KARIERNO IZOBRAZEVANJE ZA LJUDI V POZNEJŠIH LETIH Kvantitativna analiza rezultatov raziskave o kariernem izobraževanju Mag. Marija Turnšek Mikačic Glotta Nova, Ljubljana POVZETEK Rezultati raziskave o kariernem izobraževanju na podlagi idejnega modela kariernega načrta kot gradnika osebne odličnosti odraslih so pokazali, da posamezniki, ki so izdelali osebni karierni načrt in se po njem ravnajo, spremenijo odnos do kariere in prevzamejo nadzor nad svojim življenjem. Ti posamezniki dosežejo visoko stopnjo samozaupanja in samozavesti ter imajo večjo percepcijo osebne odličnosti kot tisti, ki se niso izobraževali za kariero in niso izdelali kariernega načrta. Ugotovitve raziskave so praktično uporabne za reševanje socialnih problemov ljudi ter racionalizacijo stroškov javnih institucij, podjetij in zavodov za zaposlovanje. Zlasti pa so koristne za posameznike, saj se lahko na njihovi podlagi izognejo kariernemu prelomu, ki ga prinaša brezposelnost. Slednjega zamenja karierni prehod, ki ponuja različne karierne poti. Ključne besede: karierno načrtovanje, raziskava kariernega izobraževanja, osebna odličnost, kvantitativna analiza, izobraževanje odraslih CAREER EDUCATION FOR OLDER PEOPLE A quantitative analysis of the results of career education, and confirmation of hypotheses - ABsTRAcT The results of a study on career education, based on the career plan as a building block of personal excellence, have shown that the individuals with an individual career plan will change their attitude towards their career and take control of their lives. These individuals achieve a higher degree of self-confidence and attain awareness of a higher personal excellence than the individuals without career education or a career plan. The research results are applicable also to other areas, for instance in dealing with social problems, cost cutting in public enterprises and employment agencies etc. The findings are particularly useful for individuals to help them avoid a break in their careers, i.e. unemployment, replacing it with a career transition, which offers diverse career pathways. Keywords: career planning, research of career education, personal excellence, quantitative analyses, education of adults UDK: 374.7 uvod V članku so predstavljeni rezultati raziskave o kariernem izobraževanju ljudi v poznejših letih. Potem ko smo postavili paradigmatski model in razvili končno teorijo v okviru kvalitativne analize, smo oblikovali vprašalnik, pri čemer smo izhajali tudi iz lastnih izkušenj pri izobraževanju uporabnikov. Po končanem anketiranju smo opravili analizo notranje konsistentnosti vprašalnika, da bi izključili vse trditve, ki bi imele nizko vrednost interne konsistentnosti. Članek povzema: raziskovalne hipoteze, opis empirične metode raziskovanja, potek kvantitativne analize, opis vzorca, odnos anketirancev do kariere, samopodobe in sa-mozaupanja ter njihovega zaznavanje osebne odličnosti, bivariantno analizo, t-test za ne- odvisne spremenljivke, faktorsko analizo ter ključne ugotovitve kvantitativne analize. V zaključku povzemamo ugotovitve: kakšen je lahko vpliv raziskave na družbo, družbeno odgovornost in okolje, kakšen je lahko vpliv na menedžerje in organizacijo oziroma prakso, kakšen je izvirni prispevek raziskave k razvoju ustreznega znanstvenega področja, ter nakažemo omejitve raziskave in nadaljnje možne smeri raziskovanja. KAKO smo RAZISKOVALI Z raziskavo smo preverili naslednje hipoteze: posamezniki, ki so izdelali osebni karierni načrt in se po njem ravnajo, spremenijo odnos do kariere in prevzamejo nadzor nad svojim življenjem, dosežejo visoko stopnjo samozaupanja in samozavesti ter imajo večjo percepcijo osebne odličnosti kot posamezniki, ki se niso izobraževali za kariero in niso izdelali kariernega načrta. Opis