SLOVENSKI GOSPODAR
Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din IG.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. PoStno-čekovni rač. 10.303.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM" '
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 3.
Telefon 2113
Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—>, četrt strani Din 500.—, V» strani Din 250.—, Vi« strani Din 125.—v Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20.
Avlonomislična preosno-v« Belgifc.
Belgija je država, ki leži med Francijo, Nemčijo in Nizozemsko ter sega do morja, katero loči Anglijo od Francije in drugih držav Evrope. Po ljudskem štetju, ki se je vršilo 31. decembra 1930, ima nad 8 milijonov prebivalcev. Belgijci niso vsi iste narodnosti. Prebivalstvo je razdeljeno pravzaprav v dva naroda, in sicer v Valonce in Flamce. Valonci so Romani, in sorodni Francozom, kojih jezik govorijo. Flamci pa so Germani (katerim, kakor znano, pripadajo tudi Nemci) ter so sorodni Nizozemcem. Flamcev je več kot Valoncev, in vendar se je belgijska država doslej vladala in upravljala po valonskem načelu in načinu. Za vzor je služila Francija. Iz Francije je načelo centralistične državne ureditve prodrlo v mnoge druge države, med njimi tudi v Belgijo.
Razvoj pa je pokazal, da takšna notranja državna ureditev, ki je morda prikladna za en jezik govorečo Francosko, ni primerna pa za Belgijo, ki je dvojezična. Flamci so se namreč zadnja desetletja vedno bolj in bolj začeli zavedati svoje narodnosti ter zahtevati pravice za svoj jezik. Dolgo časa so njihove zahteve se odbijale od trdnih zidov upravne tradicije (izročila) in državne birokracije (uradniškega vladstva). Preplašiti se jih je hotelo s sumničenji, da pomenjajo* flamske zahteve separatizem (namero odcepa od belgijske države). Flamci pa so vztrajali ter pridobivali za svoj jezik v javnosti vedno večje področje: šole za flamsko mladino so se flamizirale od osnovne do visoke šole, flamščina je prodirala v armado in v državne urade. Meseca marca je belgijski parlament sprejel .zakon, ki zajamčuje popolno enakopravnost flamščine s francoščino v javnih uradih. _
Po tem zakonu se Belgija razdeli v tri upravna področja, in sicer v flamsko, kjer bo uradni jezik flamščina, v valonsko, kjer bo uradni jezik francoščina, in v Bruselj, kjer bosta v rabi oba jezika. Po novem zakonu ima vsak državljan pravico napraviti vloge na državne urade v materinščini, in vsak državni urad, vštevši ministrstva, je dolžan odgovoriti na vloge v jeziku, v katerem je bila sestavljena. Radi tega se bodo delili državni uradi v dva velika oddelka: v francoskega in flamske-ga. To je tudi potrebno zato, ker je zmagalo načelo, da niso višji uradniki
•
več dolžni znati obeh jezikov, marveč zadostuje znanje samo enega jezika. Tako se v Belgiji pripravlja pot za popolno decentralizacijo državne uprave in za avtonomijo posameznih pokrajin ali dežel, morda celo za federalizem (za zvezno državo). Pristojnost krajevnih oblastev se bo povečala, da ne bo treba pri osrednjih uradih in v ministrstvih prevelikega števila uradnikov. Decentralizacija državne uprave in avtonomi-stična preosnova države bo napravila konec notranjim bojem, ki so od časa do časa pretresali državo. Tako se bo
Belgija kot država ojačila in okrepila. *
sodelovant € podonavsldSi flrlav.
Tardieu, francoski ministrski predsednik, je vrgel v evropsko javnost načrt o gospodarskem sodelovanju podonavskih držav, to je: Čehoslovaške, Avstrije in Madžarske ter tudi Rumunije in Jugoslavije. Nagib, ki vodi Tardieuja pri tem načrtu, za kojega uresničenje se vneto in vztrajno zavzema, je slabo gospodarsko stanje podonavskih držav. V prvi vrsti je treba priti na pomoč Madžarski in Avstriji, katerima preti gospodarski polom. Ni nič novega ta načrt. Njega je še nedavno zagovarjal Čehoslovaški zunanji minister dr. Be-neš. Ta čehoslovaški državnik je takoj po zlomu nekdanje avstro-ogrske monarhije začel z organizacijo sodelovanja nasledstvenih držav, nastalih na ozemlju nekdanje monarhije. Plod teh njegovih naporov je bila ustanovitev male antante: zveze Čehoslovaške- Rumunije in Jugoslavije. Čim boij je gospodarska kriza stegovala svoje kremplje po srednjeevropskih državah, toni
Grgki ministrski predsednik Venizelos, ki je napovedal ostavko vlade.
bolj se je pokazala potreba širše organizacije sodelovanja teh držav. Težko gospodarsko in finančno stanje v Avstriji in Madžapski je Beneša napotilo, da je tema državama ponudil gospodarski sporazum. Čehoslovaška in Avstrija bi odprle svoj trg uvozu madžarskih agrarnih pridelkov, Madžarska pa bi sprejemala iz Čehoslovaške in Avstrije industrijske izdelke. S takim sporazumom bi bilo Madžarski največ pomaga-no, dočim bi Avstrija, koje industrija težko konkurira s čehoslovaško in koje poljedelstvo bi bilo od madžarskega ja-ko ogroženo, manj profitirala. Tako so v Avstriji ta načrt sprejeli precej hladno, v Madžarski pa je našel dosti vnetih pristašev, ki so prišli do prepričanja, da se od tega sporazuma ne bi smeli izključiti Rumunija in Jugoslavija.
Tardieu je prevzel ta načrt ter ga podprl z avtoriteto Francije, ki je sedaj finančno najmočnejša država v Evropi. On poziva podonavske države, naj sklenejo med seboj prednostne gospodarske pogodbe, to je pogodbe, v katerih si priznajo med seboj prednosti pri izvozu in carinah. Tardieu misli, da je Avstriji in Madžarski potrebna nujna pomoč, da pa sta tudi Rumunija in Jugoslavija potrebni pomoči. Ako sta Madžarska in Avstrija voljni skleniti z državami male antante gospodarske pogodbe, bosta dobili pomoč od teh držav, pa tudi od velikih držav. Francoska diplomacija se trudi pridobiti za idejo gospodarskega sporazuma in sodelovanja omenjenih držav tudi Anglijo in Italijo. Anglija načelno odobrava to idejo, za njeno izvršitev v podrobnostih pa še ni objavila svojega stališča; baje je pripravljena odpovedati se določbi o največjih' ugodnostih v korist podonavskih držav. Kar se Italije tiče, ni posebno navdušena za francoski predlog, ker ji ne ugaja oblikovanje kakšne večje skupine podonavskih in srednjeevropskih držav. Italija se tudi ne ogreva za večjo finančno podporo, ki jo predvideva francoski načrt za podonavske države, marveč bi bila pripravljena tem državam dati nekatere carinske ugodnosti. Na sličnem stališču je tudi Nemčija, kateri ni po godu nobena grupacija (razvrstitev v skupine) srednje-evropskih držav, v koji ne bi ona imela vodilne vloge. Tako gledajo vsaka teh velesil predvsem na sebe in svoj žep, za manjše države pa se zanimajo le .toliko, kolikor koristi upajo dobiti od njih. Na
gospodarskem polju ni idealizma. *
Važna posvetovanja v Innsbrucku.
Svet mednarodnih zbornic v Parizu je sklenil dne 11. marca, da priredi od 16. do 24. aprila v Innsbrucku konferenco mednarodnih trgovinskih zbornic. Na ta posvetovanja glede gospodarskega zbližanja ter združitve carin so povabljeni zastopniki teh-le držav: Jugoslavije, Avstrije, Anglije, Francije, Madžarske, Italije, Bolgarije in Rumunije.
Grška vlada se maje. Radi Velikih finančnih stisk namerava odstopiti Ve-nizelosova vlada.
Premirje v območja Šangaja, nemiri v Mandžuriji. Dne 21. marca so kitajski in japonski zastopniki v Šangaju konč-noveljavno sklenili načelni sporazum za pravo in resnično premirje. Podrobnosti končnoveljavnega premirja sta obedve stranki prepustili mešani komisiji. Japonci so sprejeli kitajsko zahtevo, da se imajo japonske čete do zadnjega moža iz šangajskega ozemlja umakniti, dočim so se Kitajci obvezali, da bodo njihove čete ostale na sedanjih položajih 20 km od mesta. Komisija bo pa obstojala 'iz 4 Kitajcev, 4 Japoncev in 4 zastopnikov mednarodnih velesil. Policijsko službo v coni, katero bodo japonske čete izpraznile, bo prevzel poseben kitajski policijski oddelek pod poveljstvom avstrijskega generala Munthe. — Tretja eskadra japonskih rušilcev, prva eskadra torpedovk in prva eskadra bombarderskih aeroplanov šo se. že odpravile v domovino. Obenem se je vkrcalo na transportne ladje okoli 4000 mož japonske pehote. — Pač pa se vršijo v Mandžuriji neprestane krvave praske med japonsko pehoto in neredno kitajsko vojsko, ki zahtevajo precej Žrtev na obeh straneh.
Brezposelnost po najnovejši statistiki. Po statistiki, mednarodnega urada za delo v- Ženevi znaša število brezposelnih na svetu 21 milijonov, od katerih jih ima Amerika 9.3 milijona. Vsak peti de-laveG je v Ameriki brez posla. Najbolj prizadeta je vsekakor Nemčija, ki ima
nad 6 milijonov brezposelnih.
*
MitillflKEML^^
Evharistični kongres bo letos, kakor smo že objavili, na Irskem. V posameznih katoliških državah se vrši agitacija za obilno udeležbo na tem kongresu v počastitev zakramenta sv. Rešnjega Telesa. Tudi v slovenskih državah se vrši agitacija. Izmed katoliških Slovanov bodo najbolj zastopani med udeleženci tega kongresa Poljaki. Voditelj poljskih posetnikov cvharističnega kongresa bo kardinal nadškof Hlond, primas Poljske. V častnem številu bodo tudi zastopani Čchoslovaki. Kar se tiče katoličanov naše države, bi tudi bilo želeti, da bi bili zastopani v. lepem
PRAVA METODA
uspešnega negovanja lepote potiva na vpo-rabi takšnih pripomočkov, kateri se izdelujejo iz sestavin, k medicinski učinkujejo, kot so to: Fellerjeva» Elsa-pomada za zaščito kože in Elsa-pomada za rast las (2 lončka brez daljnih stroškov 40 Din), Elsa-mila lepote in zdravja (5 kosov franko 52 Din), od lekarnarja Eugen V. Feller, Stubica Donji, Elsatrg 341, Savska banovina.
številu. Na konferenci jugoslovanskih škofov, odnosno ožjega njihovega odbora se je vzelo na znanje, da Jeronim-ski potniški odbor v Zagrebu organizira pohod hrvatskih in slovenskih katoličanov v Dublin, ki je glavno mesto Irske. Izmed jugoslovanskih škofov sta dosedaj javila svojo udeležbo pri romanju na evharistični shod beograjski nadškof p. Rafael Rodič in dubrov-niški škof dr. Carevič. Jeronimski potniški odbor ima svojo pisarno v Zagrebu, trg kralja Tomislava št. 21. Potovanje bo trajalo 17 dni, v Parizu se ostane 3 dni, istotako v Londonu. Cena 7000 dinarjev.
Brezbežniki za posvetne šole. V Nemčiji se vrši agitacija brezbožnikov za posvetne šole, kjer se ne deli noben verski pouk. To so učenci Marksa, ki je duševni oče komunistov in socialistov. Posebno se udejstvujejo v tej agitaciji socialistični »prijatelji mladine«. Pri svoji agitaciji se ti ljudje ne morejo sklicevati na kakšne velike učne uspehe teh šol. Šole so prav slabe ter ne dajo svojim učencem niti navadnega, najbolj potrebnega znanja. Obrtni vajenci, ki so hodili v te šole, po veliki večini ne znajo dovolj računati, pravilno pisati, delajo v pisavi neverjetne pogreške. Slabo poučeni so, še slabše vzgojeni. Na učne uspehe posvetnih šol se torej brezbožniške organizacije ne morejo sklicevati, zato pa po agitačnih listih in shodih tem bolj zabavljajo zoper Boga, vero in Cerkev.
Črnci prosijo šol. Slovenski misijonski brat Rafael Kolene je lanskega leta pisal iz Južne Afrike (Maria Trošt) pismo, v katerem poroča, da je bila v Glen-Cowie z veliko slovesnostjo posvečena 1. katoliška cerkev. Zbralo se je pri tej priliki mnogo misijonarjev, med njimi tudi nekaj Slovencev, in sicer Valentin Poznič, Mihael Lešnjak in Kolenc, ki so se kajpada dali fotografirati, da si ohranijo spomin. Misijonskega dela, tako poroča dalje, je veliko. Neprestano gradimo cerkve in šole. Letos smo dogradili tri cerkve in več šol. Prav zdaj imamo zopet eno šolo v delu. Pogani nas na vseh koncih in krajih kličejo, naj jim postavimo šole. Toda šola in vzdrževanje učitelja stane lepe denarce. Kjer pa mi ne moremo postaviti šole, tja navadno pridejo protestanti, ki imajo obilo denarja. Kaka škoda! O da bi imeli kaj bogatih stricev v Ameriki, ki bi nas rešili iz stiske. — Častite sestre uršulinke v Ljubljani so nam poslale deset krasnih križev za naše šole ter velik zvonec za zakristijo. Ne morem povedati, kako smo bili vsi veseli velikih križev. Zamorčki so kar poskakovali od veselja. V Evropi mečejo križe iz šol, tu jih pa s takim veseljem obešamo na častna mesta. Gotovo bo Bog darovalcem bogato poplačal, ker so mu dali toliko slave po za-morčkih!
Katoličani na Kitajskem. Zadnji dve leti katolicizem na Kitajskem nič bolj ne napreduje nego prej. Td je posledica politične neurejenosti, medsebojnih bojev kitajskih generalov in vedno bolj se razprostirajočega roparstva. Vsled teh razmer morajo katoličani, zlasti misijonarji prav veliko trpeti. Število katoličanov na Kitajskem je leta 1931 znašalo 2 in pol milijona ljudi, prirastek znaša 49.000. Ta številka je sicer večja nego v prejšnjih 4 letih, vendar pa zaostaja za leti 1906—1918, v katerih je prirastek znašal 60.000, trikrat 90.000, leta 1918 celo 100.000. Eden kristjan pride na 190 prebivalcev. Jako lepo napreduje število domače duhovščine. Danes pride 1 kitajski duhovnik na 1677 kristjanov. Zelo tudi narašča šte-vtlo kitajskih poganskih otrok, ki obiskujejo katoliške misijonske šole. Iz tega tudi raste upanje, da se bo na Kitajskem katoliška vera še bolj razširila.
Koliko je jezuitov? Lansko leto je jezuitska družba v 38 provincah in 4 neodvisnih podprovincah imela 22.337 članov: 9971 duhovnikov, 7546 sholasti-kov in 4280 bratov. Letni prirastek znaša 659 članov napram 490 v prejšnjem letu. 1509 duhovnikov, 512 sholastikov in 468 bratov, skupaj'2489 članov deluje v misijonih v daljnih pokrajinah, kjer živi približno T80 milijonov poganov in
nad 2 milijona'katolikov.
*
Iz „žnpanskc ivere m l&ffoiii!®" ¥ immmi
Na mnoga vprašanja javljamo nastopno:
1.	Omenjena zveza obstoji in deluje. Stalno tajništvo posluje reuno v palači »Vzajemne zavarovalnice« v Ljubljani, oddelek »Karitas«, Masarykova c. 12, in daje ustna in pismena pojasnila v vseh zadevah občinske uprave. Za pismene odgovore naj se izvoli vprašanjem prilagati poštna pristojbina v znamkah.
2.	Redni člani društva so lahko po § 3 odobrenih društvenih pravil: a) župani in njih namestniki; b) občinski svetovalci in odborniki; c) strokovnjaki v občinskih zadevah, sploh vsi, ki se zanimajo za občinske zadeve. Članstva pri Županski zvezi za dravsko banovino se torej ne more odreči tudi takim izvedencem v občinskih zadevah, ki niso več aktivni člani občinskih uprav, ki so se pa dolga leta z uspehom udejstvovali v občinskih odborih kot župani, občinski svetovalci ali občinski odborniki.
Članarina letno samo po 10 Din naj se izvoli nakazovati Hranilnici kmečkih občin v Ljubljani na čekovni račun št. 10.545 po poštnih položnicah.
Odbor županske zveze za dravsko banovino v Ljubljani.
»Slovenski Gospodar« stane: celoletno 32 Din, polletno 16 Din, četrtletno 9 Din.
