dela. S tem si bo združeno delo podvrglo pod svojo kontrolo vse bistvene pogoje dela in pogoje svojega življenja. Namen zakona o združenem delu je organizirati delo z družbenimi sredstvi, da bi se dosegel proizvodni cilj, bodisi da je to novi izdelek ali pa storitev. Da bi delo postalo temelj celotne družbenoekonomske ureditve, je treba v okviru združenega dela konstituirati dve temeljni sestavini: prvič, organiziranje delovnega procesa (sredstva za delo, predmeta dela, strukture delavcev), in drugič, organizirati družbenega nosilca združenega dela. Prvo sestavino poznamo in smo jo sposobni organizirati dokaj hitro, medtem ko nam druga sestavina povzroča težave, ker na tem področju nimamo izkušenj. Nosilec je delavec, ki vlaga svoje živo in minulo delo v materialno podlago združenega dela, pri čemer izrablja minulo delo svojih tovarišev, ki je opredmeteno v sredstvih. Naloge, ki so pred nami, so zlasti v tem, da konstituiramo delavca kot družbeni subjekt. Pri tem pa moramo posvetiti veliko več pozornosti človeku-delavcu in ne le proizvodni sestavini dela, kot smo je bili navajeni doslej. Delavec ni le "delovnasila” kot element v okviru delovnega procesa, temveč postajata on in njegovo delo subjekt in temelj vseh odnosov. KLUBI SAMOUPRAVLJALCEV Klubi samoupravljalcev se ustanavljajo na pobudo Zveze sindikatov Slovenije. To naj bi bile posebne skupnosti delavcev za načrtno usposabljanje in usmerjanje družbene dejavnosti pri razvijanju samoupravljanja. Po tej poti naj bi se uveljavljali neposredni interesi delavcev na področju obveščanja, izobraževanja, svetovanja in na izmenjavanju izkušenj samoupravne prakse. Zakaj klubi samoupravljalcev? Predvsem zato, ker imamo večje praznine na področju izmenjave praktičnih in konkretnih izkušenj samoupravljalske prakse. Pri tem ne gre za novo dejavnost, marveč za bolj organizirano uresničevanje neposrednih interesov delavcev, ne da bi klubi pri tem prevzemali katerekoli naloge in odgovornosti, ki jih imajo družbenopolitične organizacije, delavska univerza in druge organizacije, organi in skupnosti. Po predlogu predstavlja Zveza sindikatov Slovenije, naj bi ustanovili v vsaki občini vsaj po en klub samoupravljalcev. V zvezi s tem pa predsedstvo tudi predlaga, naj bi delavci v združenem delu povečali z zaključnim računom za leto 1975 sredstva sklada skupne porabe, namenjena za družbenopolitično izobraževanje, tako da bodo z njimi lahko pokrili izdatke za uresničevanje sprejetega vsakoletnega programa družbenopolitičnega izobraževanja samoupravljalcev. Zasnova klubov naj bi bila v tem, da naj bi bili vedno s svojo celotno vsebino in organiziranostjo povsem delavski, pomenili naj bi pripomoček delavcem za izmenjavanje izkušenj samoupravne prakse, za napredek samoupravljanja in družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje samoupravljalcev. Klubi samoupravljalcev so potrebni predvsem zaradi tega, ker imamo glede izmenjave samoupravljalskih izkušenj sedaj veliko praznin, glede družbenopolitičnega izobraževanja pa se s klubi bolje organizira družbena akcija. Klubi pa naj bi se ne zapirali v občinske meje. Zaradi tega je nujno, da se bodo klubi povezali na ravni republike in med republikami na zvezni ravni. Naloge klubov samoupravljalcev naj bi bile čim bolj izmenjavati praktične izkušnje samoupravljalcev in samoupravljanja. Ne gre za to, da bi se povsem izognili teoriji samoupravljanja, vendarle je njihov temeljni namen izboljševati prakso samoupravljanja: na izhodiščih našega