empirične metode raziskovanja - Opravili smo kvantitativno in kvalitativno analizo kariernega izobraževanja. V članku prikazujemo rezultate kvantitativne analize. Kvantitativna analiza kariernega izobraževanja - Z vprašalnikom smo zbrali podatke na namenskem vzorcu 320 udeležencev izobraževanja (nadalje: skupina A), pri katerem je šlo za izbiro posameznikov, ki izkazujejo lastnosti, relevantne za študijo (od njih smo lahko dobili koristne informacije za dosego cilja). Drug vzorec je obsegal 420 neudeležencev izobraževanja (nadalje: skupina B), kjer se enote vzorca v relevantnih lastnostih ne razlikujejo od enot populacije (delna populacija, ki je tipična, povprečna, predstavnica delovno aktivne populacije). Oblikovanje vprašalnika - Vprašalnik smo oblikovali sami na podlagi paradigmatskega modela končne teorije pri kvalitativni raziskavi in lastnih izkušenj pri udeležencih seminarja kariernega izobraževanja (Turnšek Mikačič, 2010a). Po končanem anketiranju smo opravili analizo notranje konsistentnosti, da bi izključili vse trditve, ki bi imele nizko vrednost interne konsistentnosti. Testiranje veljavnosti in zanesljivosti vprašalnika - Namen testiranja vprašalnika je ugotoviti, do katere mere dobljeni odgovori potrjujejo, da vprašalnik meri tisto, kar naj bi meril. Določili smo veljavnost vprašalnika (validity). Prav tako smo preverili, do katere mere vprašalnik meri atribute na sistematičen in ponovljiv način, torej njegovo konsistentnost oziroma zanesljivost (reliability). Interna konsistentnost ali homogenost (iter-item consistency) - Ugotovili smo konsistentnost med postavkami (odgovori), ki tvorijo posamezne faktorje, to se pravi, ali je odgovor na neko vprašanje v pričakovani povezavi z odgovori na vsa druga vprašanja, ki merijo isto spremenljivko oziroma isto stvar. Slika 1a: Poslani in odgovorjeni vprašalniki v skupini A in skupini B Št. poslanih vprašalnikov Št. odgovorjenih vprašalnikov Delež (v %) Udeleženci 320 272 0,85 Neudeleženci 420 273 0,65 Skupaj 740 545 0,74 Slika 1b: Odstotek odgovorjenih vprašalnikov pri skupini A in skupini B Udeleženci Neudeleženci Odstotek 0,85 0,65 Kriterij Skupina A Skupina B Vsi odgovori Povprečje Standardni odklon Vsi odgovori Povprečje Standardni odklon Spol 979 1,65 0,478 97. 1,67 0,480 Starost 979 4,14 1.846 975 4,33 1.48. Izobrazba 979 4,47 1.989 975 4,47 1.191 Kot merilo interne konsistentnosti smo uporabili Cronbachov koeficient a. Izvedli smo teste interne konsistentnosti znotraj posameznih faktorjev: Moj odnos do kariere (K), Samopodoba (L) in Percepcija osebne odličnosti (M). Interna konsistentnost je potrjena, če je Cronbachov koeficient a večji od 0,5. Test interne konsistentnosti - Prikazujemo le rezultate za spremenljivko Moj odnos do kariere, za preostali dve spremenljivki so podatki podobni. Cronbachov koeficient a je bil določen za vsako skupino posebej, tako za skupino A kot skupino B. Analiza je pokazala, da je pri obeh skupinah merski instrument zanesljiv. Atribute meri na sistematičen in ponovljiv način, vrednost Cronbachovega koeficienta a je pri skupini A višja od 0,8, pri skupini B pa od 0,9. Test veljavnosti vprašalnika - Uporabili smo Spearman-Brownov koeficient in vprašalnik razdelili na dve polovici tako za skupino A so podatki podobni (Tumšek Mikačič, 2013). Vprašalnik smo razdelili na polovici po načelu liha/soda vprašanja, nato smo izračunali Spearman-Brownov koeficient za vsako spremenljivko za obe skupini. Analiza je pokazala, da dobljeni rezultati ustrezajo namenu oziroma da vprašalnik meri tisto, kar naj bi meril. Vsi Spearman-Brownovi koeficienti so, podobno kot Cronbachovi koeficienti a, veliki (večji od 0,80), so pa nekoliko manjši pri skupini A v primerjavi s skupino B. Ugotovimo lahko, da vprašalnik veljavno meri stališča vprašanih. Tabela 1: Povprečne vrednosti in standardni odkloni vzorca skupine A in skupine B Kriterij Skupina A Skupina B Vsi odgovori Povprečje Standardni odklon Vsi odgovori Povprečje Standardni odklon Spol 979 1,65 0,478 97.3 1,67 0,480 Starost 979 4,14 1 ..