Bivši veliki župan in vpokojeni inšpektor g. dr. Schaubach Franjo je prestopil v vrste odvetnikov. Pisarno je odprl te dni v hiši Zadružne gospodarske banke v Mariboru.
Materi, ki je odložila otroka v frančiškanski spovednici v Mariboru! Mati, ki je odložila pred tedni otroka v omenjeni spovednici otročička, nas je pros-sila, naj ji povemo .:a Veliko noč, 'kje se nahaja otrok in kako se mu godi. Mariborska občina je oddala otroka v dobre roke k družini, ki stanuje v Mariboru v Vrtni ulici št. 6. Otrok je zdrav in dobro preskrbljen.
Radi roparskega napada 5 let robije. Dne 10. novembra 1. 1. se je vračal vini-čar Ferdinand Veršič s svojim sinom iz mariborskega sejma proti Sv. Lenartu v Slov. gor. Oba sta gnala vola, katerega na sejmu nista prodala. Ko sta dospela v Črni les pred Sv. Lenartom, ju je zajela noč. V gozdu se je zagnal v Veršiča neznanec. Sinko je pobegnil z volom vred napadalcu, oče pa se je postavil krepko v bran kljub temu, da ga je bil neznanec dvakrat zabodel z nožem. Prvemu napadalcu je priskočil na pomoč še drugi in je bil Veršič oropan 7 kovačev. Kot napadalec je bil izsleden Vincenc Trepše. Dne 22. marca je obsodil mariborski senat Trepšeta na 5 let robije.
Gospodarsko poslopje pogorelo. Dne 21. t. m. zvečer je uničil požar gospodarsko poslopje Kokaljevega mlina v Lokah pri Gornji Polskavi. Ogenj je bil podtaknjen od požigalčeve roke, ki je tukaj že precej časa z vso drznostjo ter peklensko zlobo na, delu. Nalepljeni li-steki oznanijo že v naprej: kedaj in komu bo zapel rdeči petelin. Ljudstvo je* silno razburjeno in ima svoje domačije skrbno zastražene.
Obešeno so našli v gozdu v Selnici ob Dravi neko žensko.
Stekel pes je ugriznil koncem meseca februarja delavko Kunigundo Ivrotma-jer iz Brezna ob Dravi. Žensko so šele sedaj spravili v Pasteurjev zavod v Celje, ker je poginil konj na steklini, katerega je ugriznil isti pes.
Preveč se je napil v vinogradu v Halozah vina ter žganja posestnik Andrej Habjanič iz Bukovcev pri Ptuju in umrl v snegu vsled zastrupljenja z alkoholom.
Smrtna nesreča radi neprevidnega ravnanja s puško. Sin Adama Kerč-marja v Selu pri Murski Soboti, Jan, je hotel vstreliti vrano. Vzel je očetovo puško in nameraval von iz hiše. Med potjo se je pa orožje sprožilo in je strel po naključju zadel starega Kerčmarja smrtno v tilnik.
Lepa vinogradniška hiša je pogorete do tal v dolnjelendavskih goricah. Poslopje je bilo last posestnika Jožefa Denše iz Brezovice v Prekmur.ju. Ogenj je nastal na ta način, ker so domači, ki so delali v goricah, pri odhodu pozabili pogasiti v peči žerjavico.
S prebito lobanjo se je zavlekel na Skedenj iz fantovskega pretepa v Lan-
Lonce in ponve čisti
VIM brez brazgotin
Z malo Vima na vlažni krpi boste očistili hitro in lahko ponve in vso ostalo kuhinjsko pripravo. Virr je izdaten, deluje hitro in pri tem ne opraska predmetov ter je dober tako za vsa težja kakor tudi za lažja čiščenja v hiši in kuhinji.
Vi M čisti vse
covi vasi v Št. Vidu pri Ptuju posestniški sin Anton Habjanič. Habjaniča so našli orožniki na Skednju mrtvega in so zaprli radi uboja 4 fante.
Nezavestnega in z globoko rano na glavi so našli na cesti v bližini Spodnjega Brega pri Ptuju Franca Petroviča iz Proseka pri Trstu. Smrtno nevarno ranjenega so prepeljali v ptujsko bolnico, kjer je umrl.
Neznan avtomobilist je zadel 21. t. m. zvečer od zadej ob posestnika Avguština Žagarja iz Ložnice pri Celju, ko je ta stopal spredaj pri konju ter ga držal za uzdo. Avto je podrl voznika in mu zlomil levo nogo.
Težka poškodba. Pri pleskanju oken v umobolnici v Novem Celju je padel s 1. nadstropja lSletni slikarski vajenec Jožef Pušnik. Pri padcu si je pretresel možgane in je dobil tudi težje notrajne poškodbe.	.
Uboj očeta prod sodiščem. Kot smo že poročali, je ubil lasten sin .Anton Žagar dne 3. februarja zvečer svojega očeta, ki je živel kot upokojen rudar v Zdolah pri Kozjem. Ubiti Žagar je bil udan pijači in je v vinjenem stanju neusmiljeno pretepaval svojo ženo Ano in oba otroka. Oče je bil pravi hišni strah. Omenjenega tlne zvečer se je vrnil stari Žagar okajen domov in je prišlo med njim ter sinom do prepira in
pretepa. Oče je hotel sina zadaviti, sin se je pa znebil napadalca z udarci s po lenom. Ker se je pa stari vedno znova zaganjal v sina, ga je tako s piskrom in steklenico obdelal po glavi, da je oče vsled 30 udarcev v noči za tem umrl. Sin Anton je pred sodiščem 22. marca priznal krvavo dejanje, zanikal pa je sodelovanje matere Ane pri uboju, ki je pa po izpovedbi prič večkrat izjavila: ¡»Poprej ne bo miru, dokler ne bo ta hudič -enkrat hladen!« Celjsko sodišče je obsodilo obtoženega Antona Žagarja na dosmrtno ječo,.soobtoženo Ano, ženo in ;matier, pa na 12 Jet ječe.
Pri pretepu ustreljen v trebuh. V
krčmi Peteka v Trzinu na Kranjskem ?je prišlo med dvoma fantovskima družbama do pretepa. V splošnem poboju jo jo jzkupil s steklenico po glavi tudi krčmarje.v sorodnik Maks Šimenc. Gostilničar je spravil pretepače na prosto, a so mu razbili vrata, nakar je vzel lovsko puško in ustrelil Rebolja v trebuh. Smrtno nevarno zadetega je Petek napeljal v ljubljansko bolnico.
Strašen zločin izvršen v neodgovornem sianju. »Pred tedni smo poročali, -kako^e Jože Vrviščar v Metliki zadavil sVojo ženo in jej iztrgal jezik. Omenje-¡nega so oddali v umobolnico na Studenec v Ljubljani, kjer je šest tednov po krvavem dejanju umrl.
Kriza nas hudo tlači. Liter vina plačujejo sedaj komaj po 2—3 Din, pridelovalni stroški nas stanejo najmanj 4 Din liter. Ako hočemo, da nam trta obrodi, moramo ravno tako kopati, škropiti itd. kakor prej, ko je bilo vino po 7—8 Din liter. Pred vojno je dobil vinogradnik najmanj ..a liter prodanega vina 12 do 20 krajcarjev in za to je kupil 12 do 20 škatljic vžigalic, sedaj pa dobi komaj 2—3 škatljice. Tako bi lahko našteli še več drugih primerov. Večina pri nas je takšnih posestnikov, ki ima samo vinograd, od katerega živi. Sedaj pa, ko vina še po najnižji ceni ne more prodati, je prisiljen posebno letos, ko Bi v tako hudi in dolgotrajni zimi ne more nič zaslužiti, iti v trgovine, da si na upanje vzame potrebni živež in vse drugo. Kam bomo prišli?
Meduarcdna komisija, katero je sestavilo Društvo narodov, je dcspela v glavno mesto Japonske — v Tokio, da preišče japonsko-kitajski spor.
Ogenj je uničil v noč! 23. marca gospodarsko poslopje s hlevom ter skednjem, last posestnika Ulčarja v Noži-cah pri Holmcu na Kranjskem. Zgoreli so tudi trije prašiči. Požar je bil gotovo podtaknjen.
Neznaco utopljenko sc potegnili iz Save pri Krškem. Truplo je biio že dalje časa v vodi in je bilo bre^ obleke. Utopljenka je stara 25—30 let.
Otvoritev advokatske pisarne. Dr. Scbaubach Franc javlja, da je otvoril advokatsko pisarno v Mariboru, Aleksandrova cesta C, I. nadstropje (p;)!rua Zadružne gospodarske banke).	409
Cene padajo. Posebno sedaj pred prazniki si lahko nabavite lepe svilene, polsovilene' in navadne naglavne rute ter robce po jako nizki ceni v Trgovskem domu Stermecki. 415 »Csmoljubni pevce«, zbirka ljudstvu priljubljenih pesmi, broširano 3 Din, vezano 5 Din. Naročila sp'rejeirr. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
ïaïio se varčuje! Ni se treba prenagliti z nakupom, posebno ne pri nakupu ure, kajti tudi najcenejša ura je draga, če jo moraš dajati vsak hip v popravilo* Najbolje varčuješ, če kupiš poceni in dobro obenem Zato vas ponovno opozarjamo, zahtevajte novi ietni cenik z nad 1000 slikami od tovarniške tvrdke ur 1!. Suttner v Ljubljani št. 992, k! ga dobite popolnoma brezplačno. V njem dobite ure že za 35 Din, ure zapestnice za 98 Din, ure budilke za 45 Din, kakor tudi razno zlatnino in srohrriirto. vse takdrekoč po originalnih tovarniških oenab
Poroči'- Celja: Vsa celjska okolica, od otroka clr rega človeka že pozna manufali-furno in Jno trgovino »Pri sv. Anionu« v Celju, Gosposka ulica 2, znana je trgovina vsakomur, ker So cene poleg dobrog» blaga skrajno nizke, izbira velika, postrežba točna in izredno prijazna. Kdor enkrat kupi pri sv An'onu, ta je našel trgovino za oblačilo, kakor »i jo je ž^Iel. Priporočam Vam torej, da si te vrstice dobro zapomnite in pazite, kadar pridete v Celje zaradi nakupa oblačilnega blaga, na sliko sv. Antona, katera je izvešena na dtrgovino.	453
O-rožena lepota uide nevarnosti škodljivih učinkov solnca, vetra, vlage in starosti samo z dnevno nego medicinsko učinkujočih obrambnih sredstev, kot so: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito lica in kože ter Fellerjeva Elsa-pomada za rast las. Skozi 35 let preizkušene. Za vnaprej poslanih 40 Din se dobi 2 lončka brez daljnih stroškov v Elsafluid-tovarni Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, Savska ban
Prevalje. Pri nas se je odprla pot za dveletno kmetsko nadaljevalno šolo. Pred poldrugim letom smo se zbrali prevaljski kmetski fantje v dvorani katoliškega prosvetnega društva ter zvesto poslušali navdušen govor pre-valjskega šolskega upravitelja g. Dobršeka, da bi se ustanovila kmetska nadaljevalna šola: polagal nam je na srce ljubezen do rodne grude Nismo se mogli ustavljati njegovim besedam. Bolj skromno število nas fantov je bilo (okrog 17), kateri smo z veseljem in zelo vztrajno hodili v nedeljsko šolo. O vseh važnih vprašanjih poljedelstva in kmetskega gospodarstva smo dobili na tem tečaju vsaj temeljne pojme, tako da sedaj lažje nadaljujemo svojo saniolzobrazbo, da lažje razumemo razne gospodarske knjige in članke v časopisih. Priredili smo tud' več poučnih izletov. Najlepša hvala g. dekanu Mateju Riapl, g. kaplanu Orlu in drugim predavateljem kmetom in kmetijskim strokovnjakom, kateri so iz ljubezni do nas prišli v našo sredo Naj jim bo izrečena najsrčnejša zahvala! Na dan sv. Jožefa smo vsi učenci te šole s težkim srcem vzeli slovo. Napravili smo izpite pred g. županom Lahovnikoni,, kmetijskim referentom Zdolšekom in pred drugimi kmeti. Nato so nam za. dar razdelili knjige, in sicer: Sadjarstvo, Domači živinozdravnik, Splošno poljedelstvo: vsak je dobil po eno. Potem so nas
še pogostili. Tako je minul dan, katerega bomo imeli v spominu vedno in ga ne bomo nikdar pozabili. — Udeleženec kmetske nadaljevalne šole.
Predsednica vseindijskega kongresa — pesnica Sarcdšini Naidu. Moški predsednik kongresa je bil od Angležev aretiran, pa bo vodila zborovanje ženska.
Angleško brcdovje kot gost Italije.
Ml fio s hifielshlinl ¥inoloCi?
Teža gospodarske stiske pritiska dandanes vse stanove, zlasti kmeta. Kar proizvaja industrija, je deloma tudi izgubilo svojo vrednost in ceno, deloma pa ne, ker zaščitne carine zabranjujejo prehud padec cen gotovim industrijskim izdelkom. Obrt se že težavnejše bori za ohranitev cene svojim izdelkom. Najtežavnejši pa je brez dvoma in po vsesplošnem priznanju položaj kmeta. On nima nobenega sredstva, da bi za-branil padec cenam svojih pridelkov, ki znaša ne samo 50, marveč 100, 200% in še več. Nima nobene možnosti, da bi Spravil v denar svoje pridelke. Zadovoljiti se mora, če sploh kdo kaj kupi od njega po ceni, katero kupec sam določi.
V vinorodnih krajih je beda primeroma še večja nego v drugih, kjer je večje razpolaganje z živili. Vinogradniki so si vsaj deloma pomagali s tem, da so vino lastnega pridelka, ki ga sploh niso mogli prodati ali pa za skrajno nizko ceno, da pridelovalni stroški niso bili kriti, prodajali po lastnih vinotočih.- Ta možnost je vsled novega obrtnega zakona, ki je stopil v veljavo 5. marca 1932, jako ogrožena. Ta zakon namreč vsebuje v členu 437 to-le določbo: »Točenje vina lastnega pridelka za potrošek v lastnikovih prostorih ali zunaj njih smejo opravljati v okviru dosedanjih predpisov samo vinogradniki na osnovi posebne pooblastitve, ki jo izdajo obča upravna oblastva prve stopnje po zaslišanju pristojne združbe. Ta pooblastitev se sme izdajati samo v krajinah, kjer ^e tako točenje doslej bilo v navadi in po veljavnih predpisih dovoljeno. V po-blastilu se odredi tudi rok točenja. Ban se pooblašča, da predpiše pogoje o izdajanju te pooblastitve. V teh pogojih se sme določiti, da se naj izda pooblastitev samo siromašnim vinogradnikom in za kraj, kjer se je vino pridelalo.«
Po določilih navedenega zakona bo dovoljenje za vinotoč dalo sresko na-čelstvo, toda po predhodnem zaslišanju pristojne združbe, to je, krajevne gostil-ničarske zadruge. Da ta organizacija vinotočem ni naklonjena, je jasno, ker je gostilničarjem konkurenca vinotočev neljuba. Posledica tega bo, da bo pravica do vinotočev tako omejena, da dejansko ne bo več obstojala. Kaj to. po-menja za vinogradnike, ni treba šele povedati. O ceni mošta in vina v letošnjem nakupu donaša »Kmetovalec« v svoji številki z dne 15. marca te-le podatke, ki se nanašajo na ljutomerski oktaj: »Nakupovali so vinski mošt po 8 par stopnja po kloslerneuburški mostni tehtnici, tako da je gostilničar, oziroma vinski trgovec nakupil 20%ni vinski mošt po 1.00 Din. Plačevali so pa mošte celo izpod 1 Din liter. Kdor je dosegel za sortiran mošt 2.50 do 3 Din za liter, je bil lahko srečen. V gostilnah se je pa precl 20. novembrom točil mošt, vsake trošarine prost, po G—8 Din liter. Danes pa se vino toči po 8—12 Din liter v Ljutomeru!
Nobeden ne more ničesar imeti proti temu, da vsak strm brani koristi svojih
SLABOST, UTRUJENOST
izčrpanost, prevelika občutljivost so pogosto samo i posledice pomanjkljive cirkulacije krvi. Tu se zmiraj dobro obnese masaža s Fellerje-vim Elsafluidom, preizkušenim domačini sredstvom in kozmetikom. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din franko pri lekarnarju Eu-gen V. Feiler, Stubica Donja. F.isatrg 341, Savska banovina.
članov. Da to dela obrtni stan, mu omogočajo njegove organizacije. Kmet takšnih organizacij,nima. Ako .bo v bodoče dovoljenje vinotočev odvisno od pristanka gostilničarske zadruge, bi se lahko zgodilo, da bo isto pravico zahtevala mesarska organizacija za dovoljenje zakola živine, ki ga kmet izvrši, da more meso razprodati, ker živina nima cene in ni za njo kupcev. In organizacija trgovcev bi mogla imeti želje, kakor jih je svojčas imela, ko je kmetijske zadruge smatrala kot trn v peti, da bi se namreč samo preko njenih članov vršila prodaja kmetijskih pridelkov in dobava kmetijskih potrebščin. Kakšna prihodnjost bi se potem obetala kmetom?!