samoupravnega socializma, na idejnih izhodiščih ZK, na tem, kar smo se v tej družbi dogovorili z ustavo in drugimi dokumenti. Ustanovitelji kluba so delavci, organizirani v TOZD ter v drugih samoupravnih delovnih skupnostih, osnovne organizacije sindikata iz teh delovnih skupnosti, krajevne in samoupravne interesne skupnosti, ki delujejo na območju posamezne občine, skupščine občine, občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij, delavska univerza, družbene organizacije in društva in drugi dejavniki, ki žive v določenem okolju in ki se tvorno vključujejo v interesne aktivnosti klubov samoupravljalcev. V zvezi z delovanjem klubov bo potrebno čim bolj izkoristiti obstoječe institucije in jih povezati. Dejavnost klubov naj bi se poskušala čim bolj razvijati v prostorih delovnih organizacij, med delavci. Klubi samoupravljalcev naj bi praviloma delovali brez profesionalcev, vendar naj bi se strokovna dela opravljala preko že obstoječih institucij in organizacij (delavske univerze, politične organizacije občine). ALKOHOLIZEM - NAŠ SOVRAŽNIK Dobro je znano, da že enkratno uživanje alkoholnih pijač lahko privede do hudih sprememb v obnašanju, torej do časovno omejene psihične motnje. V tem primeru govorimo o akutni pijanosti oziroma o pijanstvu. Že med akutnim pijanstvom se lahko pojavijo tudi hujše psihične motnje, ki lahko ogrožajo tudi pijanega človeka in njegovo okolico. Ena takih motenj je patološka pijanost, za katero je značilno, da postane človek nemiren, agresiven, pogosto zagreši hude zločine, nastopijo pa tudi motnje spomina. če kdo začne uživati alkoholne pijače redno in čez mero, če pije alkoholne pijače in postane od alkohola odvisen ali izgubi možnost kontrole nad količino zaužite alkoholne pijače, oziroma, če izgubi sposobnost za abstinenco, čeprav za en sam dan, tedaj govorimo o alkoholizmu. Vsak alkoholizem pa je kroničen. V nadaljnjem poteku alkoholizma pride pri alkoholiku do vedenjskih motenj, družinskih neprilik, do okvare posameznih organov, splošne okvare zdravja, do ekonomskih in drugih socialnih težav, in končno do smrti. Vse te posledice alkoholizma se razvijajo različno hitro, kar je odvisno od mnogih dejavnikov (telesna konstitucija, pitje alkohola na tešče, urejenost prehrane). Izkušnje potrjujejo, da prihaja do najpogostejših okvar zaradi alkoholnih pijač na posameznih organih človekovega telesa takole: na možganih do 90 odst. primerov, na srcu do 70 odst., želodcu do 45 odst., ledvicah do 64 odst., na jetrih do 50 odst., ter na spolnih žlezah do 85 odst. primerov. Okvare prizadenejo seveda tudi zobne dlesni (krvavitve), poškodujejo pljuča, prihaja do vnetja živcev na rokah in nogah, ki oslabe, prizadeto je črevesje, prihaja do tresenja rok, vranica se poveča, alkoholizem pa povzroča tudi motnje in bolečine v trebuhu. Alkoholizem je bolezen, ki napada duševno in telesno zdravje posameznikov, pomeni pa tudi veliko nevarnost za vso družbo. Odgovor na vprašanje, kdaj koga lahko imenujemo alkoholika, ni enostaven. Osnovna značilnost alkoholika je spremenjena osebnost. Zmotno je mišljenje, da to vselej pomeni surovost, vulgarnost, lažnivost itd. Tako posploševanje je lahko hudo škodljivo in spada verjetno med vzroke, da je težko motivirati alkoholika za zdravljenje že v zgodnejšem obdobju alkoholizma. Morda lahko opredelimo začetek alkoholizma s tem, da dela alkoholik napake kot vsak drugi človek, leda so bolj pogostne. Alkoholik živi v svojem svetu vedno bolj prepričan o lastnih pravicah in