-.46 97.. 4,.. 1.48.. Izobrazba 979 4,47 1.9.'-9 97.. 4,47 1.191 Kriterij Skupina A Skupina B Vsi odgovori Povprečje Standardni odklon Vsi odgovori Povprečje Standardni odklon Zaposlitveno stanje 271 4,35 1.398 273 4,69 1.527 Število let zaposlitve 272 3,68 1.490 273 3,87 1.501 Vključenost v izobraževanje 272 1,74 0,756 273 1,76 0,605 Računalniški tečaj 272 0,30 0,460 273 0,32 0,468 Jezikovni tečaj 272 0,29 0,456 273 0,33 0,472 Seminar učinkovite komunikacije 272 0,56 0,497 273 0,24 0,429 Osebni karierni načrt 272 0,80 0,402 273 0,00 0,000 Izobraževanje iz menedžmenta 272 0,30 0,458 273 0,20 0,402 Izobraževanje za poslovni načrt 272 0,39 0,489 273 0,00 0,000 Izobrazevanje za načrtovanja kariere 272 1,53 0,850 273 1,81 0,963 Europass 272 1,29 0,549 273 1,61 0,597 Delavnice osebnega kariernega načrta 272 1,14 0,378 273 1,56 0,512 Skupno število spremenljivke 271 273 Opis vzorca - Prikazujemo vzorca skupine A in skupine B, pri čemer smo imeli pri tistih, ki so odgovorili na anketo, naslednjo strukturo: v skupini A je bilo 65,1 odstotka žensk in 34,9 odstotka moških, standardni odklon je 0,478; v skupini B je bilo 65,9 odstotka žensk in 33,7 odstotka moških, standardni odklon je 0,480. Na podlagi analize obeh vzorcev lahko ugotovimo, da se skupini dobro ujemata po spolu, starosti, izobrazbi, zaposlitvenem položaju in številu let zaposlitve. Standardni odklon kaže nekoliko večjo porazdelitev med skupino B. V primerjavi s povprečjem populacije zaposlenih v Sloveniji sta bili anketirani skupini starejši in nekoliko višje izobraženi. Iz Tabele 1 povzemamo: Slika 2: Spol skupine A Spol F Odstotek Moški 95 34,9 Ženske 177 65,1 Skupaj 272 100,0 Slika 3: Spol skupine B Spol F Odstotek Moški 92 33,7 Ženske 180 65,1 Skupaj 272 99,6 Slika 4: Starost skupine A Starost F Odstotek 18 - 24 let 3 1,1 25 - 34 let 32 11,8 35 - 44 let 52 19,1 45 - 54 let 78 28,7 55 - 64 let 58 21,3 65 let ali več 42 15,4 Ne želim odgovoriti 7 2,6 Skupaj 272 100 Slika 5: Starost skupine B Starost F Odstotek 18 - 24 let 5 1,8 25 - 34 let 21 7,7 35 - 44 let 64 23,4 45 - 54 let 59 21,6 55 - 64 let 61 22,3 65 let ali več 40 14,7 Ne želim odgovoriti 22 8,1 Ni odgovora 1 0,4 Skupaj 273 100 Vir: Tabela 1 Povprečna starost v obeh skupinah je bila med 45 in 54 let, s tem da je bila skupina A za kako leto mlajša. Standardni odklon je bil pri skupini A 1,346, pri skupini B pa 1,483. Povprečna starost zaposlene populacije je bila v Sloveniji junija 2012 41 let (Statistični urad Republike Slovenije). ODNOS DO KARIERE, SAMOPODOBE IN SAMOZAUPANJA TER ZAZNAVANJE OSEBNE ODLIČNOSTI V anketi smo postavili vprašanja, ki se nanašajo na vedenjske vzorce po končanem izobraževanju (Tumšek Mikačič, 2013); • na doživljanje spremenjenega odnosa do kariere, • na doživljanje spremenjene samopodobe in samozaupanja in na zaznavo osebne odličnosti. Posamezne dimenzije vedenjskih vzorcev so anketiranci izražali s pomočjo petstopenjske Likertove lestvice, pri kateri so imeli na voljo naslednje možnosti: Tabela 3: Povprečje in standardni odklon - spremenljivka Moj odnos do kariere pri skupini A in skupini B Sploh ne V manjši meri Deloma da, To velja za To popolno- deloma ne mene ma velja za mene 1 2 3 4 5 Vir: Likert, R. (1932) Tabela 3: Povprečje in standardni odklon - spremenljivka Moj odnos do kariere pri skupini A in skupini B Skupina A Skupina B Vsi odgovori Povprečje Standardni odklon Vsi odgovori Povprečje Standardni odklon K0 272 4,27 0,778 273 2,91 1,219 K1 272 3,84 0,824 273 2,42 1,034 K2 272 3,96 0,743 273 2,44 