Kot tolmači želja in zahtev našega kmetskega ljudstva smatramo za potrebno poudariti, naj bi' v naših krajih postopanje glede na vinotoče ostalo staro. Ako se je v prejšnjih Časih, ko so gospodarske razmere bile veliko ugodnejše nego sedaj, dala kmetom-vinograd-nikom možnost, da so po vinotočih spravili lastni vinski pridelek v denar, se v sedanjih nadvse težavnih gospodarskih prilikah ta možnost ne bi sme la omejevati. Kako naj kmet v vinorodnih krajih sploh pride do kakšne prodaje svojega vina in sploh do kakšnega vinarja? Kako naj krije svoje potreb ščine ter plačuje davke in razne dajatve? In kaj bo z viničarji in njihovimi družinami, ako bi vinogradniki morali opustiti obdelovanje svojih vinogradov, ki so jim od leta do leta bolj v izgubo nego v hasek? Vinotoči — to je treba poudariti — ne spadajo v obrtni zakon; kmetom-vinogradnikom se mora dati prilika, da svoje vino spravijo po primernih cenah v denar po takozvanih vinotočih pod vejo. To je starodavna pravica, ki naj bi se ščitila, pa ne kršila.
© nm „iiafecM
V večinoma vseh občinah celjskega in slovenjegraškega sreza pridelujejo ubogi, siromašni vinogradniki vino iza-bela. Kakšno je to vino? Lahka in neškodljiva pijača, ki se prideluje, prodaja in toči v teh krajih že 50 let. štejejo izabelo v isto vrsto samorodnih trt, kakor šmarnico, otelo, direktorja itd., kar pa ne odgovarja dejstvenosti, ker je iza-bela že večinoma precepi jena na ame-rikanski podlagi in to daje lahko in našemu zdravju neškodljivo pijačo. S 1. januarjem t. 1. pa je prodaja in točenje izabele zakonito zabranjeno. Vinogradniki omenjenih krajev zaradi tega svojega pridelka ne morejo vnovčiti, beda raste z dneva v dan, mnogi si ne morejo več kupiti prepotrebnega živeža in obleke. Obrnili so se potom občin-
skih uradov in tudi privatnikov na kr. bansko upravo v Ljubljani in preko narodnih poslancev na ministrstvo. Žali-bog brez uspeha! Ponovno apeliramo in prosimo merodajne činitelje, da se za zadevo zopet nujno zavzamejo, da bi se v celjskem in slovenjegraškem srezu dovolila vsaj za časa trajanja te hude gospodarske krize, prodaja in točenje vina izabela. Pomagajte, bedu je velika !
Prizadeti vinogradniki.
GOSPODINJE
Mladi prašiček pečen.
Pujsek, star 4—8 tednov, da izvrstno pečenko, le prav pripraviti jo je treba.
Zaklanega oharaj, prereži po trebuhu od glave do repa, iztrebi in umij iz več' vod; posebno še glavo, ki ostane cela zraven. Nato ga položi v dovolj veliko, pekvo, v kateri je za dva prsta vroče vode. Postavi na ogenj, da voda vre in obračaj pujska tako, da se koža krog in krog malo obkuha in da razrezati.
Vzemi ga iz pekve na desko ter mu začni narezovati kožo od glave proti repu. Ko si celega narezala povzdolž, ga nareži še počez krog in krog. Isto-tako sprednje in zadnje noge. Glavo nareži, počenši na sredini rilčka, navzgor na čelo na obe strani enakomerno in nato še počez. Samo ušesa in repček pusti nerazrezana. Zareze napravi v razdalji največ pol prsta širine. Čim manjši in enakomernejši so četverokot-niki, tem lepša bo pečenka. Pazi, da zarežeš le kožo in ne vrežeš v meso.
Tako okinčanega pujska nasoti od-zunaj in odznotraj ga razen s soljo na-ribaj še s kumino in česnom. Ušesa in repček zavij v pergamentni papir in pritrdi z nitko. Namaži celega prašička z mastjo in položi v pekvo na trebuh. Naravnaj ga tako, kakor bo ležal, sprednje noge naprej, glava na njih. Na dno pekve nalij nekaj vode. Peci v precej vroči peči, tako da je več gorenje vročine. Tako se prav lepo krhko zapeče narezana kožica. Med pečenjem tuintam polij z mastjo iz pekve in nato, če potrebno, prilij malo vode, da se mast ne žge.
Pečenega — biti mora mehak, pa ne tako, da bi razpadel — razreži tako-le: odreži glavo, nato plečeta in gnjati. Trup razreži počez na dva do tri prste široke kose. Vse dele sestavi na krožniku skupaj, kakor so se držali poprej skupaj, da izgleda, kakor bi bil cel prašiček. Lahko pa postaviš celega na mizo in si odreže vsak sam po svoji volj zaželjeni kos.
Zraven postavi na mizo zeljno sa!a to, kislo zelje, krompir.
Jetrce lahko pražiš, ocvreš ali spe-češ, pljučke in srce porabi za juho.
Dober tek!
Delo na vrtu.
Letošnja dolga zima je kriva, da so se zakasnila skoraj vsa dela na vrtu. Vsa zaostala opravila so se sedaj ob'
nastopu lepših dni nakopičila. Urno fro treba nadomestiti zaostalo delo. — Metv-e, ki bi jih sicer izvršili že koncem svečana ih v prvi polovici sušca, bode treba najprej spraviti v zemljo.
Vrtne jagode bo treba presaditi v kolikor jih že v jeseni nismo. Jeseni presajene pa je pritisniti v zemljo, če jih je tekom zime dvignil mraz.
Lepotično grmičevje obrežemo, jago-dino sadje otrebimo.
Paradižnike sejemo v cvetlične lončke ali v zabojček med solnčnim oknom. Istotako sejemo verbene, betonike, be-gonije in nagelj. Mak in ostrožnik bomo pa takoj, ko bo zemlja dovolj osu-šena, sejali na prostem.
Nekaj o semenskih rastlinah.
Dokaj semen si gospodinja lahko doma pridela. Posebno priporočljivo je to za ona semena, katerih se potrebuje večja količina, kakor seme salate, re-pinclja, kreše, rdeče pes-e, runkelna in • korenja, repe, zelja, olirovta i. dr. Omenim tu le rastline, katere je treba že pomladi nasaditi kot semenske rastline.
Ker so si pa nekatere rastline v sorodu, se sme od teh sorodnih si rastlin vedno samo ena saditi za seme v istem vrtu, ker se sicer ob času cveta križem oplodijo. Iz takega semena zrastejo nič vredne rastline, bastardi. V razdalje nosti več sto metrov se pa tudi sorodne rastline lahko sadijo za seme.
Kdor hoče pridobiti dobro, plemensko čisto seme, mora biti zelo previden pri izberi prostora za semenske rastline. Saj tudi soseda lahko nasadi tik ob tvojem vrtu ali v nevarni bližini sorodne semenske rastline in koncem koncev imate obe za nič semena. Torej pazite!
Tako n. pr. se sme od kapusnic vsako leto samo ena vrsta semena gojiti. Ker so pa ta semena kaljiva 4—5 let, je stvar lahko izvedljiva. V sorodu so si tudi čebula, česen in pore, redkev, repa in kolerabice, korenje in peteršilj, run-kel in rdeča pesa.
Semenske rastline je odbrati že jeseni m sicer samo zdrave, krepko razvite rastline.
Mariborski trg. Na mariborski dne 24. marca so pripeljali špeharji 41 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 10—12, špeh po 10—11 Din. Kmetje so pripeljali 28 vreč krompirja po 1.50—1.75, IG vreč čebule po 6 (česen 12—14), 9 vreč zelja po 3—5 Din. Ječmen 1.50, oves 1.25—1.50, koruza 1.50, proso 1.50—2, ajda 1.50, ajdovo pšeno 3.50—4, fižol 1.75—2.50, celi orehi 4.50—5, luščeni 16—18. Kokoš 25—35, piščanci 25—65, raca 20—30, puran 50—80. Hren 12—14, karfijola 6-12, kislo felje 3—4, repa 2, olirovt, 3—5, jabolka 4—6. Mleko 2—3, smetana 10—12, surovo maslo 22 -32, Jajca 0.60-0.75, med 14-20, suhe slive 8-12 Din.
Maiborski živinski sejem dne 22, III. 1932.
Na ta živinski sejem je bilo prignanih 7 konj, 13 bikov, 250 volov, 317 krav in 5 telet, skupaj 592 komadov. Cene so bile sledeče: debeli voli 4—5 Din, poldebeli 3—3.75 Din, plemenski
DEKLE, NE LE PUŠELJO,
če hočeš, da bo fant ostal pri vojakih pošten, kupi mu knjigo
»Moj tovariš«,
nabožna knjiga za fante vojake. Cena 10 Din, z zlato obrezo 20 D. Zastonj dobiš poleg knjigo
»Domoljubni pevec«,
Pošlji naročilo Tiskarni sv. Cirila v Maribora.
voli 2—3.40 Din, biki za klanje 2.50—3.75 Din, klavne krave debele 2.50—3 Din, plemenske krave 2—2.50 Din, krave klobasarice 1.25—2 Din, molzne krave 4—4.25 Din, breje krave 4—4.25 Din, mlada živina 3—4.50 Din, teleta 4—5 Din. Prodanih je bilo 195 komadov.
Mesne cene v Meriboru so bile sledeče: vo-lovsko meso I. vrste 10—12 Din, II. vrste 6—8 Din, meso od bikov, krav in tetic 4—6 Din, telečje meso I. vrste 7—12 Din, II. vrste 6—8 Din, svinjsko meso 8—1-6 Din.
Marija Brezje pri Mariboru. Pevski odsek Prosv. društva Iloče priredi v nedeljo dne 3. aprila, ob 4. uri popoldne, pevski koncert pod vodstvom organista g. Furlana. Ob enem se bo igrala igra »Zob za zob«, ki bo polna smeha. Prireditev se bo vršila pri g. Zupanu pri Mariji Brezje.
Št. Peter pri Mariboru. Na belo nedeljo, popoldne po večernicali, se vrši občni zbor fantovskega krožka z običajnim dnevnim redom. Po občnem zboru je zanimivo predavanje. — V nedeljo dne 10. aprila, popoldne se vrši vi-ničarsko zborovanje, katero sklicuje skupina Slrok.ovne zveze viničarjev in na katerem bo poročal tajnik zveze Peter Rozman. Viničarji, pridite!
Ruše. Katoliško prosvetno društvo priredi na belo nedeljo dne 3. aprila t. 1., ob pol 8. uri zvečer v stari šoli Gogoljevo veseloigro »Že-tiiiev«. Igra je polna smeha. Zato vabinn vse, ki se radi smejijo, da ne zamudijo prilike, da se nasmejejo do sitega. Vstopnina običajna. Vstopnice pa si priskrbite v predprodaji v ka-planiji, da ne bo pri dnevni blagajni prevelike stiske. Na svidenje!
Sv. Lovrenc na Pohorju. Na cvetno nedeljo se je vršil popoldne po večernicah v Društvenem domu redni letni občni zbor kmečkega bralnega društva. Oljčni zbor je vodil predsednik g. Roman Pušnjak ob navzočnosti 34 članov in članic. Kot otvoritev občnega zbora je krepko zadonel polnoštevilni tamburaški zbor pod vodstvom g. Petrnna. Iz poročil posameznih odbornikov se je spoznalo, da so se zavedali dolžnosti in res s pravo gorečnostjo in požrtvovalnostjo hodili pot dela. Društvo se je v minulem poslovnem letu veliko gibalo v dramatiki. Vprizorilo je več iger. Rekord pri številu gledalcev je odnesla »Miklova Zala«, katera se je vprizorila o priliki blagoslovitve Društvenega doma po prevzv. pom. škofu g. dr. Ivanu Tomažieu, in sicer nad 400. Vkljub hudi zimi so pripomogli, da so se razcvele na odru »Bele vrtnice«. Na pustno nedeljo pa so pokazali igralci svojo dovršenost v lepi stari igri »Revček" Andrejček«. Predvsem gre priznanje g. Štefana Pušnjaku,
ki je dovršil glavno vlogo Andrejčka do piči-ce. Izpopolnil se je gledališki Oder s kulisami za srednjeveške igre. Oder sam pa zakriva nov zastor, ki na gledalce kaj dobro vpliva. Kakor je iz tega razvidno, ni čuda, da je imelo društvo pretečeno leto nad 20.000 Din prometa. Blagajniške posle vodi skrbno gospa Petrun. Na dnevnem redu so bile tudi volitve odbora, ki so se popolnoma lepo izvršile. Dobro sestavljena kandidatna lista je bila soglasno sprejeta. Celotni odbor se sestane takoj drugi «dan k seji, da izdela načrt za bodočnost. Prav tako!
Negova. Naš fantovski odsek Katoliškega prosvetnega društva priredi v nedeljo dne 3. aprila krasno igro »Pri kapelici« v treh dejanjih. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Na sporedu je petje in tamburanje. Pri Negovl še bo lušno, fantje se pridno vežbajo v tam-buranju ter zraven tega se Se vežbajo tudi za pleh-godbo.
Sv. Marjeta niže Ptuja. Po daljšem času smo pri nas spet imeli eno prireditev. Praznik sv. Jožefa so naši fantje hoteli posebno proslaviti. Pri pozni sv. maši je fantovski odsek imel skupno sv. obhajilo, popoldne po večernicah je pa priredil akademija. Vkljub skrajno slabim poiom je prišlo na prireditev še precej ljudi, pa zadovoljni so tudi bili menda, posebno razne Jožice in Jožeki, ko jim je govornik v imenu društva čestital. — Bog živi!
Prevalje. Tiha žalost nam skoraj ni dopustila spregovoriti o žalostnem dogodku, ki je pred nedavnim pretresla vso Mežiško dolino. Mlada, nadvse skrbna gospodinja na Dobrov-nikovem domu Pavlka Kordež je postala žrtev poroda. Božja previdnost jo je poklicala k ^ebi, da ji pokloni za njeno tiho in bogu-vdano življenje po zadnji, težki in trpljenja-polni preizkušnji večno plačilo. V globoki žalosti so komaj prenesli težko izgubo njen soprog, ki se je moral tako kmalu in nepričakovano lehčiti od svoje iivljenske apremljeval. ke, v času, ko je bila vez ljubezni najožja, in širno sorodstvo, svaštvo Kotnikov in Iiorde-žev. Toda vsi so, dasi strti radi bridke izgube, vdani v voljo božjo, prenesli najhujši udarec. Pokojna je bila iz znane rodbine Kot-, nikov (po domače Jugovih) iz Dobrij pri Gu-f Manju. Vsi člani rodbine so se že dolgo odlikovali kot požrtvovalni delavci pri prosvetnem društvu, Marijini družbi, tamošnji hranilnici. Najmlajši sin končava VII. gimnazijo v Mariboru. Pokojna je prinesla bogat zaklad odličnih kreposti tudi na svoj novi dom nad Prevaljami. Mir, ki je seval z njenega obraza, je pričal o njeni življenja poti pod varstvom nebeške, a tudi njene matere Marije. Tiha. delavnost, s katero je znala družiti, nadaljevati in poglabljati domu že od nekdaj lastno složno sožitje, je pričala o njeni g^"4 boki, neomajni religioznosti. In kar je glaijS no, srce ji je bilo polno ljubezni. Z njo ni znala samo spojiti moža v nad vse srečno za-? konsko življenje, marveč čutili so jo tudi vsi, [ki so prišli v njeno-bližino in jo vzljubili? Dom nad vasjo je postal dom tihe sreče. S podvojeno voljo in delavnostjo, z mladostno' energijo sta mlada gospodarja začela korql nito gospodarstvo v očigled vsej strahol^
gospodarski krizi. Moč jima je dajala »ljubezen, ki vse upa, vse prenaša . . •« Bog pa je nenadoma prekrižal njune načrte. Prepolno srce je odločil zase. Ogromna množica je pokojno spremljala k večnemu miru, da se ob njenem grobu poslovi od pokopane ljubezni. Zvenela je pesem v tih pozdrav. Nam pa je bilo v duši, kakor domotožje. Njeno plačilo je pri tebi, Bog, zato ne tarnam!