obremenjen z vedno manj dolžnostmi. Vedno manj je cenjen in tudi samega sebe vedno manj spoštuje. Vse to dogajanje bi ga v nekem času eksistenčno ogrozilo, zato si mora zgraditi lasten življenjski stil, "svetovni nazor”, pač glede na svoj značaj, inteligenco, izobrazbo, poklic in trenutne razmere. Seveda, tudi na ta način vseh svojih napak ne more opravičiti, zato pogosto, seveda v stiski, obljubi abstinenco in poboljšanje. To poboljšanje pa po navadi traja toliko časa, dokler okolje ne popusti, oziroma dokler mu je njegov svetovni nazor kos. Pri tem pa vesta oba, alkoholik in okolica, da ne bo nikdar trajno drugače. OB DNEVU JNA 22. decembra je bilo po vsej ožji in širši domovini mnogo proslav, svečanosti in drugih prireditev, s katerimi so pripadniki oboroženih sil Jugoslavije s tesnim sodelovanjem predstavnikov družbenopolitičnih organizacij skupaj praznovali Dan JNA. Tudi kasarna B. Kidrič iz Šentvida, ki je že dolgo poznana po tem, da zelo dobro sodeluje s šolami, OZD in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami na področju občine Ljubljana Šiška, je ta dan svečano proslavila. Podeljena so bila priznanja, nagrade in pohvale najzaslužnejšim članom-pripadnikom JNA za izredne uspehe na vseh področjih vojaškega delovanja. Podeljeni so bili tudi pokali in diplome prvo in drugouvrščenim ekipam na tekmovanju, ki ga je organizirala omenjena kasarna v počastitev svojega praznika. Pravzaprav so bili to dvoboji ekip vojakov in zmagovalcev vsakoletnih sindikalnih športnih iger. V finale tega tekmovanja se je uvrstila tudi naša strelska družina in zavzela drugo mesto. Na koncu je bila izrečena zahvala vsem, ki so v letu 1975 uspešno sodelovali s kasarno B. Kidrič, med drugimi tudi naši delovni organizaciji, katere predstavniki so bili med častnimi gosti na proslavi. MH TEREZA V MEDVODAH Koncert pevke Tereze Kesovije v Medvodah je vzbudil izredno zanimanje, saj so bile vstopnice dan pred koncertom razprodane. Sprejeli smo jo z navdušenim aplavzom. S preprostim in prisrčnim nastopom je takoj osvojila poslušalce v dvorani in videti je bilo, da ima Tereza tudi v Medvodah dovolj oboževalcev. Spoznali smo, da je Tereza s svojim glasom postala pravzaprav del našega vsakdana. Dobitnica številnih festivalskih nagrad je po nastopu privolila v kratek razgovor, čeprav je hitela na naslednji nastop: Kako, da ste izbrali prav Medvode za svoj nastop? "Vidite, pojem že 16 let in prav žal mi je, da nisem že prej prišla v Medvode. Peti pred tako čudovito publiko je zares doživetje.” Katere pesmi najraje predstavite poslušalcem? "Moj repertuar je zelo širok in zelo rada zapojem: No-no, Sunčane fontane, Mandoline ... Tudi "Na planin-cah” rada zapojem.” Ali raje nastopate na festivalih ali koncertih? "Festivali so del mojega življenja in seveda tudi del businessa. Raje, kot na festivalih pa seveda nastopam na koncertih, saj le na njih pridem do pravega stika s poslušalci.” Ob slovesu smo ji zaželeli še mnogo uspehov v pevski karieri, z željo, da bi še kdaj obiskala Medvode. PISMO UREDNIŠTVU Upam, da boste objavili moje pismo v naših informacijah, ne glede na vsebino in anonimnost. Čeprav se danes zavzemamo za splošno načelo o odkritem pogovoru, pa naj bo to pohvala ali graja, je še vseeno mnogo takih, ki se upravičeno bojijo sankcij zaradi kritike o določeni stvari. Ker ne bom govorila samo v svojem imenu, ampak v imenu večine, potem tudi moje ime ni toliko pomembno .... Že dalj časa poslušamo negodovanja naših delavcev na račun malice — češ da je jedilnik nespremenjen odkar pomnijo, da je hrana slabo pripravljena (velikokrat ne dovolj, ali preveč kuhana — prismojena), da so obroki glede na kvaliteto zadostni, kajti slabe hrane smo hitro siti, da pa bi lahko imeli večjo kalorično in količinsko vrednost ipd. Ne nazadnje sličimo mnogo pripomb na račun odnašanja hrane — predvsem mesa in mesnih izdelkov na domove kuhinjskega osebja itd., itd. Lahko bi naštela še in še pripomb, od katerih bi se mi zdela večina neumestnih, če jih tudi sama ne bi delno poznala. Vsi vemo, da je naša kuhinja majhna, da je slabo opremljena, da je lokacijsko precej oddaljena od naših jedilnic, da so finančna sredstva omejena ipd. — vsi pa tudi vemo, da bi bile lahko včasih namesto te in te juhe npr. krvavice z zeljem, da bi bil fižol vsaj vedno dovolj kuhan, da bi bila lahko hrana malo manj začinjena itd. Upam, da sem v teh nekaj vrsticah nanizala bistvo tistega, kar nas že dalj časa teži, pa si doslej nihče ni drznil iti ”po kostanj v ogenj”. Ne pričakujem, da se bodo stvari po objavi tega pisma spremenile kar čez noč — moj namen je pripraviti določene ljudi k razmišljanju, kako bi osnovno sredstvo energije, ki je delovnemu človeku za uspešno delo še kako potrebna, vsaj nekoliko spremenili na bolje. Vaša bralka P.S. Za objavo gornjega članka smo se odločili zaradi tehtne vsebine, čeprav ni podpisan. Smatramo namreč, da bo treba o prehrani med delovnim časom odkrito spregovoriti, članek pa naj bo le vzpodbuda k razpravi. FOTOKRONIKA Foto: Franci Rozman Obiskala nas je delegacija podjetja "Zvezda” Gornji Milanovac ... Na sejah širšega strokovnega sveta SOZD "Polikem” redno sodelujeta direktor podjetja Miloš Gabrijel in direktor kadrovsko splošnega sektorja inž. Rihard Pevec, ki je sekretar sveta ZK SOZD "Polikem" ... "avtomatska pralnica sodov ...” Na slovesni zaobljubi in vključitvi mladink in mladincev prostovoljcev v vojašnici Boris Kidrič v Ljubljani je sodelovala tudi naša enota ... Parkirni prostor pred tovarno je vedno zaseden ... Palete so postale vsakdanjost v transportu gotovih izdelkov ... Delavci prodajnega in razvojnega sektorja na vsakoletnem sestanku s predstavniki podjetja ... ... kateremu je prisostvoval tudi generalni direktor NAGRADNA KRIŽANKA Za pravilno rešitev slikovne križanke razpisujemo tri nagrade: 1. nagrada 60 dinarjev 2. nagrada 40 dinarjev 3. nagrada 20 dinarjev Križanko oddajte v splošni sektor z oznako "Nagradna križanka — december” do vključno 10. marca 1976. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! COLORJEVE INFORMACIJE št. 1 (46), leto 5, januar 1976. Izdaja jih organizacija združenega dela Color, Medvode, vsak mesec v nakladi 700 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: dipl. arh. Janina Ferjančič, Alojz Izlakar, Anica Rozman, ing. Rihard Pevec in Franci Rozman, glavni in odgovorni urednik. Fotografije: Franci Rozman. Oprema: Pavle Učakar. Tisk: Partizanska knjiga, Ljubljana. PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE IZ NOVEMBRSKE ŠTEVILKE ',2:^,7 3- MZ** 2H ‘D ►R E A K r O R 0 P r z? A 3 0 R j-nli ; M ►-S Z N 7" £ z. A ;2r 1 Sr— c Z .S 7 A raesu A 7 L Er s SSL. 8» P £ A -a. J S3&. ✓ •r 0 K u p Z R R R teu F z z 7 A 7f Č Z /V £ z / £ T Sl. v::.;:. o £ z J? Z K ZJ.'... z * Z r z >S Us E L R A sr. s'*rJ A /y r — L K Er R r R Z J Sp (9 * z « v H Z R tr * P Z? L. «Ww -9 R ZT/rZZ R o P £ A o /y K ° L 0 l Med številnimi čestitkami, ki smo jih prejeli ob novem letu, je gornja vzbudila posebno pozornost. TVOB. JCembnckMVT