1,045 K3 272 4,06 0,734 273 2,38 1,026 K4 272 3,79 0,831 273 2,3 1,011 K5 272 3,67 0,969 273 2,23 1,007 K6 272 4,12 0,73 273 2,45 1,08 K7 272 4,2 0,727 273 2,84 1,102 K8 272 3,6 0,944 273 2,24 1 K9 272 4,16 0,7 273 2,6 0,958 K10 272 4,09 0,784 273 2,7 1,011 K11 272 4,37 0,701 273 2,79 1,067 K12 272 4,32 0,674 273 2,79 1,05 Bivariatna analiza - Ker so spremenljivke številske, smo v korelacijski matriki testirali linearno povezanost posameznih parov spremenljivk. Spearmanov koeficient korelacije je za vsak par pokazal, ali med njima obstaja povezanost. Ta koeficinet je definiran na intervalu od -1 do 1. Vrednost 0 pomeni, da ni povezanosti, vrednost -1 pomeni največjo možno obratnosorazmerno povezanost in 1 največjo možno premosorazmerno povezanost. Vrednosti od 0 do 0,3 kažejo šibko povezanost, vrednosti nad 0,3 do 0,6 srednje močno povezanost in nad 0,6 do 1 zelo močno povezanost. Pri skupini A lahko z manj kot 0,1-odstotnim tveganjem trdimo, da obstaja srednje močna povezanost med odnosom do kariere in sa-mopodobo, kar kaže Spearmanov koeficient korelacije 0,465. Boljša kot je samopodoba, boljši je odnos do kariere in obratno. Slika 6: Povprečne vrednosti indikatorja spremenljivke K »Moj odnos do kariere« Tabela 4: Korelacijska tabela za skupino A K L M Spearmanov r koeficient K Korelacijski koeficient 1,000 0,465 0,340 korelacije ranga Stopnja značilnosti 0,000 0,000 N 272 272 272 L Korelacijski koeficient 0,465 1.000 0,652 Stopnja značilnosti 0,000 - 0,000 N 272 272 272 M Korelacijski koeficient 0,340 0,652 1.000 Stopnja značilnosti 0,000 0,000 - N 272 272 272 Z manj kot 0,1-odstotnim tveganjem tudi lahko trdimo, da pri skupini A obstaja srednje močna povezanost med odnosom do kariere in percepcijo osebne odličnosti, kar kaže Spearmanov koeficient 0,340. Boljši kot je odnos do kariere, boljša je percepci-ja osebne odličnosti in obratno. Z manj kot 0,1-odstotnim tveganjem prav tako lahko trdimo, da v skupini A obstaja zelo močna povezanost med samopodobo in percepcijo osebne odličnosti, kar kaže Spearmanov koeficient 0,652. Boljša kot je samopodo-ba, boljša je percepcija osebne odličnosti in obratno. T-test za neodvisne spremenljivke - Pri preverjanju razlik med skupinama smo uporabili t-test za neodvisne vzorce, ki je namenjen medsebojni primerjavi dveh neodvisnih skupin. S t-testom smo preverjali, ali se aritmetični sredini naših skupin med seboj statistično pomembno razlikujeta. Pri vseh testih smo upoštevali petodstotno stopnjo tveganja. Ugotavljali smo vpliv Tabela 5: T-test Karierni poslovni načrt N Srednja vrednost Standardni odklon Standardna napaka srednje vrednosti K brez OKN+PN 273 25.449 0,72953 0,04415 OKN+PN skupaj 272 40.348 0,46595 0,02825 L brez OKN+PN 273 28.425 0,63667 0,03853 OKN+PN skupaj 272 41.000 0,43583 0,02643 M brez OKN+PN 273 28.956 0,53982 0,03267 OKN+PN skupaj 272 41.715 0,41185 0,02497 osebnega kariernega načrta in poslovnega načrta skupaj na odnos do kariere (K), na samopodobo (L) in percepcijo osebne odličnosti (M). AS 2/2 s:" Tabela 6: T-test za neodvisne vzorce Levenov test za preverjanje enakosti varianc t-test za enakost srednje vrednosti 95% stopnja zaupanja za aritmetično sredino F Stopnja značilnosti T Stopnja prostosti Stopnja značilnosti Razlika povprečij Stand. napaka ocene razlike Spodnja meja ZGORNJA MEJA K Predvidena enakost varianc 43.132 0,000 -28.400 543 0,000 -148.984 0,05246 -159.289 -138.679 Enakost varianc ni predvidena -28.422 462.509 0,000 -148.984 0,05242 -159.285 -138.683 L Predvidena enakost varianc 21.316 0,000 -26.896 543 0,000 -125.751 0,04675 -134.935 -116.567 Enakost varianc ni predvidena -26.914 481.191 0,000 -125.751 0,04672 -134.932 -116.570 M Predvidena enakost varianc 11.300 0,001 -31.011 543 0,000 -127.585 0,04114 -135.667 -119.504 Enakost varianc ni predvidena -31.026 508.464 0,000 -127.585 0,04112 -135.664 -119.506 Skupina A (OKN + PN skupaj) ima v povprečju višje vrednosti spremenljivk K, L in M. Razlike so statistično značilne, saj je interval zaupanja za razliko med obema neodvisnima spremenljivkama pravilen v 95 odstotkih primerov (o < 0,005). Standardni odklon je lahko računan kot o (sigma), in sicer kot odklon celotne populacije ali njene naključne spre-menljivke.Tako lahko sklepamo, da udeležba na izobraževanju o kariernem in poslovnem načrtovanju (OKN + PN) vpliva na odnos do kariere, samopodobo in percepcijo osebne odličnosti. Faktorska analiza - Faktorska analiza je ena izmed metod za redukcijo podatkov. Pri faktorski analizi gre za študij povezav med spremenljivkami v smislu, da poskušamo najti novo množico spremenljivk, ki predstavljajo to, kar je opazovanim spremenljivkam skupnega. Z drugimi besedami: faktorska analiza poskuša poenostaviti kompleksnost povezav med množico opazovanih spremenljivk z razkritjem Tabela 7: Razlaga skupne variance Faktor Začetne lastne vrednosti Izločitev vsote kvadrata zasičenosti Rotacija vsote kvadrata zasičenosti Skupaj % variance Kumulativni % variance Skupaj % variance Kumulativni % variance Skupaj % variance Kumulativni % variance 1 6.759 30.723 30.723 6.759 30.723 30.723 2.842 12.918 12.918 2 1.480 6.726 37.449 1.480 6.726 37.449 2.756 12.525 25.443 3 1.448 6.584 44.033 1.448 6.584 44.033 2.404 10.927 36.370 4 1.341 6.095 50.128 1.341 6.095 50.128 1.877 8.533 44.903 5 1.222 5.554 55.682 1.222 5.554 55.682 1.758 7.990 52.893 6 1.091 4.958 60.640 1.091 4.958 60.640 1.704 7.747 60.640 7 0,951 4.323 64.963 8 0,814 3.698 68.661 9 0,792 3.602 72.263 10 0,711 3.234 75.497 11 0,652 2.965 78.462 12 0,643 2.921 81.383 13 0,615 2.795 84.178 14 0,572 2.600 86.779 15 0,536 2.438 89.217 16 0,493 2.241 91.458 17 0,436 1.984 93.441 18 0,366 1.662 95.103 19 0,340 1.546 96.649 20 0,316 1.439 98.088 21 0,233 1.060 99.148 22 0,187 0,852 100.000 Metoda ekstrakcije: Faktoring glavne osi skupnih razsežnosti ali faktorjev, ki omogočajo vpogled v osnovno strukturo podatkov. S faktorsko analizo ugotovimo, ali so zveze med opazovanimi spremenljivkami (ali indikatorji) pojasnljive z manjšim številom posredno opazovanih spremenljivk ali faktorjev. Prvi faktor predstavlja 30,72 odstotka celotne variabilnosti merjenih spremenljivk (Tabela 7). Ker imajo vsi indikatorji pri prvem faktorju največje uteži, smo novo spremenljivko Percepcija osebne odličnosti tudi tu izračunali na podlagi povprečnih vrednosti 22 indikatorjev, kjer imajo povprečne vrednosti vseh 22 indikatorjev velike uteži na prvem faktoiju (Tabela 8). Sestavljena spremenljivka Percepcija osebne odličnosti ima visoko povprečno vrednost. Je rahlo asimetrična v levo in ima sploščeno obliko. Percepcija osebne odličnosti pri udeležencih izobraževanja Indikatorji, s katerimi smo merili percepcijo osebne odličnosti, imajo dokaj visoke povprečne vrednosti. Najnižja vrednost aritmetične AS 2/2 013 Tabela 8: Faktorska analiza spremenljivke Percepcija osebne odličnosti udeležencev izobraževanja Faktor 1 Faktor 2 Faktor 3 Faktor 4 Faktor 5 Faktor 6 M0 Sem neponovljiv/a in dragocen/a sebi in drugim. 0,571 0,115 0,284 0,174 0,297 -0,157 M1 Premorem veliko ljubezni in si jo želim deliti, razdajati svoji družini, prijateljem, ljudem, ki me obdajajo. 0,474 -0,049 0,406 0,028 0,252 -0,125 M2 Zadovoljen/a sem s svojimi kariernimi cilji. 0,51 0,192 0,301 -0,313 0,219 -0,126 M3 Vsak dan si rečem: hvaležen/a sem za ... 0,454 0,052 0,215 -0,277 0,218 0,553 M4 Težavnejši problem razčlenim in poiščem rešitve. 0,487 0,158 -0,03 -0,178 -0,065 -0,093 M5 Pomagam drugim. 0,503 0,094 0,101 -0,386 0,045 0,136 M6 Ne shranjujem neuporabnih stvari (neprebrane pošte, gradiv, časopisov itd.). 