Razbor pri Slovsnjgradcu. Umrl je Gregor Jelen v župniji Zavocinje. Mož je bil daleč na okoli znan kot pravi strokovnjak v mizarstvu in tesarstvu. Marsikatera stavba tukaj in v sosednih župnijah kaže njegovo izvrstno ter strokovno delo. Kljub visoki starosti mu ni bil noben stolp previsok. Daleč na okoii so mu peli zvonovi zadnjo popotnico. Slovesno ga je pokopal domači župnik Rožman na domačem pokopališču v Zavodnjem. Pri pogrebu se je nabralo za mariborsko dijaško semenišče 100 Din. Prav iskrena hvala vsem cenj. darovalcem! Ženi in otrokom naše sožalje!
Pernice nad Muto. V noči od pondeljka dne 21. na torek dne 22. marca je izbruhnil požar pri posestniku Strmšnik Ivanu, Pernice štev. 43, vulgo Porčnik. Ogenj je nastal najprej v gospodarskem poslopju, zgorel je tudi skedenj in večinoma ves inventar. Kako je nastal požar, to ni znano; pač pa sumijo, da bi bil podtaknjen. Seveda se bo zločinec moral najti. Veliko je vredno to. da je bilo vse zavarovano za 65.000- Din in bo mladi gospodar, ki je komaj dve leti na Pernicah, ter je prišel iz Vuzenice, vsaj nekoliko potolažen, kljub temu je zavarovalnina zelo nizka. Bilo bi pač dobro za vse kmete, osobito one, ki imajo svoja poslopja zgrajena iz lesa, seveda tudi strehe, da bi e isti dali zavarovati za čim večjo svoto. Onim pa, ki še sploh nimajo zavarovano, pa svetujemo, da si dajo takoj zavarovati, ker ni znano, če se morebiti kakšna zločinska roka ne potika okoli, kakor se je to zgodilo drugod. Za vsak slučaj, ako imaš vsaj nekaj denarja v prvi sili, si sploh potolažen. Pristavljamo po novih vesteh, da je isto noč gorelo tudi pri Vildonerjevi koči v občini St. Jernej. Tam je začelo goreti 1 uro kasneje. Brez dvoma gre tu- za zločinsko roko, katero bi naj oblasti takoj prijele ter najbolj strogo kaznovale, sicer se bodo požari ponav-
ljali in ljudje bodo obubožali .d,a ;skrajnosti. Pa še velik strah se jih bo lotil in to ne rodi dobrih sadov. Torej na delo za zločincem! Pa tudi ljudje naj bi posvečali več pažnje in včasih prežalf nanj, sumljive tujce pa oddali oblasti aii občini.
Ruše, Novic pri nas pač ne zmanjka. Pretekli teden je bil imenovan na mesto občinskega odbornika Franca Gornika g. Anton-Požar, trgovec v Rušah. In tako je število naših občinskih očetov zopet popolno. — SI. aprilom nas zapusti poštarica gdč. Pini Šinko, ki je podala ostavko na državno službo; na njeno mesto pride gdč. Blazin iz Maribora. — Star, tradicijonelen in baje nestrankarski ruški pevski zbor je imel svoj občni zbor, na katerem so bili izvoljeni v odbor sledeči gg.: Požar, Ivan in Franc Knuplež, Ravnjak, Mig-lič, Grudnik in gdč. Rataj in Unger. Še bomo peli v Rušah! — Nadzoroval pa je našo šolo te dni g. Miloš P. Vutkovič, odposlanec ministrstva prosvcte. Zanimal pa se je le za pouk srbohrvaščine. — Največja senzacija pri nas-pa je paj zadnji čas nov premogokop. Že pred leti so se namreč gotovi krogi zanimali za premog, ki so ga baje izsledili v Rušah. Saj so ga našli na več krajih. Toda takrat se nik-do, ki ima kaj pod palcem, ni zainteresiral za stvar in je zaspala. Ko pa se je naselil v Rušah g. Ravš iz Remšnika. ki ima prosto-sledne pravice do Ruš in še dalje, je za stvar zainteresiral g. inženerja Redarja ocl družbe »Brauvvall« v Marenbergu, ki ima tudi na Remšniku bakren, grafitni in srebrn rudnik. Sedež družbe je v Kolinu. Ker pa še družba v Jugoslaviji nima lastne topilnice, je vso nakopano maso rude izvažala v inozemstvo in jo tam topila. S 15. aprilom pa namerava g. inžener Redar po nalogu družbe o tvori ti tudi v Jugoslaviji svojo topilnico in v ta namen potrebuje premoga. In te dni je začel kopati izsleden premog v Rušah. Premog je antracit boljše vrste. Začeki premogokopa so seveda neznatni. Trije delavci so začeli z delom. Kopali bodo najprej 50 m po ravnem v hrib na Nasipih v Rušah, potem pa 50 m v globino. Tam pravijo je precej močna žila premoga. Svet, nit katerem kopljejo, je last falske graščine, ki pa je pod a-grarno reforno. Obrat bo seveda s časom povečan. Saj že prihodnji te-
I Srčnemu ©slabljenju in kratkemu dihanju
1° iest0 Tzrol£ mast, katera jc ob-kotila srca in njegovo mišičevje. Ta mast jo vzrok, da srcu ni dana možnost vržiti svojo funkcije. Po reiiovitni uporabi
„ P L il HIH H iT-zdrauilnBgama
postane kri lahko tekoča, srce se razbremeni in ojaui, kar povzroča
zopet normalno d-ltauje. Zahtevajte v lekarnah samo pravi
„FLBHiNHr-zdnauiini-Saj,
ki se no prod jja odprto, teaivet samo v plombiranih paketih po Din ¿0— z napisom proizvajalca:
Lekarna Mr- L. Šahom, Ljubljana
den začno delati v tri šihte po troje delavcev. Bo zopet nekaj zaslužka za revnega brezposelnega delavca. Ko bi le ne bila žila premajhna, da bi se ne splačalo kopati!
Št. Peter pri Mariboru. Letos poteče 400 let, kar so Turki zadnjič ropali in pustošili tudi *)ri _št>, i>v!■ it Tega- leta o Turki zažgali tudi župno cerkev in podružnico Matere božje na Uurci. Stare pripovedke pripovedujejo, da so Turki takrat prišli do Metavskega hriba, kjer i.o se jim ba prebivalci v bran postavili. Kakšno škodo da sta cerkvi trpeli, nam no povedo listine, le pravljice, ki so še ostale med ljudstvom^ nam ta zgouu\ i;i.-<ki čin potrjujejo. Tri leta zatem je lavantinski škof Lenart po naročilu soinograškega. nadškofa in sicer duo 23. oktobra 1535 blagoslovil zvonove ¡11 p »kopališče, naslednji dan pa obe cerkvi. L. 153& se prvič tudi omenja šola, biti pa jo m >"u!a že prej. Kronika nam pripoveduje, da je rilo leta 1784 posebno poslopje za šolo. Prvi r>o imenu znani učitelj pa se omenja leta l/*i0. ko je umrl. Sedaj pa imamo pri nas dve je šol.: deško s 4 razredi in zasebno dekliško tu-rdi štiri razredno.
Sv. Peter pri Mariboru. V mariborski bolnici je umrl pretekli teden mladi, nadebudni mož in oče Miha Bračko i/, Nebnve, star šo'e 26 let. Zapušča mlado, žalujočo ženo, roj. Maček, in tri mesece starega Ivančka. Pokopan je bil na Pobrežju pri Mariboru ob obilni udeležbi dohiačih, znancev in prijateljev, znak, da je bil rajni Miha ros priljubljen.. Šentpeters-
Vedel si. je pomagati.
Za dobe Friderika I. je nekoč hodil okoli kraljevega gradu v Potsdamu kandidat teologije s prižgano svetilko ob belem dnevu. Kralj je to videl in je vprašal kandidata, kaj dela. Rekel je:
>>Iščc-m sorodnike.«
Čemu?«
»Imam vse izpite in čakam kljub temu že dve leti na, prosto župnijo. Tisti, ki oddajajo take službe, jo podelijo vselej kakemu sorodniku, tako da zame ne ostane nikoli nič. Zdaj pa si iščem sorodnike, ker bi vendar že rad bil pod streho.«
Kralju je to seveda zelo ugajalo, poklical
Janus Goleč:
14
Trojno gorje.
Ljudska povest- o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov.
Iz Celja je bil poslan z drugimi ujetniki na dolgi verigi v Gradec. Po zaslišanju v Gradcu je odkresat z več drugimi neuklenjenili rok na Dunaj. Na obeli najvišjih mestih sama zasliševanja, zapisniki in privijanja na priznanje: Kmetje so hoteli navaliti na gradove in poklati nedolžno gospodo. Zadnje dni so bili kmečki jetniki na Dunaju celo prosti. Na novo so jih oblekli m obuli in so jih celo vodili posebni vodniki okrog po cesarskem mestu.
Iz Dunaja v Celje so jih odpremili na od vojaštva zastraženih vozovih. V Celju je bilo vsakemu prosto, da jo je ubral svobodno, kamor je hotel.
Tako je razkladal pilštajnskiin tržanom Matija Toplišek, ki je ostal živ v bitki pri št. Petru, prestal gosposko jetništvo v verigah, videl Gra-
dec ter Dunaj in bil zopet doma kot skromen gruntar v Dobležičah. Mlad, zdrav in čil je trobil ob kapitanovi strani na upor; poln brazgotin, iz-mozgan od pomanjkanja ter pešhoje, sploh postaran na duši in- telesu se jc povrnil v svoje ljube Dobležiče.
Toplišeka je priljubilo daleč na okrog dejstvo, ker je bil očividec Pavlovih junaštev na bojnem polju in mučeništva v celjski ječi. Njegove slavo-speve si je vtisnil spominu posebno živo na pol slepi Andrej, ki je imel sedaj več nego dovolj za desetletja verodostojnega gradiva za pripovedovanje o slavi kmečkega junaka in junakinje.
Tak je bil položaj po z mečem vkročenern ter zatrtem zadnjem kmečkem puntu. Z naslednjimi leti je nastopila za kraje tostran in onstran Sotle doba najbolj slabih letin, povodenj, sploh vremenskih nesreč in strašnih kužnih bolezni.
IX. POGLAVJE.
V srednjem veku, ki je bil res tema za .slovenske kraje, ni le požigal kmetu doma in ga
kim pevcetn, ki so sodelovali, bodi na tem mestu izrečena iskrena hvala! Žalujoči ženi, materi, bratom in sestram ter ostalim sorodnikom iskreno sožalje!
Šetarjeva pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Na Jožefovo popoldne so tužno zapeli zvonovi pri Sv. Rupertu in pri Sv. Lenartu, ko smo spremljali k zadnjemu počitku Janeza Sene-koviča, ki je dalj časa potrpežljivo in vdan v voljo božjo prenašal hude bolečine, večkrat pokrepčan z angelskim kruhom, dokler ga bleda žena smrt ni rešila trpljenja. Kako je bil rajni priljubljen, je pokazal pogreb. Na sedmini se je nabralo za afrikanske misijone 101 Din. Vsem darovalcem naj bo Bog dober plačnik, Domačim pa naše iskreno sožalje!
Sv. Lenart v Slov. goricah. Sklep gospodinjske nadaljevalne šole. Skromna svečanost se je vršila dne 13. marca ter je bila kljub slabemu vremenu prejšnjih dni zelo dobro obiskana. Hvala g. županu, kateri nam je' dovolil prostore za tečaj; voditeljici gospe Košenina, ker je nam dekletom toliko pripomogla za napredek v gospodinjski izobrazbi; nadalje gdč. Marici Cinauer. č. g. provizorju Jakobu Sajo-vicu in g. dr. Krambergerju. Vsem tem se v imenu nas vseh gojenk iskreno zahvaljujemo za trud in skrb, ki so jo imeli z nami. Čisti dobiček je namenjen revnim dekletom prihodnjega gospodinjskega tečaja. Saj smo ravno me dekleta, bodoče žene, določene za vzgojiteljice našega naroda. Zato vsakemu dekletu prnnročam. naj se ne boji težav v današnjih težkih {asih in naj nam neustrašeno sledi. Pot<>m bo enkrat dobra krščanska žena, mati! — Mimika Veingerl.
Sv. Benedikt v Slov. goricah. V soboto (lne 12. marca smo spremljali k večnemu počitku Kristino Zemljič, rojeno Repolu.sk, doma iz Bačkove. Žalostna je zgodba njene smrti. Vračajoča se od Sv. Lenarta proti domu še pri polnem zdravju, je obležala v obcestnem jarku pol ure od doma nezavestna. Ker je b;lo bolj v nočnih urah, je nikdo ni pašel, da bi ji nudil prvo pomoč. Tako je prezebala še malo pri življenju celo noč in zjutraj do po! osme ure. Nekdo, ki je prišel mimo, jo je našel že malo živo. Spravijo jo k bližnjemu sosedu in na vse načine poskušajo, spraviti jo k zavesti, a zaman je bil ves trud. Prejela je še
maziljenje sv. poslednjega olja. Zavladala je velika žalost v domači hiši, ko so jo pripeljali domov na pol mrtvo. Tako, je potem drugi dan umrla, ne da bi se kaj zavedla. Svojo blago dušo je izročila Vsemogočnemu, ki upamo da ji je milosten sodnik. Zadnja leta so jo spremljali križi in težave, katere je boguvda-no prenašala. Zato mislimo, da se že veseli pri Jjubem Bogu. Ljuba Kristina, zapustila si očeta in mater, štiri brate, žalostnega moža in dva nepreskrbljena otročička. Njenim sorodnikom in obupajočemu možu naše sožalje! Tolažimo jih z naukom naše sv. vere, da smrt življenja ne uniči, ampak samo spremeni v drugo, boljše življenje, ki je večno lepo. Počivaj v sladkem miru, blaga žena!
Lokavci pri Negovi. Umrl je posestnik v Radancih Kaučič Ivan v starosti 44 let v bolnici v Radgoni ponoči od 19. na 20. marca po 14dnevni mučni bolezni na zastrupljenju krvi na nogi. Bil je operiran, pa je bilo že prepozno. Truplo so prepeljali dne 22. marca v hišo žalosti in se je vršil pogreb v sredo dne 22. t. m. na domače pokopališče. Pokojni zapušča štiri nepreskrbljene otročiče in žalostno ženo. Bil je večletni občinski odbornik in vzoren gospodar, katerega si naj marsikateri vzame za vzgled. Rajnemu blag spomin!
Sv. Marjeta niže Ptuja. Žalostno so zapeli zvonovi dne 17. marca in naznanili ljudem, da je Večni poklical k sebi gospo Miroslavo Tomažič, po domače Gregorčevo Friciko. Blaga rajnka je bila poznana daleč okrog, je bila dobrega srca, usmiljena do siromakov in je prav vzgledno izpolnjevala svoje verske
FANTOM, KI GREDO K VOJAKOM!
Fantje vojaki radi pojo! Da bodo ponesli lepo slovensko pesem na jrg, smo sklenili darovali fantom, ki gredo k vojakom, knjigo:
»Domoljubni pevec«,
ako naročijo molitvenik za fante vojake: »Moj tovariš«,
ki stane 16 Din, z zlato obrezo 20 Din. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
dolžnosti. Mnogo dobrega je storila tudi našim društvom in organizacijam, posebno v povojnih letih. Tam je v njeni spoštovani hiši po vojni bila več let nastanjena naša toli-potrebna hranilnica in posojilnica. Velikodušno so tam preje dobile svoje okrilje tudi naše mladinske organizacije, kakor Marijina družba, Dekliška zveza in bivši Orel. Tam smo imeli svoje sestanke, seje in poleti svoje prireditve. Tam nas je blaga gospa gledala in njena sedaj v težki boli prizadeta hčerka gospa Micika. Tam sta se z nami vred veselili, nas včasih tudi vzpodbujali, nas tolažili v neprijetnostih, nam svetovali in pomagali, kakor je bilo pač potrebno. Mnogokrat smo bili tudi deležni njihovega gostoljubja, ki jim ga in vse njihove naklonjenosti nismo mogli nikdar vrniti. Tudi pozneje, ko smo s svojimi organizacijami dobili prostore v Slomškovem domu, nam je spoštovana Gregorečeva hiša še vedno ohranila svojo naklonjenost in blaga gospa nas je rada prišla obiskat ob naših prireditvah. Pa zavela je burja, otežkočila je naše delo, pa ga tudi ukinila. Prišla je bela smrt in po kratki bolezni ugrabila našo blago dobrotnico, in zdi se nam, kakor da je šla naša mladost od nas. Blago rajnico je hodilo kropit mnogo ljudi in na Jožefovo smo po-kojnico ob veliki udeležbi ljudstva položili k večnemu počitku. Pevci in šolarji so ji ob odprtem grobu zapeli nekaj žalostink, g. župnik konz. svetnik Šketa in g. učitelj Debeljak sta v svojih govorih v vznesenih besedah povdar-jala njeno dobroto in se poslovila od nje. In istotako tudi mi šmarjetska mladina kličemo nepozabni rajnki stoterno zahvalo za njeno dobroto: tisočkrat ji Bog povrni z večnim veseljem. V težki boli prizadeti hčerki gospej Miciki in njenemu dobremu možu g. Ivanu Geč pa. naše iskreno sožalje!
Sv. Urban pri Ptuju. V nedeljo dne 5. t m. smo pokopali pridnega dečka, pet let starega sina Frančiška Ornig iz Vintarovec, njegov oče je tudi naročnik »Slovenskega gospodarja«. — V soboto dne 12. marca smo spremljali k zadnjemu počitku starčka 84 et Iranca Fiirbas iz Jirsovec. Bil je naročnik >'Slov. gospodarja« in priden ter dober posestnik. — V petek dne 18. sušca smo položili v hl;>r1r>o zemljo 63 let'staro Nežo Krambergar iz Vin-
gonil v sužnost Turek, ni vihtel nad njim samo biča tlake in desetine graščak, šibale so ga ter tirale v obup dolgotrajne vremenske nesreče; skrajno slabe letine in strah vseh strahov — neprizanesljiva morilka kuga. Da je bila doba srednjega veka za Slovence tolikokrat šiba božja, nam spričujejo še danes med narodom ohranjene pravljice o lakoti in kužna znamenja.
Ob Sotli pripovedujejo stare matere deci o slabih letinah in pogubonosni lakoti v dobi tlake ter desetine. Vsak Obsotelčan še zna danes, kako so mlatili tedaj štirje mlatiči celi teden, a ni izdala mlatev niti za hleb kruha. Eolj ko je vžival človek jedi iz puhlega in neizdatnega žita, tem bolj je bil lačen. Komaj je odložil žlico ter vstal od mize, je že vpil, kako ga muči glad. Kar so ljudje zavžili v taistih hudih časih, ni imelo nobenega teka, bilo je brez božjega blagoslova. Običajno je bilo, da so vmesili kruh iz žitnih plev, posušenih hrušk, drnulj, da, celo srabot so strgali in nosili lubje v mline. Prišlo je bogznaj kolikokrat do pobojev za trdo kruhovo skorjo. Ako je posedal kdo le količkaj skrbno skritega živeža,
ga je vžival skrivoma, da ga ne bi kdo videl in mu ga iztrgal. Ko je šlo za zadnja prgišča prehrane, se niso ozirali starši na deco in ne odrasli otroci na onemogle roditelje. V borbi za kruh in preživež je igrala pest glavno vlogo. Med ljudstvom so se ohranile le strahotne slike o pomanjkanju kruha; mesa itak ni bilo, ker so poginile domače živali lakote poprej nego ljudje.
Sestre gladu so bile razne kužne bolezni in od teh najhujša in najbolj neprizanesljiva kazen božja — kuga. Kot spomin na kugo, ki je kosila med našimi predniki, so se ohranila po Sloveniji do današnjih dni kužna znamenja.
Spomeniki na rešitev od kuge so si med seboj podobni in jih je poznati že koj na prvi pogled. Za temelj imajo podstavek, na katerem stoji so-ha. Vrh sohe krona kapelici podobna glavica s križem. Višina prič obče bolezenske morije se giblje med tremi in petimi metri. Starejša kužna znamenja so iz kamna, vitka, navpična in izdelana prav lično. Novejša so iz opeke, nerodna in vrhna kapelica je precej obsežna. V kapelici so kipi, največ pa slike: sv. križa, sv. Roka, Roštja-
je tiste, ki so imeli opravke z oddajo primernih služb in jih je vprašal, zakaj nimajo službe za tega prosilca. Izvijali so se na vse mogoče načine, a nazadnje pa se je le vendar našlo za prosilca prav dobro mesto, za katerega se je imel zahvaliti kralja in svoj — domisiek.
Zemlja na severu se pogreza.
Geologi, ki so se udeležili zadnje ekspedi-cije prof. Wegenerja na Grönland, so ugotovili, da je ledena plast v sredini dežele debela 2~0Ö m. Prerez dežele bi pokazal, da je podobna z ledom napolnjenemu bazenu. Zaradi teže te ogrom-
tarovec, ženo kolarjevo. Zapušča Jve hčeri in enega sina. Naj počivajo v miru!
Velika Nedelja. V »Otoku« križniškega reda že skoraj pol leta tabori tolpa ciganov, kateri so postali zadnji čas za tukajšnje prebivalstvo res prava nadloga. Čudno, da dotična občina, kamor zgoraj omenjeni otok spada, dovoli tem delamržnežem tako dolgo bivanje na njenem ozemlju in ne poskrbi, da se jih pošlje tja, kamor spadajo. Saj imamo cjpvolj domačih revežev, ki so res pomoči potrebni in katere smo dolžni podpirati.
Ščavnica pri Gornji Radgoni. Dne 8. marca ee je raznesla žalostna novica. Zvonovi Sv. Petra so prepevali žalostno pesem ter naznanjali, da je nepričakovano naglo po kratki in mučni .tridnevni bolezni, sprevidena in poto-lažena s sv. zakramenti, bogovdano in. mirno zaspala zgledna in dobra krščanska mati Ju-lijana Koler, posestnica na Ščavnici, stara 40 let. Prenašala je komaj tri dni svojo težko in mučno bolezen. Najbridkejša je bila ločitev od hiše, v kateri je živela s svojimi domačimi v najlepši slogi in krščanski ljubezni s svojim možem in sinom. Težko so se ločili, ko je zapovedal g. zdravnik, da mora naglo od svoje hiše in svojih domačih v bolnico v Radgono. Po operaciji, ki se je vršila še isto noč, je bila drugi dan prepeljana iz bolnice k svoji sestri v Črešnjevce, kjer je še isto noč ob pol sedmih oh navzočnosti moževe sestre in svoje sestre mirno v Gospodu zaspala. Kako je bila rajna priljubljena po vsej domači okolici, kakor tudi daleč naokrog, je pokazal njen veličasten pogreb. Pokojna je bila vrla žena in dobra mati svojemu'sinu ter skrbna gospodinja. Povsod se je pokazala kot dobra in odločno krščanska žena, ki je sama kakor tudi cela njena hiša vršila svoje verske dolžnosti. Ob odprtem grgbu ji je zapel domači pevski zbor lepo žalostinko. Vsem darovalcem krasnih vencev ter vsem udeležencem lepa hvala! Naj počiva v miru!
Sv. Jurij ob Ščavnici. V četrtek dne 17. t.m. je umrl dobro poznan in priden mladenič To-nek Domajnko Dolga leta je bival prt svojem stricu g. M. Domajnku, gostilničarju na Jam-ni. Pred enim mesecem je bil primoran iti v bolnico, odkoder je bil v zadnjih dnevih prepeljan k svoji materi k Sv. Benediktu v Slov.
goricah. Pokopan je bil na cvetno nedeljo-Najlepša hvala vsem. ki so ga spremili na zadnji poti!
Perovce pri Konjicah. Na god 40 mučenikov je zjutraj ob 7. uri zaplakala vsa rodbina Leskovar, ko je za vselej zatisnila oči blaga mamica z devetimi še večinoma neodraslimi otroci. Vdana v božjo voljo se je dala dvakrat sprevideti in slednjič prvi petek v mesecu in po težki mučni bolezni je izdihnila svojo blago dušo. Svetila jej večna luč!
Skomarje pri Zrečah. Celo našo faro je pretresla žalostna novica v petek dne 11. t. m., ki se je valovito širila od ust do ust, da dobre in skrbne matere, Anžluhove žene Francke, ni več med živimi. Ugrabila jo je neizprosna smrt v najboljši dobi življenja, komaj v 36 letu svoje starosti. Umrla je na porodu svojega šestega otroka, ki je še ostal pri življenju. Pogreba, ki se je vršil na tiho nedeljo dne 13. t. m., se je udeležilo mnogo ljudi, kateri so jo spremljali na njen podzemeljski dom. Nobeno oko ni ostalo suho, ko ji je vlč. g. župnik ob odprtem grobu govoril lepe poslovilne besede. Počivaj v miru, draga nam Francka!
Sv. Florjan v Doliču. Le redko kedaj vam naznanimo kako novico iz naše župnije. Dne 13. marca so zadoneli zvonovi z ubranim glasom in nam naznanili žalostno vest, da je umrl eden izmed naših najboljših faranov, posestnik Štefan Lušnic po dolgi in mučni bolezni. Počivaj v mini naš ugledni faran in na svidenje nad zvezdami! Njegovi potrti rodbini in sorodnikom naše iskreno sožalje! Na sedmini se je nabralo 150 Din za novo bogoslov-nico v Mariboru.
Kalobje. V torek dne 15. t. m. smo pokopali najstarejšega občana Jurija Ogrinc, ki je dopolnil 98 let. Bil je rojen leta 1834. Do svoje visoke starosti pa je bil še vedno korenjak. Zadnji čas ga je prav posebno zdelovala naduha. Bil je šegav človek in je dosti vedel povedati o starodavnih časih, ko je še služil pri Radeckiju in se udeležil vojne na Italijan-kem. Zanimivo je tudi to, da je bil baje kar štirikrat zavarovan od raznih oseb za slučaj smrti, ne da bi on sam vedel zato. Če so se dotične osebe s tem kaj okoristile, je veliko vprašanje.
Žusem pri Celju. Redko kedaj se kdo oglasi iz Žusma, ni pa tako zapuščen kraj, kakor ga vsi smatrajo. Ustanovila se je tudi v Loki pri Zusmu sadjarska podružnica, ki bo velikega pomena za ta kraj. — Dne 16. t. m. je umrla na Žusmu posestnica Marija Ilernaus. Bila. je vzgledna krščanska mati 9 otrok, katere je vzgojila vse prav lepo in krščansko. Posebne*je treba pohvaliti njeno hčerko Marjeto, ki se vedno trudi za dobre namene, kakor tudi je že nabrala precej denarja za gradnjo nove*cerkve Kristusa Kralja v Hrastniku, dalje tudi vedno zbira denar za afriške misi-jone. Z bridko izgubo njene dobre matere sočustvuje vsa okolica. Naj počiva v miru! Težko prizadeti rodbini naše sožalje!
Videm ob Savi. Kakor vse povsod, tako nas tudi tukaj tare kriza. Pa je ne bi bilo, imamo še dobre kapljice vina, trajbarja (Šribarjevi vinogradi), libenčan, znan iz rimske dobe. Sremič je še sedaj brez snega. Radi dolge zime nam bo delo zakasnelo v vinogradih in na polju. Da si boš kmet lažje pomagal, delaj s poljskimi orodji, to je plug za ogrebanje ter sejanje krompirja, kalor tudi okapanje, oko-palnik, stroj za koruzo saditi, to vse dobite pri dobroznanem videmskem kovaču Antonu Škerbecu, on je najstarejši, najcenejši in najboljši izdelovatelj poljskega orodja, ker že nad 30 let izdeluje poljsko orodje.
Sromlje pri Brežicah. S 1. marcem nas je zapustil č. g. provižor Alojz Zdolšek, ker ga je božja previdnost prestavila na novo mesto v vinogradu Gospodovem. Za župnika je bil imenovan č. g. Štefan Stiper, dosedaj kaplan pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Novemu vlč. g. župniku kličemo: Bog blagoslovi vaše delo v bodočnosti!
*
ZaStiad turške mornarice.
Preteklo je več nego 100 let, odkar je bil potopljen pretežni del turško-egip-tovske mornarice v Navarino zalivu ob južnem Grškem. Grki so se borili tedaj že dobrih pet let proti Turkom, da bi postali zopet svobodni. Vse je bilo prepričano, da bodo v tej borbi podlegli Grki. Turki so napadli grški otok
ne ledene mase se celi Grönland polagoma potaplja, dočim se n. pr. Skandinavija dviga. V zadnjih 600 letih se je dvignila za 6 metrov. Istočasno, ko se potaplja, se Grönland vsako leto oddaljuje proti zapadu za celih 36 m. Temu gibanju se pridružuje vsa Amerika, ki se tako počasi oddaljuje od Evrope.
Pridni učenec. Mihec pride iz šole domov in reče:
»Mama, pomisli: jaz sem prvi.«
Mati ga pogleda popolnoma presenečeno. Ne more prav verjeti in vzkliki*:
»Ti — prvi — tako nenadoma — kako je to mosroče?«
na, Lenarta, Antona ter Jožefa. Precej umetniškega smisla je opaziti na starejših kužnih spomenikih, novejši šo le bolj nerodno kmečko delo.
Kuga je morila po Evropi zlasti v prvi polovici XIV. stoletja na različnih krajih. Po slovenskih krajih se je bila razpasla od začetka XVI. do XVIII. stoletja.
Kot znak okuženja po kugi je veljala neznosna vročina v prsih in po trebuhu. Med žganjem po notranjosti so se začele za ušesi, na vratu, pod pazduho, pod komolci in koleni izpuščati modre bule, ali pa so se lotili celega telesa žgoči izpuščaji. Od kuge napadeni je veljal za izgubljenega. Proti tej bolezni ni poznal tedanji človek nobenega sredstva.
Priprosto ljudstvo, meščani in grajska gospoda se je borila proti kugi predvsem na ta način, da se je ogibala z vso skrbjo okuženih krajev. Ljudje so dobro znali, da je kuga nalezljiva in jo prenese osebni stik z bolnikom. Kot splošna zdravniška sredstva so veljali in bili v rabi ti-le nasveti: Pij na lešče.lastno vodo. To sredstvo
prepodi iz želodca gnilobo in odpre jetra ter čre-va. Ako zavohaš, da je zrak krog tebe okužen, drgni se pogosto ob kozla, ki močno smrdi, ali pa se pomudi večkrat na stranišču, kjer se tudi ne preganjajo po zraku dišave. Kot posebno sredstvo zoper kugo so slovele krastače. Lovili so jih navadni ljudje in zdravniki med šmarnimi mašami. Nalovljene so sušili na solncu in posušene stolkli na drobno. Na ta način dobljeni prah so si privezovali v vrečicah krog vratu in sta ga. nosila na prsih kmet in gospod. Nekateri so si obesili krog vratu kar cele krote. Zopet drugi so na-pravljali iz teh ostudnih žab obliže in jih polagali na rane. Celo tako daleč so zablodili v praznoverju, da so krastače kuhali na mleku ali v kisu in so jih zavživali.
Ker so pa bila našteta zdravniška sredstva brez učinkov, so se zatekali od kuge šibani ljudje k romanjem, molitvi, postu in k dobrim delom. Kot posebni priprošniki ter pomočniki zoper kužne bolezni so veljali: Mati božja, sv. Jožef, Rok, Boštjan, Ignacij, Frančišek Ksaver, Karol Boromejski in sv. Rozalija. Naštete svetnike so
Chios, so ga čisto oropali ter poklali nad 20.000 prebivalcev. Od omenjenega otoka je jadral turški admiral s svojim bojnim brodovjem od enega grškega otoka do drugega, odnesel je vse, kar rnu je prišlo pod roparske prste in z neizmerno bogatim plemenom se jo napotil proti Carigradu.
V očigled nezaslišanemu roparskemu pohodu so se dvignili; Angleži, Francozi in Rusi, da bi pomagali Grkom. V Navarino zalivu je dohitelo zvezno brodovje turškega, ki je bilo po kratkem boju premagano. Zmagovalci so potopili 103 turške bojne ladje. Danes so uverjeni, da bi bilo mogoče 43 ladij dvigniti, ker ležijo na morskem dnu tako plitvo, da jih je videti s prostim očesom.
Svet živi v prepričanju, da so bili s turškimi ladjami vred pogreznjeni neizmerni zakladi, ki so bili ugrabljeni grškim mestom ter svetiščem. Pretežni de! teh zakladov je najbrž v admiralskih ladjah, katerih lega pa ni natančno znana. Z današnjimi modernimi dvigainimi napravami upajo, da bodo odstranili vse težkoče in se dokopali do bogastva.
7o, lefa 1<^14 je proaHa angleška dvi, galna družba grško vlado v Atenah za dovoljenje, da co ^me lotiti dela. Angleži so zasigurali Grknm dve tretjini od najdenih zakladov. Omenjeno podjetje je onemogočila svetovna vojna. Šele 1 192fi šo osvežili spomine na potopljeno tuibko mornarico. Danes so že razne družbe s polno paro na delu, da rešiio iz morskega dna paklade, ki so počivali
pod vodo nad 100 let.
*
ikjjummik.	aa—«ar-« . .. i« —rs
Vprašania in ©iHlolrerf,
J. H. v L. Imam pevasti iz drugih listov, že jih sprejmete. — Zal ne, ker ne priobčujemo radi tega, kar je. v drugih listih. Imeli bi morali tudi dovoljenje.
P. M. v B. Uporabljam pot na tujem zemljišču. Ali sem Jas dolžan pot popravljati? —
Vi ste dolžni! Oziroma vsi, ki jo uporabljajo. Nimate pisanega, kaka pot mora biti, ampak samo pot, za red pa morate tudi vi prispevati!
A. R. v P. Imam dve hiši, ali sta obe zavarovani? — Kako si morete to predstavljati, da bi bili obe hiši zavarovani od »Slovenskega gospodarja«? Samo tista je, na katero številko prihaja »Slovenski gospodar«. Recimo, da bi bilo po vašem, potem bi naročnik, ki ima deset hiš, plačal 32 Din in bi imel desetkrat zavarovalnino, revež pa, ki ima eno hišo, pa samo eno. Noben list v Sloveniji ne daje višje zavarovalnine kakor »Slov. gospodar«.
I. B. G. Koliko znaša trošarina za vino? — Od 1. aprila 1932 2 Din od litra.
D. I", v K. Kdaj se plačuje pasji davek? — Po sklepu dotične občine. V veljavo stopi, ko je proračun potrjen.
A. V. v H. Advokat ni zadovoljen s tem, kar mu je odmerilo stroškov sodišče in zahteva še od mene. Ali sem dc-lžen plačati? — Ne. Zahtevajte povrnitev, sicer ga pa naznanite advokatski zbornici v Ljubljani, potem pa to žite, če še to ne pomaga.
Isti: Ali so stariši dolžni plačati škodo mladoletnih otrok? — Dolžni so! Če nočejo, žal, treba tožiti.'
J. L. v P, p. M. Sem 30 let v Jugoslaviji, kako posteaem jugoslovanski državljan? — Naj-preje vam mora dati kaka občina zagotovilo, da vas sprejme v občinsko zvezo, nato vložite prošnjo za državljanstvo pri srezkem načelniku.
M. J. v B. Ali ima moja žena pravico do de-Iež$ svojega brata, ki je v vojski pogrešan? —
Ima pravico, povzroči naj potom sodnije, da se brata proglasi za mrtvega, nakar se bode vršila zapuščinska razprava.
A. P. v Z P. Ali je tudi pri nas postava, da se prepirajoča zakonska oba skupaj v ječo zapre, dokler sa no spametujeta? — Pri nas ni take postave. Obrnite se na kakega poslanca, da jo predlaga!
Ž. M. v Ž. Kdaj in kje so je prijaviti za cestne nadzornike? — O tem odloča cestni odbor in za banovinske ceste pa banovina. Prijavite se, morda pridete kedaj na vrsto!
J. K. v V. Ali velja zavarovanje »Slovenca« sa vsak slučaj smrti, ali le za slučaj nesreča?
— Samo za slučaj nesreče. Enako zavarovanje ima tudi list »Nedelja«, ki stane letno 24 Din. Ako se celoletni naročnik smrtno ponesreči, se izplača 1000 Din zavarovalnine.
Ž. A. v B. Koliko Jih bodo pri mariborskem cestnem odboru reducirali? — To nam ni znano, kakor tudi ne, če in koliko pokojnine dobijo.
I. T. v G. Ali kaj stane, če pošljem kak dopis v »Slovenskega gospodarja«? — Če pošljete dopis z zanimivo novico, ki pa seveda mora biti resnična, to nič ne stane, stane samo insérât, če hočete kaj kupiti ali prodati,
F. T. v Slog. Kaj določa konkurzni zakon, da se mora pustiti stranki? Kake so nagrada itd. — Kupite si v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru zakon o konkurzu, stane broširan 36 Din ia poštnina. Je torej obširen in vam ga tukaj ne moremo objaviti.
L J. v A. Kaki so predpisi, če hoče kdo po-sinovitl otroka? — Napravite vlogo na srezko načelstvo, da vam dovoli prepis njegovega imena na vaše ime ter vlogo na sodnijo kot varhinjo otroka, da vam dovoli posinovljenje.
F. K. v St. Sem šele 20 let star, ali dobim orožni list? — Dobite, ako boste pravilno utemeljili prošnjo, ki jo spišite na občini, da potrebujete orožje zaradi nevarne službe.
S. P. v G. Ali je kaj vredna zadruga, ki da-js brezobrestna posojila za zidanj«? — Poznamo nekaj, takih zadrug, toda ustroja njihovega ne poznamo! Kakor vemo o onih iz Nemčije, ta stvar ne gre tako gladko naprej. Nihče ne daje denarja brez obresti, zato ne moremo verovati v uspeh. O tem, da bi mi ostale zadruge v našem listu ocenjevali, sporočamo, da morate že sami hiti toliko prevdarni, da jih boste ocenili. Mi se v to ne moremo opuščati!
F. D .v T. Kupil sem srečko od Zumbulovi. ča, pa je nisem dobil, plačal sam 15 obrokov pa 23 Dia, ali ssm denar izgubil? — Zumbu-lovič je šel v konkurz. Ako bi imeli srečko, bi bila veljavna, samo potrdila pa nič ne veljajo. Kupujte srečke pri domačih bankah!
P. H. v G. Poslal sem pismo brez znamka, sprejmite gal '— Ste prepozno sporočili. Mi vsa pisma, kjer ni znamk, zavrnemo!
klicali ljudje posebno goreče na pomoč in so nosili pri sebi njih podobe.
Kuga je veljala za posebno šibo božjo, katero je oznanil pojav nekaterih zvezd rcpatic, ki zastrupljajo zrak s svojim osvitljenim repom. Ob pojavih kuge so sežigali na grmadah čarovnice v prepričanju, da jo to strašno zlo posledica čarovnij.
Kuga je bila tako občuten korobač, da je skušala omiliti njeno brezobzirne udarce tudi oblast. Prva odredba proti kugi je bila izdana leta 1374. Najvažnejše točko iz kugopobijajočega zakona so te-le: 1. Vsakega na kugi obolelega se mora odpraviti iz mesta venkaj na polja, da tamkaj ozdravi ali umrje. 2. Vsi oni, ki so bili v dotiki z okuženimi bolniki, morajo ostati ločeni od drugih dobrih deset dni. 3. Duhovniki, ki obiskujejo take bolnike, morajo naznaniti vsak slučaj takoj oblasti; sicer se jim zapleni premoženje in njih samo pa sežge na grmadi. 4. Kdor prinese kugo, se mu zapleni premoženje. 5. Okuženim bolnikom strežejo posebni strežaji. Kdor bi šo razven teh
obiskoval okužence, se ga kaznuje s smrtjo in z izgubo premoženja.
Iz naštetih kar najbolj strogih odredb jo razvidno, da je iztrebljala kuga prebivalstvo brez izjeme veliko krutejše nego še tako krvava vojna. Onemogočala je sejme in trgovino sploh. Izumrle so vasi, trgi in mesta. Nikdo se ni upal v bližino od kuge napadenega kraja, ker so smatrali za raznašalca kugo zrak, ki puhti ter se razširja iz kužnega gnezdišča daleč na okrog.
Našteta zla, ki so sprejeta že od nekdaj kot najbolj goreča prošnja v litanije vseh svetnikov: lakota, kuga in vojska so obiskovale v naslednjih letih že od nekdaj revne kraje tostran in onstran Sotle.
Leta 1574 se je pojavilo v celotnem območju pražupnije Pilštajn toliko vsakojake divjačine,-da niso pomnili kaj podobnega niti najstarejši ljudje. Divje svinje šo ruvale kar pri belem dnevu po njivah in delale grajski ter kmečki posesti škotl o.
Daljo sledi.
»Čisto lahko! Ko je prišel v jutro gospod učitelj v šolo, še ni bilo v razredu nikogar, razen mene. Tedaj ja menil: »Glej no, Mihec, ti si prvi.«
Dober odgovor.
Dva moža si ogleda-ta meblirano sobo, ki sta jo hotela vzeti v najem. Da bi najemnino kolikor mogoče znižala, sta vse grajala, kar je bilo v sobi. Naposled je rekel eden izmed njiju prav malomarno gospodinji:
»Koliko pa naj stane tale svinjak na mesec?«
Gospodinja pa je odgovorila: »Za enega prašiča 400 Din, za dva pa GOO Din«
?. Ž. v V. Kaj so to: avtonomne doklade? —
To so doklade na državne davke, katere naloži banovina, občina, ki sami (avtonomno) gospodarita.
V. P. v S. Ali lahko posestvo po moji smrti precenijo, če tudi je sin lastnik? — Saj ste že imeli razdelilni sklep, ko pa ste dote izplačevali. Ne bo nobene cenitve, razen ie imate še kako posebno posestvo in premoženje. Dediči drugega vašega sina so^seveda tudi dediči že vpisane dediščine.
*
Poni€H§ji¥ti razsodba.
Kzp VII 158/32—18.
Višje deželno kot apelacijsko sodišče v Ljubljani je v kazenski stvari zoper Breznika Jožefa in Kiančarja Joška radi zločinstva po čl. 3 zakona o zaščiti javne varnosti iu reda v državi o ugovoru imenovanih obtožencev zoper obtožnico državnega tožilca v Mariboru z dne 8. II. 1032, opr. št. Kzp VII 158/-32— 14 (Kt 93-32 in Kt 97-32) po zaslišanju višjega državnega tožilca v seji odločilo:
Obtožba se ne dopusti in se kazensko postopanje v smislu § 208/1 k. p. ustavi.
Razlogi:
Letak, katerega razširjanje se obtožencema očita, vsebuje prav g'otovo volilno agitacijo zoper udeležbo pri volitvah v narodno skupščino z dne 8. XI. 1931. Toda volilna agitacija sploh in tudi, če se obrača zoper dejansko edino postavljeno listo, torej agitacija za abstinenco ni zabnanjena in zamore biti kaz-njiva zgolj, kadar prekrši pozitivne zakone.
Čl. 12 naše ustave z dne 3. 9. 1931 dovoljuje Vsakomur v mejah zakona izražanje svojega mnenja z besedo, živo ali pisano, slikami in drugimi prikladnimi sredstvi.
Čl. 54 naše ustave predvideva svobodne volitve, ko nareja v svojem prvem odstavku, da sestavljajo narodno skupščino poslanci, ki jih voli narod svobodno z občim, enakim in neposrednim glasovanjem.
Zakon o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino z dne 19. 9. 1931 predvide-(§§ 17-29).
čim je potemtakem uzakonjena možnost več kandidatnih list, pri tem pa svoboda volitev in izražanja lastnega mnenja, je volilna agitacija neizogibna in ne more biti sama na sebi kaznjiva.
Že citirani zakon o volitvah pa postavlja volilni agitaciji tudi meje dopustnosti (§§ 72, 73, 74, 82, 83). Osobito preti v svojih določbah g§ 72 in 82 s kaznijo tistemu, ki bi z n a s i-IJemali grožnjami preprečil enemu ali več državljanom izvršitev njih volilne pravice, odnosno tistemu, ki bi na volišču prena-8al radi agitacije lažnjive vesti ali razširjal slike, lepake in druga sredstva za agitacijo. Volilni zakon pa tudi noben drug zakon ne Mati nobene kandidatne liste kot take, tudi ne tiste, ki jo postavi vlada, ki je na upravi llržave in ki se poteguje za zaupanje ljudstva. Po § 307/2 noveliranega kaz. zak. je zaščitena poleg senata le narodna skupščina, ki mora piti torej preje izvoljena. Potemtakem pa agitacija, ki ne krši določb cit. volilnega zakona zoper katerokoli kandidatno listo, torej ^udi proti udeležbi pri volitvah, ko volilna jjjolžnost ni nikjer uzakonjena, ne more biti Ig m a na sebi kaznjiva. ^»Obtožnica sama ne očita, Ha' bi obtoževana imitacija kršila 'določbe volilnega zakona in
jo stavlja z ozirom na določbo § 90 zakona o volitvah v narodno skupščino pod udar zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Toda neopravičeno.
Za dejanski stan čl. 3 tega zakona je potrebno, da vrši storilec z razširjenjem plakatov propagando, da bi se spremenil politični red v državi. Takega dejanskega stanu predmetni letak ne vsebuje. Prvi štirje odstavki njegovi vsebujejo poročilo, da so nekateri politiki drugih krajev klenili, da se ne udeleže volitev. Nadalje vsebuje letak poziv volilcem, da se naj ne udeležijo volitev, kateri poziv je v smislu gornjih izvajanj nekaznjiv. V ostalem vsebuje letak razloge tega poziva, ki značijo pobijanje postavljene kandidatne liste, kar vse po obrazloženem ni kaznjivo. Nikakor pa ne izhaja iz vsebine letaka, da bi šlo za ustvarjanje razpoloženja, da se naj spremeni politični red v državi. Propagande v tem smislu ali namere ustvarjati -tako raz-zoloženje tudi ni v trditvah, da se vrši na volilce strašen pritisk od strani vlade«, kajti vlada ni istovetna s političnim redom. Pri istem političnem redu se lahko vlade, ki imajo upravo države in jih imenuje kralj (čl. 77 ustave) spreminjajo, politični red pa ostane. Očitek napram vladi je lahko kaznjiv/ toda političnega reda ne tangira.
Pod obtožbo stavljeno dejanje tudi ne tvori dejanskega stanu po čl. 4 cit. zakona, ker iz vsebine letaka in zgoraj navedenih razlogov ni mogoče posneti namere, izpostaviti posmehu politični red v državi ali povzročiti ne-razpoloženje zoper njega. Take namere iudi glede državnih naprav, zakonov, uredb in naredi) oblastev ni posneti iz letaka In zlasti ne glede zakona o volitvah. Niti ena teh institucij se v letaku ne omenja, temveč se izraža le negodovanje zoper državno kandidatno listo in njene kandidate ter želja po svobodi in svobodnih volitvah, kar je razumeti kot željo da se zakon o volitvah ali kak drug zakon, ki omejuje svobodno politično udejstvova.nje, spremeni. Izražanje želje, da se kak zakon na legalen način spremeni, seveda ne more biti kaznjivo, ko čl. 114 ustave dopušča celo spremembo ustave same. čl. 118 pa spremembo ostalih zakonov in ko čl. C3/2 ustave priznava narodnim poslancem pravico, podajati zakonske predloge, h katerim spadajo naravno tudi predlogi na spremembo obstoječih zakonov, katere pravice se morejo posluževati večinoma le na podlagi od državljanov izraženih želja.
Željo, da bi se te spremembe izvršile na kak drug nego legalen način, letak ne izraža, nasprotno celo poziva volilce, naj mirno čakajo dneva, ko se vrne politična svoboda.
Ko torej vsebina predmetnega letaka in potemtakem tudi njega razširjanje ne tvori dejanja, kaznjivega po razmotrivanih zakonih, je bilo postopati v smislu § 208/1 lep. Trdifve letaka, »da se vrši strašen pritisk na volilce od strani vlade«, vsebujejo sicer gotovo očitek pristranosti, ki bi se mogel podrediti določbi § 302, 2. odst. k. z. Toda za vzdržavanje
Pri poapnenju arterij v možganih in srcu
dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polustransko ohromelih s »Franz Jo-šefovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	"	6
obtožbe v tem pravcu ni zakonitih pogojev, ker ni izkazano odobrenje v smislu § 313 št. 2 k. z.
Višje deželno sodišče v Ljubljani, oddel. III., dne 2. marca 1932.
Levieni£
*
Raznoterosti.
Srečen, ker mu je odbil nos. Neki možak je imel neverjetno dolg in kriv nos. To seveda ni bila njegova krivda, a vendar se je čutil nesrečnega in je nekega dne izjavil svojim domačim: »Pretep me bo rešil tega zla in bom spet srečen, tako srečen, kakor sem bil le kot otrok.« Naslednjega dne je izzval nekega znanega boksača in ga javno imenoval strahopetca. Boksač ni bil nič l aj dobro razpoložen in si je takoj slekel svojo suknjo. Trenutek nato so padali težki udarci sem in tja. Po dveh trenutkih je imel mož z dolgim nosom — razbit nos. Krvi ni bilo bogve kaj, toda nos je bil — raven. Naš junak je tedaj stopil ves iz sebe od veselja k boksaču, ponudil mu je roko in dejal: »Ne morete si predstavljati, kako srečnega ste me napravili.«
Morilec zasačen po 29 letih. Od itfta 1903 so oblast i iskale Geo Presneli a, ki je tedaj v Bakersville v Ameriki umoril nekega farmerja, ko sta se prepirala glede Presnellove žene. Presneli je bil nedavno končno aretiran v tem mestu, kamor se je kmalu po umoru preselil in živel v njem kot spoštovan meščan pod izpremenjenim imenom Geo Miler. Med tem časom je mož že opravljal — službo mirovnega sodnika in bil porotnik pri dveh morilskih obravnavah, od katerih je bil pri eni obtoženec obsojen na smrt.
Mačka v poštnem nabiralniku. Višji
poštni nadzornik v Evansvillu v Severni Ameriki se bavi z zadevo, ki je sama na sebi komična, ki pa bo postala zelo resna za tistega, ki jo je povzročil. Nekdo si je namreč dovolil šalo, da je v neki poštni nabiralnik v tem mestu zaprl mačko. Ko je poštar, nič hudega sluteč, odpril nabiralnik, mu je razjarjena žival skočila v obraz in ga občutno opraskala. Poštar je vložil pritožbo in oblasti so uvedle preiskavo.
Štorklja dala povod za aretacijo. — Družini Blondlee je bil rojen otrok med tem, ko sta se mož in žena vozila na vlaku iz Kalifornije v Kanado. O tem nenavadnem dogodku so seveda pisali vsi listi in tako je en izvod prišel v roke tudi glavnemu policijskemu načelniku države Ontario. Ta je pobrskal v svojih spominih in našel, da je srečni oče preteklo leto oropal neko banko in nato izginil ter ga zato išče policija. V vsej tihoti jc dal ukaz svojim policistom, ki so Blondella aretirali, ko je na postaji Galt stopil iz vlaka.
Posrečilo se mu je. V vlaku je pregledoval sprevodnik vozne listke. Neki že stari možak navzlic vsemu iskanju svojega listka ni mogel najti. Tedaj ga je sprevodnik smehljajo opozoril na to, da drži listek vendar med zobmi. Ko je pa sprevodnik odšel, je pojasnil starec so-
potnikom: »Veste, gospodje, to ni zaradi starostne oslabelosti, temveč zaradi tega, ker je bil listek že star in tako sem moral datum prežvečiti.«
Steklena- oblačila. Iz zelo tenkih steklenih nitk je mogoče stkati neko vrsto svile; doslej so to stekleno svilo uporabljali predvsem kot toplotno zaščito pri parnih vodih itd. Nemški patentni urad pa je podelil zdaj patent ¿a oblačila iz stekla, ki so baje propustna za zdrave ultravioletne žarke. Odslej ne bo več potrebno, da se slečeš, Ce se boš hotel v gorah ali ob morju obsevati, zadostovalo bo oblačilo iz stekla. Koliko Je ta novi izum res praktično uporaben, pa bomo šele videli, in tu bo imela svojo merodajno vlogo tudi cena novega blaga.
Bajka na razoroževalni konferenci.
Razoroževalna konferenca v Ženevi deluje naprej. Dosti je govorjenja in predlogov. Vsaka država ima seveda svoje lastne predloge. Da jim pokaže, kakšni so ti predlogi, je španski delegat povedal sledečo bajko: Zveri so se sešle na razoroževalni konferenci. Lev pogleda biku v oči in pravi: »Odpravimo rogove. Bik pogleda jastreba in predlaga, naj bi se odpravili kremplji. Jastreb se zagleda v leva in priporoča odpravo šap. Končno se oglasi medved in predlaga, naj bi odpravili vse in se nato medsebojno objeli.«
Brezposelnik na stolpu. V Florids-dorfu pri Dunaju se je te dni zgodil slu-
čaj, ki je raburil tamošnje prebivalstvo. Ko je bil promet nfefživahnejši, so opa-> žili, kako pleza po cerkvenem zvoniku proti vrhu' neznan moški v stalni nevarnosti, da mu spodrsne in da pade globoko doli na cestni tlak. Poklicali so rešilno postaja in ognjegasce. Mož se za nje ni zmenil. Ko je prišel kakih 70 metrov visoko, se je ustavil in pričel z mogočnim glasom govoriti tisočglavi ' ljudski množici. V lepem govoru je orisal bedo brezposelnih. Tudi on sam je brez dela in brez zaslužka. Ker niso pomagala nobena pota, je primoran na ta ' način prositi kruha in dela. Po ganljivem govoru je z veliko težavo in s pomočjo ognjegascev splezal z zvonika. Ta delavec brez dela je neki Tratnik, doma iz Floridsdorfa, in so se ga po tem obupnem dejanju usmilili. Našel je službo in s tem kruh.
Dve ženski zmorete več kot sedmero policistov. Dve sestri, 21 in 24 let stari, sta neki večer zapeljali svoj avto v ga-I ražo v ozadju neke hiše v Chicagu. Ne-: nadoma se pojavi pred njima neki 17-letni krepek črnep in zahteva denar. Sestri sta se poslužili edinega orožja, ki sta ga imeli pri roki, namreč pričeli sta kričati. Sosedje so zaslišali krike in obvestili policijo, ki je prispela še dokaj hitro na lice mesta. Nudil pa se ji je čuden prizor. Sopihajoč črnec je ležal na tleh, kamor ste ga pritiskali obe sestri, ki ste na njem udobno sedeli. Nadaljnje delo sta sestri prepustili polici-
stom, katerih je bilo sedem. Dočim pa ste obe sestri zlahka ugnali roparja, 'je imela policija dokaj dela z njim: pet minut se je morala pretepati z njim, predno ga je ukrotila in pri tem si je eden policistov še prst zlomil.
Velikanska moč žuželk. Ogromna moč tiči v žuželkah, ki se nam zde na prvi pogled tako majhne in neznatne. Ko bi bile nekatere žuželke sto-, dve-ali tisočkrat večje nego so, bi s svojo neizmerno močjo uničile vse, kar bi se jim postavilo na pot. Ubraniti bi se jih ne mogla nobena žival, noben človek in nobena stvar, ki bi jo napravila človeška roka. Navadno si mislimo, kar je majhno, mora biti tudi šibko. Toda ko bi bil človek tak orjak, kot je neka vrsta travniških kobilic, ki skoči 400krat tako daleč, kot so dolge, bi lahko delal 185 metrov dolge korake in pravljica o škornjih, s katerimi z enim korakom napravimo 7 milj dolgo pot, bi postala gola resnica. Mravlja ima tako močne čeljusti, da ž njimi prenaša tovore, ki so težji od nje. In tako moč, ki jo moramo v primeri z velikostjo imenovati res orjaško, imajo tudi razne druge vrste mrčesa. Če bi n. pr. čebela imela velikost konja, bi lahko vlekla 30krat več nego konj. Mali grobar vleče stokratno svojo težo in rjavi hrošč je 21krat močnejši od konja. Mnoge žuželke bi premagale s svojo neizmerno močjo vsa živa bitja, ko bi bile tako velike kot so naše domače živali; njih čeljusti, sesa-
srcih
Bližnji termin žrebanja
1. MAJ 1932
bo katedrale
Dobrodelnega društva Sv. ?lncencija v Seogredu
ne dovoljuje nadaljnjega odlašanja!
O-
Za mal dena
r. Dvojna srečka
Din 2oo-
Vi loo
— 5o' —
25-
si morete z dobitki:
Enkratno žrebanje!
2 krat Din 2,5oo.ooo'— 2 krat Din Soo.ooo1— lo krat Din loo.ooo--loo krat Din to.ooo —
Din S.ooo.ooo1— Din l.ooo.ooo'-Din l.ooo.ooo'— Din l,oot>.ooo-—
zasigurati ceio premoženje!
No odlašajte torej še nadalje, ampak nabavite si Se danes tik pred žrebanjem
Enkratna vloga!
srečko za zgradbo katedrale.
Srečke prodajajo: vsi župni uradi, kolekture, denarni zavodi, cerkvene in dobrodelne ustanove itd. Glavna uprava: Beograd, Ulica Jovana Rističa 2f,	Prodajna podružnica: Zagreb, Tvrtkova ulica 5.
la In žela bi bila strašno morilno orož
je, kakršnega svet še ni videl.
*
Novejše.
Velesile se bodo posvetovale o podonavski združitvi držav. Angleški ministrski predsednik Macdonald sklicuje velesile glede podonavskih držav.
Nenadna smrt. Nenadoma je umrl med vstajenjem vlč- g. Friedrik Repo-Iusk, župnik v Št. Vidu nad Valedkom. Rajni se je rodil leta 1864 v Limbušu pri Mariboru in je bil posvečen leta 1892. Blagi duši svetila večna luč!
Opozarjamo cenjene čitatelje na današnjo prilogo pooblaščene prodajalnice srečk klasne loterije tvrdke Serdarušič in Ko., Beograd, "Ul. Knjeg. Ljubice 16.
Šmarje pri Jelšah. V zimi in snegu smo obhajali velikonočno procesijo, kakor že tega pač dolgo ni bilo. Veselo pisanko pa nam je prinesla v zadnji številki naznanjena vest, da se je začelo nabirati za novi veliki šmarski zvon in da se je že oglasil velikodušen dobrotnik njegov. Ko bi še to dočakali, da nas z mogočnim glasom budi, vspodbuja in kliče, pa bi še lažje prenašali svoje težave. — Se; danja. huda kriza se je seveda pokazala tudi pri Sv. Roku velikonočno nedeljo popoldne. Nekdaj je tam mrgolelo otrok in tudi odraslih, ki so jim metali po hribu navzdol pisan-ke v podobi rdeče barvanih jajc, jabolk, po-meranč in tudi denarja. Oj, je bilo to veselo vrvenje, med njim pa seveda tudi trpljenje slabejših počasnežev. katere so močnejši ter urnejši izpodrivali. Pa tolaži se, ljuba mladina! Kakor je velikemu petku* sledila velikonočna nedelja, se bo tudi za tebe povrnilo to nekdanje veselje, ko kriza neha in se velika noč pozneje prikaže!
Sv. Tom?ž ^rl Ormož«. Kakor prejšnja leta priredi naše Katoliško izobraževalno društvo tudi letos v nedelio dne 3. aprila, to je na belo nedeljo, popoldne po večernicah v Društvenem domu materinski dan. Na sporedu so lepe deklamacije, petje in nad v«e zanimiva in poučna igra »Ozdravljena« v 3 dejanjih. Kakor vam je go'ovo lanska materinska slav-nost ugajala, tako in Se veliko bolj vam bo ugajala letošnia, z res izbranimi točkami in krasno irfro. Mamice, pridite v obilnem številu pogledat si to lepo prireditev, vabljeni pa ste seveda tudi drugi! Na svidenje!
Pol7P1a Dekliški krožek in fantovski odsek Katoliškega prosvetnega društva na Polzeli priredi na praznik dne i. aprila v Prosvetnem domu materinski dan s sledečim sporedom: pozdravni govor, deklamacija, svetopisemska drama »Jeftejeva hči« v treh dejanjih, nastop pevskega zbora, »Pribežališče grešnikov«, mistična igra s petiem v dveh dejanjih. Obe dve igri v jutrovskih. oziroma srednjeveških kostumih. Pevske točki s spremljavo klavirja. Vstopnina: 7, 5 3 Din Vljudno vabimo! Bog živi!
Sv. Frančišek v SavfnisV-» dolini. Na belo nedelio priredi naše Prosvetno društvo v Mar-finovčevi dvorani pod vodstvom g akademika JoSkota Časi zabavno -esploierro s petjem »Ve seli kmp*ič«. Vsi priiatelji prosvete, posebej Se leiwa petia, pte vliudno vabljeni k tei prireditvi! — Gospodarska predavanja v šoli, ki so sedaj par nedelj izostala, se bodo v aprilu zopet nadaljevala
Sv. Križ pri Ljutomeru. Dekliška zveza priredi na praznik Marijinega oznanenja dne 4.
aprila materinski dan s petjem, govorom, de-klamacijo, prizorom »Materina ljubezen« ter igro »Ozdravljena«. Vabljene so posebno naše mamice! Brez vstopnine.
Gornja Sv. Kungota. Pasijon ali Jezusovo trpljenje bodo igrali v Gornji Sv. Kungoti v Prosvetnem domu dne 4. in dne 10. aprila ob treh popoldneč	„
Cirkovce. Bralno društvo ponovi igro »Stari in mladi« dne 3. aprila. Pridite pogledat v obilnem številu!
Slovenjgradec. Občni zbor Živinorejske zadruge v Slovenjgradcu se vrši na Belo nedelje dne 3. aprila ob pol 10. uri dopoldne v Zadružnem domu v Slovenjgradcu. Člani zadruge in drugi kmetovalci se vabijo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
Sv. Marjeta ob Pesnici. Prostovoljno gasil» no društvo priredi na Belo nedeljo dne 3. IV., popoldne po večernicah v Slomškovem domu igro »Scapinove zvijače«. Med odmori poje domači pevski zbor. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo motorne brizgaihe, se vabijo vsi prijatelji gasilstva na svidenje!
Sv. Trojica v Slov. goricah. Matere, mamice in tudi babice, pridite z očeti in otroci na Belo nedeljo, popoldne po večernicah, v samostansko dvorano, da skupno zopet proslavimo »Materinski dan«. Ginljiva igra, štiridejanka »Dve materi« in ljubka voščila vaših malčkov bodo razvedrila naša skrbeča srca. Kateri pa ne morete priti v nedeljo, pa pridite v pon-deljek, na preneseni praznik Oznanenja Marijinega, ob isti uri. Ta dan ste vabljeni tudi vsi okoličani: Benedičani, Antončani, Lenar-čani, Ruperčani in drugi!

V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda Din
1.20 Najmanjša cena za oglas je 8 Din. Manjši'zneski se lahko vpošljejo tudi v znamkah
— Upravništvo odgovarja na razna vprašanja
samo takrat, ako je priložena znamka za Din 2.— za odgovor
Upravništvo.
Tovariša iz vojne bolnice v Inomostu 1. 1918 prosim za naslov, da se mu oddolžim. A. Sotler, Sroml je.	465
Rtidar, zaposlen v Franciji, star 28 let. ima nekaj kapitala, se želi poročiti z dekletom, katera bi imela kakšno posestvo. Dopise na upravo lista pod »Bodeš srečna«.	464
Prodam zidano hišo z vino- in sadonosnikom blizu kolodvora. J. Dobnik, Laše, pošta Podplat.	470
_ _ , ____________ i
Deklo eno močnejšo, eno iz šole izstopilo, sprejme M. Kramberger v Gočovi, pOšta Sv. Trojica v Slov. goricah.	463
Pozcrl Proda'se pod lastno roko veliki zidani mlin, hiša in hlev, vse z opeko krito, na stalni vodi, 2 para kamenja, 1 dvojni valcl, oljeva preša z vsem orodjem, splav in kašta vSe betonirano Cena in drugi podatki se izvejo pri Ivanu Škrlec, up.-poštar. Sv. Tomaž pri Ormožu.	460
Cepljene trte, eno- in dveletne, na različnih podlagah po zelo znižani ceni, nudi I. trs-ničai^ka zadruga v Sloveniji, pošta Juršin-ci pri Ptuju. Zahtevajte cenik.	1718
Potrebujem dva delavca za rižanje lesa in za zbijanje splavov (flosov), v prostem času pa imata delo v gozdu. Delo je stalno. Istotam se sprejme sekače. Dopise na upravo lista pod »Splavarja«.
Čevljarski Singer Flachstepp in ženski Pfaff šivalni stroj proda pod lOletno garancijo: špecijalna mehanična delavnica R. Drak-sler, Maribor, Vetrinjska ulica 11. 46C
Majerja s 3 delavnimi močmi sprejme gostilna Novačan v Košakih.	469
Proda se zelo ugodno pletilni stroj »Rekord«. Pouk brezplačen.	451
Oves semenski, prvovrstno domače blago razpošilja od 50 kg naprej po 2 Din za 1 kg. Vzorci na razpolago. Ivan Rojnik, Slovenjgradec.	440
Kupim suhe hrastove doge za en sod 1.70 d-a 2 m dolge z podmi. Ponudbe na: Pij Šene-ker, posestnik, Sv. Jurij ob Pesnici, p. Gornja Sv. Kungota.	4f>6
E IV 3415/31. Dražbeni oklic. Dne 8. aprila 11. dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Počenik in Sp. lllapje, vi. at. 26, 93, 95, Spo. lllapje,- vi. št. 75 in 77. Cti-nilna vrednost: Din 125.202.10. Najmanjfti ponudek: Din 83.468.—. Pravice, ki bi pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdraži-telja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru ,dne 19. februarja 1932. 455
Sadjarji?
Če hočete imeti v jeseni lepo sadje, morate že sedaj spomladi uporabljati za škropljenje sadnega drevja
Arboriit
ki Vam zanesljivo zatre vse škodljivce.
Zahtevajte brezplačno navodila in cenike pri tvrdki	468
CHEMOTECHNA družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10 (dvorišče).
Tam dobite tudi prvovrstno cepilno smolo za cepljenje sadnega drevja.
FPsiillll*i4>V4> <n druse kože od divjačine ku-
IFIIIIII fC. puje I. Ratej, trgovec, Slov. Bistrica.	458
Razglas.
Založniško podjetje »Jug«, Beograd, Krunska ulica 20, je bilo pooblaščeno za prodajo slik bodoče rimsko-katoliške katedrale v Beogradu in sre^k, ki so se izdale v korist zidanja iste katedrale.
Ker se imenovano podjetje ni držalo pogojev, ki so mu bili določeni za to prodajo, je podjetju z današnjim dnevom ono pooblaščence oblastno odvzeto.
Smatramo za dolžnost, da to od-vzemo pooblaščenja javimo vsem interesentom s prošnjo, da vzamejo na znanje, da imenovano podjetje nima več nikakih pravnih odnošajev z nami.
Reograd, dne 18. marca 1932.
Dobrotvorno društvo sv. Vinka v
Beogradu.
ii.iiwi ........i n imrv^r-;i .iiui»im 1—i"
Paviiha.
Paviiha je potoval v družbi tovarišev črez hribe in doline. Ce so prišli do hriba, Je hodil Paviiha na vrh vesel in dobre volje, če so pa šli po hribu nizdol, je bil otožen in malo-beseden. Tovariš ga je vprašal, zakaj je tam, kjer pri potovanju ni truda, slabe volje, tam pa dobre, kjer se je treba truditi in se potiti.
Paviiha je odgovoril:
»laz sem pač takšen, da mislim vselej na bodočnost. Če hodim po bregu navzdol, že mislim na Cas, ko bom moral na drugem hribu kvišku in tedaj me veselje kar mine. Ge pa hodim na hrib navkreber, tedaj vem, da i>ode šlo po drugi strani spet prijetno v dolino.«
Pitana kokeS.
Žena je imela kokoš, ki ji je znesla na dan po eno jajce. S tem bi se bila lahko zadovoljila. Ker pa je bila zelo skopa, je želela, da bi ji kokoš znesla eno jajce dopoldne in drugo pa kar že popoldne. Zato je dala kokoši vedno več krme. Kokoš se je seveda odobelila in zdaj sploh ni več nesla jajc in žena jo je morala zaklati.
Nekaj mora biti.
Janezek se je udaril in se zato seveda, prav bridko jo«£,
Mati: »Bodi vendar mož in ne joči se.«
Janezek: »Dobro, ne bom se več jokal, ako se smem kregati in preklinjati kakor oče, če ga kaj boli.«
Do vol j oa je.
Mihec in Tonček stojita vsak na eni strani ceste in se prepirata. Hude besede padajo sem in tja, ali vsak ostane lepo na svoji strani, ker si ne upata drug k drugemu. Na-< zadnje vpraša Mihec:; »Ali ti se smem povedati, kaj prav za prav o tebi mislim?«
Tonček: »Da, -smeši Ali pazi, potem ti raz-bijem glavo!«
=3 C3
5. Miško v šoli.
Po kosilu se poda Miško v šolo, kjer se uči: čitanja, pisanja, računanja in še razne druge predmete. Kakor njegovi tovariši, tudi on komaj Čaka, da pozvoni na odmor, ko se bo lahko igral.
6. Sovražniki se zbirajo.
»Mi rabimo pomagačev«, pravi Miha. »Spominjam se dveh čarovnic. Ti dve bomo poklicali.« Pošljejo po pritlikavih vojakih pismo. Vojaki potujejo celo noč preko hribov in dolin. Zgodaj zjutraj dospejo do kočure, v kateri prebivata čarovnici: Jcra in Bara.	(Dalje sledi.)
Razae pravljice.
(Dalje.)
»Jaz nisem gospodar, ampak strašilo. Odpustim ti, ali samo pod -ogojem, da mi privedeš prvo hitje, ki ga vidiš, ko dospeš do doma. Pri-seži že tudi, da se boš vrnil čez tri mesece sem, da te ubijem.«
Trgovec je vse obljubil. Pomislil je, da bode gotovo videl najprej psa ali mačko, ker bo šel v hišo skozi dvorišče.
sta postavila konja v hlev in sta akt v jedilnico. Komaj sta sedla, se je začul velik ropot in strašilo je vstopilo. Pogledalo je Lepo od glave do nog in je vprašalo, ali je iz lastne volje tu. Dekli^ ca je pritrdila. Nato jo je vljudno pozdravil, očetu pa je naročil, naj v jutro odpotuje, pa se ne sme nikoli več vrniti.
Oče in hčerka sta se podala v spalnico. Oče ni mogel cele noči zatisniti oči. Lepa je zaspala takoj, ker se ji je prej bila prikazala dobra vila in ji je obljubila, da ji bo pomagala. .Zatrjevala ji je tudi, da se ji v strašilovi hiši ni treba prav nič bati.
V jutro zarana je oče odjezdil, Lepa pa je v veliki žalosti ostala v sobi. Na zidu je videla veliko ogledalo. To je bilo čarobno ogledalo. Kadar je vanj pogledala, je videla vse, kar si je zaželela.. Zdaj je pogledala v ogledalo in je videla očeta, kako je dospel do hiše in kako ga pričakujeta starejši dve sestri. Odšla je v jedilnico na zajtrk.
Ko pa je dospel do doma, koga je najpoprej zapazil? Svojo najmlajšo hčer Lepo. Src« mu je pokalo od tuge, ko je pomislil, kaj je bil obljubil strašilu.
»Tu imaš rože, hčerka moja!« ji je rekel. »Pa vedi, da bodo tvojega nesrečnega očeta drago stale.« Nato je svojim hčerkam povedal vse, kar se mu je bilo pripetilo.
Starejši sestri sta začeli zmerjati Lepo, češ, ona je kriva, da bo moral oče v smrt. Ali Lepa je takoj izjavila, da radi rije oče ne bo umrl, ona sama bo poiskala strašilo. Oče jo je prosil, naj tega ne stori,ali ona ga ni hotela slušati. Nazadnje je oče' privolil, in sicer tako, da gresta oba.
Ko je napočil devetdeseti dan, sta se podala oče in Lepa proti strašilovi hiši. Ko sta dospela.
Ves čas je čula krasno glasbo, ki so Jo proizvajali nevidni godci.
»To strašilo mora biti ljubeznivo bitje!« je pomislila.
Na večer je zopet čula ropot. Strašilo je vstopilo. Lepa se je prestrašila, ali strašilo ji je milo reklo, naj se ne boji nič in naj dela, kar hoče.
(Dalje prihodnjič.)
Medvedek.
(Povest v slikah.)
Moški polčevlji, boks, trpežni Din 120*—, 128'—
Moški polčevlji, najfinejši boks, eleg. Din 155"—, 165*—•
Klobuki oiroški Din 28-—, 38'—
Klobuki moški Din 52'—, 62'—, 75-—
Velika izbira oblek, perila, kravat, dežnikov, nogavic i. t. d. najceneje in solidno pri
MMh IštSi, Maribor, (slavni trg 2
00
Nczlo sti Ifiva
€€
Tako se imenujezara-di svojih sestavljenih delov, ki bo sigurni proti padcu in udarcu, prava švicarska Anker ura št. 512 v lepo poniklani škatlji za samo Din 48* — Ista ura z radium svetlečim kazalom in kazalcem samo Din ©S*— Pošilja sc po povzetju ali ako so pošlje denar naprej. Noben riziko, ker jo izmenjava dovoljena ali pa sc pošlje denar nazaj.
Prava švicarska žepna ura, že od Din 44'—, ure zapestnice že od Din. 93'—, budilke od Din 49'—, kakor nakit, srebrno in zlato blago skoraj za originalne tovarniške cene najdete v ogromni izbiri v velikem ilustrovanem krasnem katalogu, katerega dobite trtczplaSno. Zahtevajte ga od že 34 let obstoječe tvoroiške hiše ur
H. SUTTNER V LJUBLJANI ŠT. 992
Tudi za 35*— Din se dobi ena žepna ura in že za 45*— Din tudi ena budilka. — O b a so dobre!
— Ze 34 let mnogo tisofi strank z
ti.
Priporočam
svojo bogato sortirano zalogo pomladanski! nevesti.
Po skraino nizkih cenah. Pripoznano najcenejše ostanke prodaja le
M. Bajšefi
manufakturna trgovina
Maribor, Glavni trg it. 1
Milne pasove
(Bruclibaufle.)
tudi za najhujšo kile, trebušni pasovi, gumijaste nogavico, umetne noge in roke itd. najceneje pri tvrdki
Ivan Fric, bandažisi Celje
za farno cerkvijo. 317
Kdor v »Slov. Gospodarju« oglašuje,
uspeha gotovo se raduje!
Naročite za fante,
ki se odpravljajo k vojakom, knjižico:
Plol tovariš.
Molitvenik za mladeniče in še zlasti za vojake.
Cena z rudečo obrezo IG Din, z zlato obrezo 18 Din Po p0*3ti 1 Din več.
Tiskarna sv. Cirila Maribor.
Zelo velika
je Vaša korist, ako si nabavite srajce in vse drugo perilo za dame in gospode direktno v tovarni Stermecki, kjer so cene radi lastne izdelave zelo nizke, izbira ogromna in izdelava pa zelo fina. Pišite še danes po novi, veliki, ilustrirani ceniki
Trgovski dom
R. Stermecki
Celje Si. 24.
•"«v

Najboljša
kosa „Vulkan-Pohorka^
Veletrgovina z železnino
Pinier & Lenar
• Maribor =====
Širite „Slov. Gospodarja"!
E B
B
E E B E E E B E E B
najboljše in najvarnejše pri
Spodnješfajepshi ljudski posojilnici v Mariboru
Gosposka ulica
r. z. z n. z.
Ulica 10. oktobra
Najugodnejše obresti za vloge ht posojila. Stanje hranilnih vlog
nad 62,000.000 dinarjev.
Za varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje I
H_______________
BEBBHBBBBBEBEEBEEEBBEBEEBBEEBESEBBBBBBBBEBBBEBBSE
Večjo množino cepljenih trt, različnih vrst in podlag ima v zalogi uprava posestev Guido pl. Pongratz, Dornava, p. Moškanjci. Cenik na razpolago.	445
Učenec iz poštene krščanske hiše, z dobro šolsko izobrazbo, krepak, zdrav in močan, se takoj sprejme za večjo trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Pošten«. Naslov se izve iatotam.	450
Sprejme se marljiv in spreten, strokovno na-obražen Viničar. Ponudbe z spričevali na oskrbništvo dr. Ilugo Windisch-Graetz, Konjice.	448
Nagrobne spomenike iz marmorja in umetnega kamna in druga dela izvršuje po zelo ugodni*», cenah, iudi na mesečne obroke, se priporoča: F. Koban, Rače-Fram T. št. 6. 449
Cepijena izabela se prav ugodno proda pri drevesničarju Bogmir Rezarju, Kresnike-Štore. Zahtevajte ponudbo.	439
Kupim hišo v bližini trga in železniške postaje, pripravna za obrt, kjer bi bilo potrebno samo 10.000 Din, ostalo je lahko vknji-2eno. Ponudbe na M. K., Spodnji gris 19, Gornja Radgona.	452
V Petrovčah na prodaj enostanovanjska hišica z vrtom, sadonosnikom in njivo, S minute od kolodvora in cerkve. Jožefov hrib št. 1, pošla Celje.	444
Tudi lacena preja ti veliko prištedi, ako jo daš v tkanje »Krosni«, taklnici domačega platna v Ljubljani, Zrinjskega cesta 6. Ker je platno za rjulie tam stkano najtrpežnejše in najceneje.	' 417
Vedno sveže žgano kavo, vse špecerijsko blago, okove za pohištvo in stavbe, kuhinjsko posodo, mreže za postelje, zanesljivo kalji-va semena kupite pri .Tos. Jagodič, Celje, Glavni trg 14 — Gubčeva ulica 2. Zamenjam bučno olje za bučnice.	418
Proda se v Gočovi ob okrajni cesti krasno in večinoma arondirano posestvo 22 oralov. Poslopja so v najboljšem stanu. Prvovrsten sadonosnik. Stiskalnica. Lepe kleti. Travniki, njive, gozdovi. Proda se skupno ali posamezno Vinko Fra.8, Gočova, pošta Sv. Lenart v Slov. goricali.	422

Viničar z 3—4 delovnimi močmi se sprejme takoj. Oskrbništvo Racerdvor pri Mariboru.	431
Pozor kmetovalcu Za spomladansko gnojenje prodajam mavec (gipsj po 25 Din za 100 kg, dokler zaloga traja. Rud. Dergan, Laško. 379
Na prodaj imam vsakovrstna posestva od 12 tisoč Din naprej. Posestva so v bližini Ptuja, -jako lepa In vsa poslopja v dobrem stanu. Več se izve pri g. Tomažu Zartl, pošta Sela pri Ptuju,.	336
Cepljene trte prvovrstne po 75 par nudi Franc Zelenko, Juršinci.	420
Občni zbor Hranilnice in posojilnice na Dobrni, r. z. z n. z., se vrši dne 10. aprila t. 1., ob 9. uri dopoldne v prostoru Hranilnice in posojilnice na Dobrni s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje za.pisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Tolitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. V slučaju, da bi občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure poznej drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo veljavno sklepal, ne glede na število navzočih članov.	441
Živinorejski rodovniški odsek v Velenju vabi uljudno vse svoje člane, da se sigurno udeleže rednega občnega zbora, ki se bo vršil dne 3. aprila 1932, ob 3. uri popoldne pri g. Blatniku v Stari vasi s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika, čitanje zapisnika. 2. Poročilo mlečnih kontrolorjev. 3. Izvolitev novega odbora. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1931. 5. Slučajnosti. Vabimo vse napredno misleče živinorejce, da se tega občnega zbora udeleže, ker namerava biti ta občni zbor posebno zanimiv za povzdigo živinoreje v okraju. ■— Odbor.	443
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Selnisi ob Dravi se vrši na Belo dne 4. aprila 1932, ob pol osmih v posojilniških prostorih. V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje občni zbor ob vsaki udeležbi.	437
Obče znana tvrdka C. Pickel, Maribor, Kora-ščeva ulica 29 priporoča za tekočo stavbeno sezijo vse tozadevne potrebščine, kakor: cementne cevi, cementne in umetno-kamene stopnice, cementne plošče za tlak in druge cementne izdelke, nadalje je na razpolago vedno sveže apno iz Zagorja, Ia trboveljski cement, razne tvarine za izolacije, strešne lepenke vseh številk, kamenite cevi itd. itd. Tvrdka prevzame tudi kanalizacije in asfaltna dela pod nadzorstvom posebnega strokovnjaka.	438
Dva vajenca za pekovsko obrt z vso oskrbo v hiši, učna doba 3 leta, sprejme Ivan Zur-man, pekarna, Slov. Bistrica.	396
O E N A M
shranite po najugodnejših obrestih na hranilne knjižice in tekoče račune po dogovoru pri	361
Krekovi posojilnici
■	r. as. z n. se.	■ ¡<
Maribor, Meljska cesta 10.
Poziv!	Pozivi
Kmetje, vrtnarji in gospodinje
Pozor I
Ako rabite za svoje vrtove, travnike in polja zdrava in visokokaljiva
semena
blagovolite se obrniti z zaupanjem na staro-znano tvrdko	366
M. BERDAJS, MARIBOR, TRG SVOBODE.
Naznanilo.
Vljudno naznanjam, da sem otvoril v Celju na Dečkovem trgu v hiši g. Stegu svoj lastili
fotografski ateffe
Priporočam se za vsa v stroko spadajoča dela, katera bodem strokovno izdelal z nizkimi cenami. Za slikanje na domu ne zaračunavam nikakih posebnih stroškov.	442
K obisku .se 'priporoča
imn ifras, Celje
fotograf.
ZAHVALA. 1
Povodom smrti moje matere gospe Marije Kikl v Partinju št. 55, pošta Sv. Jurij v Slov. goricah, ki je bila zavarovana pri
LJUDSKI SAMOPOMOČI V MARIBORU
se najlepše zahvaljujem temu društvu za takojšnjo izplačilo podporne svote in priporočam to humano društvo v enakih slučajih.
Maribor, dne 24. marca 1932. '440 O. Golob, Maribor, Tattenbachova 16-111.
Mafvarnciša in najbolfše naložite denar pri
ojilnici v Celju
regislrovani zadrugi z neomejeno zavezo
y m lastni palači na oglu Hralja Petra ceste in Mihove ulice
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hlž nad 5000 članov-posestnikov z vsem $vojim premoženjem.
192
Stanje hranilnih vlog zna-Sa nad Din 100,000.000 -. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Renini davek plačuje posojilnica iz svo-jega in ga ne odteguje' vlagateljem.
					
					
Tl3kar: Tiskarna sv. Cirila V Mariboru, predstavnik Albin Ilrovatin v Mariboru. ¡^ Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč x Mariboru,
48482353020053234823530002020101020002010000020100020100020253020200020100000101020002020201020102000100100002010201530102535348535348535348000101532353482348234848534891485300000101020100010202022301022353535353010000000202230100000002000100235301
02235300000200000201020201010002480101000053530000010000020102010202021011010202020000480153000153530000530001090401320001010201000100020201010501010202024823010000010200020100000101000201020200010200000101025348010200010201010501020100020023484853
5348482353232302905348234853