0,507 -0,047 -0,33 -0,513 0,115 0,064 M7 Če ne skrbim zase, ne morem skrbeti za druge. 0,689 -0,11 -0,128 -0,228 -0,157 -0,004 M8 Spremljam uresničevanje svojih ciljev. 0,52 0,26 -0,229 -0,068 -0,374 0,098 M9 Znam stopiti v čevlje druge osebe. 0,556 0,384 -0,276 -0,13 -0,308 -0,141 M10 Odgovoren/a sem za svojo kariero. 0,682 0,064 -0,103 -0,059 -0,199 0,157 M11 Negujem osebno odličnost. 0,585 0,197 -0,132 0,198 -0,182 -0,292 M12 Del sebe vložim v vse, kar delam. 0,455 -0,54 -0,1 -0,084 0,213 0,259 M13 Skrbim za svoje zdravje. 0,694 -0,184 0,115 0,072 -0,112 -0,191 M14 Vem, kaj si želim. 0,64 -0,52 -0,085 0,093 -0,097 -0,193 M15 Dobro uporabljam svoj čas. 0,646 -0,552 -0,135 0,101 -0,029 -0,167 M16 Dobro uporabljam svojo energijo. 0,556 0,112 -0,433 0,332 0,344 0,084 M17 Ne gojim zamer. 0,471 0,206 -0,446 0,411 0,433 0,167 M18 Ni razloga, da bi karkoli ali kogarkoli v življenju sovražil/a. 0,38 0,19 0,2 0,399 -0,215 0,37 M19 Moj um je moje najpomembnejše orodje. 0,569 0,069 0,302 0,254 -0,183 0,258 M20 Spodbujajo me priložnosti za spremembo. 0,536 -0,156 0,39 0,201 -0,283 0,093 M21 Sposoben/a sem hitre koncentracije. 0,575 0,312 0,233 -0,026 0,297 -0,377 sredine je pri trditvi »Težavnejši problem razčlenim in poiščem rešitve.«, najvišja pa pri trditvi »Del sebe vložim v vse, kar delam.«. Standardni odkloni zavzemajo vrednosti od 0,582 (pri »Del sebe vložim v vse, kar delam.«) do 1,044 (pri »Težavnejši problem razčlenim in poiščem rešitve.«). Anketiranci so si najbolj enotni pri trditvi »Del sebe vložim v vse, kar delam.«, najmanj pa pri trditvi »Težavnejši problem razčlenim in poiščem rešitve.«. Več kot polovica indikatorjev je porazdeljenih normalno, saj imajo koeficiente asime- trije in sploščenosti nižje od 1. Indikatorja »Sem neponovljiv/a in dragocen/a sebi in drugim.« in »Moj um je moje najpomembnejše orodje.« sta porazdeljena bolj splo-ščeno od normalne porazdelitve. Indikator »Pomagam drugim.« je porazdeljen bolj asimetrično v levo od normalne porazdelitve. »Če ne skrbim zase, ne morem skrbeti za druge.«, »Znam stopiti v čevlje druge osebe.«, »Del sebe vložim v vse, kar delam.« in »Ni razloga, da bi karkoli ali kogarkoli v življenju sovražil/a.« so porazdeljeni bolj asimetrično v levo in so bolj sploščene oblike od normalne porazdelitve. Tabela 9: Opisne statistike za posamezne indikatorje spremenljivke Percepcija osebne odličnosti Indikatorji: N Povprečje Standardni odklon Koeficient asimetrije Koeficient sploščenosti Sem neponovljiv/a in dragocen/a sebi in drugim. 979 4,9 0,685 -0,8.1 1,8.4 Premorem veliko ljubezni in si jo želim deliti, razdajati svoji družini, prijateljem, ljudem, ki me obdajajo. 979 4,96 0,706 -0,616 -0,088 Zadovoljen/a sem s svojimi kariernimi cilji. 979 4,06 0,716 -0,39 -0,079 Vsak dan si rečem: hvaležen/a sem za ... 979 4,08 0,845 -0,777 0,515 Težavnejši problem razčlenim in poiščem rešitve. 979 .,55 1,044 -0,559 -0,011 Pomagam drugim. 979 4,51 0,64. -1,049 0,375 Ne shranjujem neuporabnih stvari (neprebrane pošte, gradiv, časopisov itd.). 979 .,86 0,945 -0,65 0,18. Če ne skrbim zase, ne morem skrbeti za druge. 979 4,34 0,7.7 -1,364 .,064 Spremljam uresničevanje svojih ciljev. 979 4,96 0,687 -0,658 0,368 Znam stopiti v čevlje druge osebe. 979 4,9 0,795 -1,081 1,669 Odgovoren/a sem za svojo kariero. 979 4,49 0,677 -0,889 0,918 Negujem osebno odličnost. 979 4,91 0,79 -0,569 -0,07. Del sebe vložim v vse, kar delam. 979 4,5. 0,589 -1,005 1,943 Skrbim za svoje zdravje. 979 .,88 0,79. -0,369 -0,937 Vem, kaj si želim. 979 4,39 0,66. -0,768 0,799 Dobro uporabljam svoj čas. 979 .,91 0,81 -0,676 0,90. Dobro uporabljam svojo energijo. 979 .,96 0,777 -0,59 0,751 Ne gojim zamer. 979 4,14 0,84 -0,765 0,168 Ni razloga, da bi karkoli ali kogarkoli v življenju sovražil/a. 979 4,99 0,89 -1,19 1,519 Moj um je moje najpomembnejše orodje. 979 4,4 0,7.7 0,976 4,761 Spodbujajo me priložnosti za spremembo. 979 4,95 0,656 -0,54. 0,358 Sposoben/a sem hitre koncentracije. 979 4,15 0,707 -0,544 0,909 ključne ugotovitve kvantitativne analize Na podlagi rezultatov obdelave vprašalnika lahko potrdim vse tri hipoteze, ki smo jih postavili na začetku raziskave. Posamezniki, ki so izdelali osebni karierni načrt in se po njem ravnajo, spremenijo odnos do kariere in prevzamejo nadzor nad svojim življenjem, dosežejo visoko stopnjo samoza-upanja in samozavesti ter imajo večjo percep-cijo osebne odličnosti kot posamezniki, ki se niso karierno izobraževali in niso izdelali ka-riernega načrta. Skupina A ima višje povprečne vrednosti pri vseh indikatorjih spremenljivke Odnos do kariere kot skupina B. S faktorsko analizo smo izmerili Odnos do kariere s pomočjo 13 indikatorjev, ki nakazujejo na dober odnos do kariere. Najnižja vrednost aritmetične sredine je pri trditvi »Pot do mojih sanjskih poklicev mi je odprta.«, najvišja pa pri »Ko razmišljam o svoji karieri, naredim nekaj zase.« AS 2/2 013 Standardni odkloni zavzemajo vrednosti od 0,674 (pri »Zavedam se svojih kompetenc.«) do 0,969 (pri »Ko razmišljam o karieri, se mi zdi, kot da bi se mi zasvetila luč v predoru.«). Anketiranci so si najbolj enotni pri trditvi »Zavedam se svojih kompetenc.«, najmanj pa pri trditvi »Ko razmišljam o karieri, se mi zdi, kot da bi se mi zasvetila luč v predoru.«. Večina indikatorjev je porazdeljena normalno, saj imajo koeficiente asimetrije in sploščenosti nižje od |1|. Izjema sta indikatorja »Razmišljam o svoji karieri.« in »Čutim svojo energijo.«. Prvi je porazdeljen bolj asimetrično v levo in bolj sploščeno od normalne porazdelitve, drugi pa je porazdeljen bolj splo-ščeno od normalne porazdelitve. Skupina A ima višje povprečne vrednosti kot skupina B pri vseh indikatorjih spremenljivke Samopodoba. Pri skupini A lahko z manj kot 0,1-odstotnim tveganjem trdimo, da obstaja srednje močna povezanost med odnosom do kariere in samopodobo. Spearmanov koeficient korelacije 0,465 kaže srednje močno pozitivno povezanost med spremenljivkama (K in L). Boljša kot je samopodoba, boljši je odnos do kariere in obratno. Skupina A ima višje povprečne vrednosti kot skupina B pri vseh indikatorjih spremenljivke Percepcija osebne odličnosti. Z manj kot 0,1-odstotnim tveganjem lahko trdimo, da obstaja srednje močna povezanost med odnosom do kariere in percepcijo osebne odličnosti. Spearmanov koeficient je 0,340 in kaže na srednje močno pozitivno povezanost med spremenljivkama (K in M). Boljši kot je odnos do kariere, boljša je percepcija osebne odličnosti in obratno. Z manj kot 0,1-odstotnim tveganjem lahko trdimo, da obstaja zelo močna povezanost med samopodobo in percepcijo osebne odličnosti. Spearmanov koeficient je 0,652 in kaže na zelo močno pozitivno povezanost med spremenljivkama (L in M). Boljša kot je samopodoba, boljša je percepcija osebne odličnosti in obratno. vpliv raziskave na druzbo, družbeno odgovornost in okolje Ugotovitve raziskave bodo praktično uporabne tudi za reševanje socialnih problemov ljudi, racionalizacijo stroškov javnih institucij, podjetij, zavodov za zaposlovanje, zlasti pa za posameznike, saj se lahko na njihovi podlagi izognejo kariernemu prelomu, ki ga prinaša brezposelnost, in ga zamenjajo s kariernim prehodom, ki ponuja različne vzorce. Ugotovitve raziskave bodo uporabne v kari-ernem menedžmentu kot procesu načrtovanja in oblikovanja napredovanja posameznikov znotraj organizacije v skladu s potrebami organizacije ter željami, možnostmi, znanjem, spretnostmi in sposobnostmi posameznika. Karierno izobraževanje bo pripomoglo k uspehu organizacije, posamezniki bodo utrdili svojo samozavest in ciljno usmerjenost ter si omogočili napredovanje znotraj organizacije. Hkrati pa bodo menedžerji in organizacije prepoznali prednosti posameznikov, ki se zavedajo svojih kariernih ciljev; uskladili in poenotili želje posameznikov in potrebe organizacije; razvili nove poti za napredovanje posameznikov in pomagali posameznikom, da napredujejo, če se pokažejo znaki njihove stagnacije. Karierni načrt kot gradnik osebne odličnosti na podlagi modela kariernega izobraževanja z vgrajenimi elementi orodij nevrolingvističnega programiranja (Turnšek Mikačic, 2010b), potrjenimi v okviru najnovejših raziskav nevroznanosti, je novost in še ne dovolj raziskano področje. Raziskava je izvirni prispevek in prinaša nova spoznanja, ki opozarjajo na nove paradigme razumevanja kariere in pomena njenega načrtovanja kot motiva odličnosti. Nevrolingvistično programiranje, ki smo ga uporabili kot orodje za razvoj in dosego osebne odličnosti v okviru kariernega načrtovanja, temelji na proučevanju uspešne komunikacije in izjemnih uspehov, ki so jih dosegli ljudje na različnih področjih. Temeljna izhodišča nevrolingvističnega programiranja prinašajo skupek tehnologij odličnosti ter uspeha v učenju in življenju. Revolucionarno odkritje, da se možgani lahko spreminjajo in vzpostavijo nove strukture, hkrati tudi pomeni, da lahko možgani zgradijo nove povezave, ustvarijo nove vizije, nadomestijo slabe občutke ali popravijo učinke bolezni. Predstavljena raziskava je izvirni prispevek na področju raziskovanja nove paradigme razumevanja kariere in pomena njenega načrtovanja kot motiva odličnosti. Kaže na to, da karierno načrtovanje omogoča posamezniku, da se nenehno prilagaja in pridobiva nove kompetence. Če bi naša družba v širšem smislu spodbujala izdelavo kariernih načrtov v podjetjih, bi se izognila mnogim neskladjem med brezposelnimi in nadomestilom, ki jim ga ponuja v določenih obdobjih. Namesto da bi se ljudje ob brezposelnosti spopadali s prelomom svoje kariere in bili nenehno v stresnem stanju, bi s pomočjo kariernega načrta laže prehajali iz ene kariere v drugo. Država je dolgo časa vlagala velika sredstva za saniranje tekstilnih in usnjarskih podjetij, podjetij s področja predelave papirja, zdaj so pred tem gradbena in trgovska podjetja, tisoči delavcev pa ostajajo na cesti. Ves kapital, namenjen za pomoč lastnikom, bi bil lahko koristno porabljen tako, da bi zaposleni v času pred kriznim obdobjem pridobivali nove poklice, nove veščine, znali voditi nove projekte ter bili sposobni in finančno opremljeni za zagon novih dejavnosti, novih skupnih projektov trženja. Osebni karierni načrt bi ljudem zarisal karierno delo daleč v prihodnost. Model kariernega izobraževanja in rezultati raziskave odpirajo smeri raziskovanja o vplivu kariernega načrtovanja na navedene družbenoekonomske učinke. literatura in viri Likert, R. (1932). »A Technique for the Measurement of Attitudes«. Archives of Psychology, 140: 1-55. Statistični urad Republike Slovenije. Podatkovni portal SI-Stat (dostopno 20. 8. 2012). Turnšek Mikačic, M. (2010a). »Osebni karierni načrt kot orodje kariere 21. stoletja«. V: Učinkovit razvoj kariere zaposlenih kot priložnost za rast podjetij (elektronski vir): zbornik prispevkov 1. konference o kariernem coachingu. Ljubljana: Glotta Nova. Konferenca o učinkovitem razvoju kariere zaposlenih in priložnosti za rast podjetij (2007). Ljubljana: Državni svet Republike Slovenije. Turnšek Mikačic, M. (2010b). »Etičnost razmišljanja in delovanja pri uveljavljanju osebne odličnosti«. V: Bukovec (ur.), Etičnost razmišljanja in delovanja pri uveljavljanju strategije univerzalne odličnosti in mojstrstva. Novo mesto. Turnšek Mikačic, M. (2013). Karierni načrt kot gradnik osebne odličnosti. Osnutek doktorske disertacije. Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije.