163 številka
Ljubljana, v sredo 21. jnlija
XIX. leto, 1886.
Uhaja vsak dan iveicr, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeinan za a vatri j »ko-o^erske dežel« za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubi j a no brez pošiljanja na dom za   se leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se' po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste. po o kr., če se oznanilo jedeokrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če te trikrat ali večkrat tiska. Dopisi oaj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. Uredništvo in upravni jtvi» je v Rudolfa KirbiSa hiši, rG;ledališka stoli* i -. Upravni št v u naj ee blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j, vse administrativne stvari.
„Kdor zaničuje se sam — podlaga je tujčevi peti."
nNemščina bi koristila posebno našej mladini pozneje kot vojakom in jaz priporočam nemške mesto, itilijan-ske razrede v okolici."
„Okoličani bo bistre glave, italijanskega jezika se Se  vsi sami od sebe navadijo, in akoraj ni okoličana, da ne bi Italijansko govoril " .Edinost" t It. 56, * dne 14. t. m. Samega začudenja meli smo si oči, ko smo čitali gorenja dva stavka. Pogledali smo Se jeden-krat naslov lista.   „Edinost", glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko".   Ni bila torej prevara. Res so se taki pogubni nauki nahajali v listu, ki bi imel zastavo slovenstva ob obalih Jadranskega morja visoko vzdigovati in neomadeževano obraniti.
Doslej smo bili vajeni v nemških in nemšku-tarskih listih čitati jednake dokaze o potrebi nemškega pouka v slovenskih ljudskih Šolah. Dobro se Se spominjamo, koliko smeba je svoje dni vzbudil Dežman s člankom, s katerim je ▼ predalih neke-danjega „Laibacher Tagblatta" dokazoval, da imajo slovenske ljudske Sole pred vsem nalogo, s poukom nemSkega jezika skrbeti za naraščaj mej „frajtarji" In „korporali". Kdo bi si bil tedaj mislil, da bode kacih petnajst let kasneje, potem, ko smo v narodnem oziru vendar že precej napredovali in potem, ko se je vsestransko dokazal vzvišenojši namen narodnega šolstva — naSel se celo slovenski list, ki si bode osvojil te profozovske nazore. Ako je, kakor imenovani list trdi, to res „primorska politika", potem nas pač ni sram priznati, da te politike nikakor ne razumemo. Pač pa vemo, da ta „primorska politika" ni tudi slovenska politika, temveč, da ima v narodnostnem oziru v sebi bakterije, ki utegnejo duSevnemu zdravju naSega naroda ob obalih jadranskega morja biti isto tako, ako ne še bolje pogubonosne, ko kolerske bakterije telesnemu zdravju njegovemu.
Vsak narod ima po ustavi pravico do tega, da se po šolah odgojajo njegovi otroci v materinem
jeziku. Imenitna je ta ustanova za odgojo sploh ; posebno imenitna pa za odgojo po ljudskih Šolah, katerih namen je kmetovalcem, malim obrtnikom, delavcem, sploh onim, katerih poklic ne bode kasnejše naporno duševno delovanje, dajati najpotrebnejši pouk za življenje. Splošno priznano načelo je, da se po ljudskih Šolah nimajo poučevati tuji jeziki; ker deca, dokler nima s primernim poukom v najimenitnejših za življenje potrebnih predmetih neke podlage za duSevno snovanje, pri mehaničnem jezikovnem pouku otopi. Naravno je torej, da nahajamo pri otrocih, ki so se od svoje zgodnje mladosti učili poleg svojega materinega jezika še ka-cega druzega, veliko manje sposobnosti za temeljito razmišljevanje in za tehtno leomiko, ko pri otrocih, ki so od svoje mladosti poznali le materni jezik. Na Primorskem, posebno pa v Tržaškej okolici ima narod naš glede tehtne izomike v ljudskih Šolah težavno stanje v dvojnem oziru. Prvič zato, ker si le premnogokrat otroci slovenskih starišev v občevanji z mestnim prebivalstvom skušajo prilastiti italijanski jezik in tako vse misli mladih, razvijajočih se možjan osredotočujejo v jezikovno učenje in odtegujejo drugim pojmom; drugič pa zato, ker so tudi ljudske šole tako uravnane, da mesto slovenskega poučnega jezika stopa v veljavo jezik italijanski, tedaj tuji.
Tu bi treba bilo skrbeti, da se vsaj drugi del tega neugodnega stanja odpravi. To je tem bolje mogoče, ker nam, kakor smo že prej poudarjali, ustava daje popolno pravico do slovenskih ljudskih šol. Rodoljubom, ki stoje na čelu narodnemu gibanju na Primorskem, treba je le hoteti in dosledno delovat'. Tam, kjer je po postavi zadostno število za šolo godnih slovenskih otrok, mora dotična občina, resp. dežela ustanoviti slovensko ljudsko šolo. Zato treba je storiti le potrebne postavne korake.
Zakon je jasen in pravica slovenskega naroda do osnovnih šol, povsod, kjerkoli stanuje v deželah, ki so zastopane na Dunajskem držav nem zboru, brez-dvojbena. To je treba vedno imeti pred očmi. Slovenci na Primorskem morajo zahtevati le slo-
venskih osnovnih šol. S tem se bodo ravnali po splošnem slovenskem programu.
Hoteti pa nemške šole mesto sedanjih italijanskih, reklo bi se izganjati hudiča z bel-cebubom in mi se ne plašimo tu naravnost izreči, da oni, ki našim primorskim bratom svetuje kaj taceg«, dela proti občnoslovenskemu narodnemu programu, dela nehote v to, da zatare na Primorskem slovensko narodno zavest. To delovanje, ta „primorska politika" spominja nas le predobro politike, katero v Trstu zastopa in tudi izvaja že nekaj let jako upliven in dokaj mogočen mož, politike, katera je izražena v avtentičnih njegovih besedah: »stenice in Slovenci so mi jednako ostudne stvari.* Za to politiko delajo oni, ki priporočajo slovenskemu, primorskemu prebivalstvu, naj prosi za nemške osnovne šole.
Za slabo stvar teško je dobiti dobrih razlogov. Tako je tudi tu. Nemški jezik naj bi se učil po primorskih ljudskih šolah zato, ker ga utegnejo nekateri kasneje potrebovati pri vojakih. Kako smešno! Zato, ker petorica a'i desetorica dečkov utegnejo postati kedaj vojaki, naj se vsi ostali učenci uče nemščine; zato naj se uče tudi učenke! To je skrajno nelogično! Sicer je pa treba pomisliti, da se v ljudskej šoli nikdo ne bode naučil toliko nemščine, da bi pri vojakih vsled njenega znanja napredoval, vsaj vemo, kakošni uspehi so se dosezali v nekdanjih nemških ljudskih šolah. S takimi ljudskimi šolami utegne se doseči le to, da bodemo imeli tudi na Primorskem mej prostim narodom čedalje več takih ljudij, ki se o vsake j priliki ponašajo s svojim nepopolnim znanjem nemškega jezika, ponavljajo vedno z okornim slovenskim izgovorom onih petero ali desetero besed, katerih so se naučili. Ozrite se po Kranjskem in Štajerskem! Našli boste tu tacih pomilovanja vrednih mož, ki so zavoljo svoje bahatosti z znanjem nemškega jezika prava „objeeta foppabilia" celih občin.
Pregovor sicer pravi, da človek za toliko ljudij velja, kolikor jezikov zna. A treba je, da ima poleg tega tudi še kaj splošne omike, ker brez te dandanes sploh niti za jednega človeka ne velja.
LISTEK.
Tri slike.
(Ruski spisal I. S. T ur gene v, prevel Osameloc) (Dalje.)
Vasilij Ivanovič je imel popolno sposobnost, da je v jako kratkem časi privadil na se drugega, tudi v predsodkih živečega in boječega človeka. Olga je kmalu prenehala se ga bati. Vasilij Ivanovič uvel jo je v nov svet. Pisal je za njo sekirice, poučeval jo v godbi (sam je igral izvrstno flavto), či-tal jej knjige, dolgo pogovarjal se z njo . . . Glava se je obrnila ubogi kmetici. Vasilij si jo je popolnoma pokoril. Znal je govoriti z njo o tem, kar jej je bilo do tedaj tuje, in govoril jej je v razumnem jezici. Olga upala se je po malem razodevati mu svoja čutila, on jej je pomagal, pravil jej je besede, kojih ona nij mogla najti, ni je plašil, temveč zdaj zadržaval, zdaj podpiral njene izlive . . . Vasilij zanimal se je za njeno vzgojo, ne iz brez-koristne želje, da bi v njej vzbudil in razvil sposobnosti ; on je prosto hotel približati si jo nekoliko in je vedel, da se pridobi nevedno, boječo, a samoljubno žensko lažje z umom nego s srcem.
Ako bi bila Olga tudi nenavadno bitje, ne bi bil mogel Vasilij tega nikakor zapaziti, ker je občeval z njo kakor z otrokom; vi, gospoda, pa že veste, da na Olgi ni bilo nič posebno pomenljivega. Vasilij skušal je po možnosti delovati za njeno izobrazbo, in često odhajala je ona na večer od njega s takim vrtincem novih obrazov, besed in misli j v glavi, da ni bila v stanu zaspati do zore in da je nemirno vzdihuje neprestano pritiskala goreča lica k hladnim blazinicam, ali ustajala, hodila k oknu, in plašno ter pohotno gledala v temno daljavo. Vasilij polnil je vsak trenotek njenega življenja, o nikomer drugem ni misliti mogla. Za Rogača se je kmalu nehala brigati. Vasilij ni kot okreten in zvit človek v njegovi prisotnosti govoril z Olgo; temveč ali ga zabaval, da se je smejal do solz, ali začel kako šumno igro, sprehod na konji, čolnačenje po reki z baklami in godbo ... s kratka, ni se hotel razodeti Pavlu Afanasjeviču. Vender je neglede na zvitost Vasilija Ivanoviča Rogačev z žalostjo občutil da je on, ženin in bodoči mož Olgin, postal za njo kakor tuj človek ... a vsled svoje brezmejne dobrote bal se je, da bi jo razžalil z očitanjem, dasi jo je v istini ljubil in čislal njeno udanost. Ako je bil sam z njo, ni vedel kaj govoriti in skušal je le kako uslužnega se storiti. Profila sta dva meseca . . .
Olgi izginila je slednjič vsa samostojnost, vsa volja; slabi in molčeči Rogačev ni jej mogel biti opora; tudi se ni mogla protiviti očarovanju, in z onemoglim srcem udala se je brez protivja Vasiliju . . .
Olga Ivanovim je tedaj gotovo spoznala radosti ljubezni, a ne na dolgo.   Dasi je ni Vasilij, ker ni imel druzega posla — ne le ne prezrl, temveč oklenil se je in nežuo skrbno razpestovaval prišla je Olga sama do tega, da celo v ljubezni ni našla sreče — in vendar se ni mogla odtrgati od Vasilija.   Jela se je vsega bati, misliti  ni smela razgovarjala se ni o ničemer,  prestala  je citati strah jo je mučil.   Včasih posrečilo se je Vasiliju da jo je potegnil za seboj ter da je vseh in vsega pozabila, drugi dan pa jo je že našel bledo, tiho, z ohladelimi rokami,  z brezmiselnim nasmehom na ustnih . . . Pričel se je jako težaven čas za Vasilija, a nijedna težava ga ni mogla preplašiti. Osredotočil se je ves, kakor izveden igralec. — Nikakor se ni mogel zanesti na Olgo Ivanovno; spreminala se je neprestano, bledela, rudela in plakata je . njena nova uloga nij je krepila. Vasilij delal je za dva; v njegovem bujnem in šumnem vesolji bi le izvedeni motrilec mogel zapaziti mrzlični trud: igral se je z bratoma, s sestrami, z Rogačevimi, s sosedi s sosed'-ami — kakor s peškami; vedno je bil na
Obžalovanja vreden pa je oni, ki nima nikacega znanja in nikake omike, pač pa zna nekoliko besed tujega jezika Ker hoče pokazati, da se je v svojem življenji vendar le kaj naučil, mučil bode neprestano vsacega s svojim — če tudi nepopolnim — jezikovnim znanjem. Tak človek zgubi v kratkem vso ljubezen do materinega jezika in s tein vso ljubezen tlo svojega naroda in domovine — tedaj najblažja čuvstva. — In takih ljudij nam boste odgaj ali gospodje v nerazumljivi primorski politiki s svojimi nemškimi šolami.
V imenu narodne naše stvari, katera je vsem Slovencem skupna, rotimo torej Vas gospoda, ki imate odločilno besedo pri političnem društvu »Edinosti", s to j te trdno inneupogljivo za čisto slovenske ljudske šole; ne pomagajte še vi onim, ki hočejo delati nemški most do J a dre. Obračajte se z zaupanjem za svet in pomoč do ravnokar stalno ustanovljene in organi-zovane družbe sv. Cirila in Metoda in ne pozabite nikdar zlatih besed, da
„Kdor zaničuje se saiu,
Podlaga je tujčevi peti."
X.
Protislovja.
u.
Nemški klub smo že označili ob drugi priliki kot tak, ki je po vsem svojem programu odkrit in poštenejši,  zlasti  v primeri z nemško-avstrijskim klubom.   Ali v njem sedi preveč različnih elementov, sosebno tudi takih, ki bi radi klub  uničili in tako   povečali   število   udov   nemško-avstrijskega kluba.  Zato utegne priti v navskrižje sam seboj, toliko bolj, ker ga stranka židovsko-liberalna slepi in zbegava.   Nemški klub hoče zatirati korupcijo, in ker je ta v Avstriji povsod v tesni zvezi z židovstvom, je bil ta klub že od začetka antisemit-skega duha.   Nekateri udje tega kluba so tudi do poslednjih dni sami sebe označevali kot odločne antisemite.   Ali  zdaj   si je  klub pridobil lasten časnik, „Deutsche Zeitung,"  kateremu listu je postavil za glavnega urednika žida dr. Friedjunga. Ta žid se dela, kakor da bi dosledno povsod pobijal korupcijo ali Žid je ostal Žid, in on ponatis-kuje vse izjave,  ki so  proti antisemitizmu, z debelimi črkami. Protislovno je bilo, postaviti anti-semitskemu klubu semita na Čelo, in protislovno je, da bi  korupcijo trebili  v Avstriji  z židovsko roko. Nemški klub sam sebe pobija, ker je sprasil v svoj organ celo židovskega zagovornika židovskih interesov.   Zarad tega se klubu že posmehujejo, in žulje se že vesele, da so izpodmaknili tla njim nevarnemu klubu.
Nemški klub se je del, kakor kaže že ime na narodno stališče; kot naroden klub bi imel zagovarjati jedino nemško narodnost, da bi ne trpela Škode; ali izjave ntkaterih njegovih udov razodevajo, da bi rad dosegel tudi gospodstvo nemškemu narodu nad drugimi narodi. Odkrit je sicer tudi v tem, da očitno zahteva ločenje Galicije iz cislitav-skega skupnega zastopstva, da bi potem laže gospodaril nemški narod nad Cehi in Slovenci. Take
težnje so v nasprotji z drugimi zares narodnimi klubi in v obče s težnjami, ki jih more jedino imeti vsak avstrijski narod.
Nemški klub bo imel samo potem bodočnost mej nemškim narodom in tudi pri Slovanih, če ne bo sam sebi oporpkal, če torej ostane v resnici antisemitsk in dosledno nasprotnik korupcije, naj se ta vrši pri Židih ali drugod. V najveći zasmeh bi nemškemu klubu bilo ko bi dal spoznati po svojem vedenji, da išče korupcije jedino n. pr. pri Slovanih, da pa jo zakriva ali pa pušča na miru pri Židih. In če ostane Žid voditelj klubovega glasila, se ne reši iz nasprotstva, v katero se je zajel ali se je dal ujeti po zvijačah.
Ravno pri tem klubu, ki je obečal od početka postopati moško moralno, pričakoval bi bil kak sangvinik vsestranske doslednosti. Doslednost je pa dokazal doslej jedino Schbnerer, ki je nepremičen antisemit, in njemu bo ravno tako pomagalo, kakor škoduje že zdaj stranki nemškega kluba, da si je izvolil žida za svojega vodjo.
Protislovja pa zasledujemo celo v taboru konservativcev. Ko so se te dni pritoževali Čehi, da poudarja po Češkem potujoči naučni minister pre več nemščino, jih je nemški velekonservativni list zavrnil s temi besedami: „Čehi bi morali konečno vender umeti, da avstrijske države ni možno vladati iz kota češkega državnega prava. Češki narod je brezdvombeno prevažna sila v gruči narodov, ki jo zovemo Avstrijo; ali ta sila ni merodajna ali odločilna. Na Češkem se bodo morali privaditi, Avstrijo poštovati kot državo, v kateri dobi vsak narod one pravice in oni upliv, ki mu pripadajo v razmeri njegovega pomena." Nasproti prvim tukaj na vedenim stavkom ne opomnimo ničesar; nasproti postulatu podčrtanega stavka pa opozarjamo, da se v njem raz rejajo narodi po svojem pomenu 'ji (Konee \mh.\
Nestorijanci.
(Po ruskem viru.) (.Kouec.)
Duhovni  načelnik Nestorijancev  imenuje se marshimon.   Dostojanstvo marshimona je dedno v nekej večjej  rodbini; vsak marshimon sam določi svojega naslednika.   Ako je v rodbini marshimonov žena noseča, ne je ves čas mesa, kajti roditi more dečka, ki more biti kedaj marshimon, duhovni načelnik pa ne sme niti poznati okusa govejega mesa. Ves čas so Nestorijanci jako spoštovali svoje mars-himcne.   Njih upliv bil je velik. Nestorijanci slepo verujejo svojemu duhovnemu vodniku.   Evo primer take vere.   Prezadnji marshimon bil  je opazil, da izročene ovčice ne poslušajo  dovolj pazljivo njego vega učenja.   Razjezil se je in ukazal,  da naj se nekega gotovega dne snidejo na nekem holmu. Na določeni dan zbere se na holmu množica Nestori jaucev; marshimon pride k njim v cerkvenej obleki. Z žalostnim obrazom naznanil je zbranim,  da jih mora ostaviti in iti v nebesa. Nezadovoljen s svojim narodom, hoče ga ostaviti,  oditi v nebesa ter poprositi Boga, da kaznuje te trdosrčneže. Jedva je izrekel besede,  da hoče oditi v nebesa,  pal je
straži, izgubil ni nijednega pogleda, nijednega kretanja, dasi se je kazal brezdelnega človeka; vsako jutro stopal je v boj in vsak večer ponašal se je z zmago. — Nič se ni obteževal s tako strašno delavnostjo;  spal je štiri ure na dan, jedel je jako malo in bil zdrav, svež in vesel. Mej tem približal se je dan poroke, Vasilij prepričal je samega Pavla Afanasjeviča, da je treba odložiti, potem poslal ga je v Moskvo, da nakupi raznih potrebnostij, a sam dopisaval  si je s PeterburŠkimi prijatelji Delal ni   toli   iz   sožalenja do Olge  Ivanovne, kakor i« veselja in ljubezni do  dela in nemira .... Poleg tega — mi je Olga Ivanovna jela presedati, in večkrat, po kakem negotovem izlivu, strasti, pogledal jo je, kakor nekedaj Rogačeva.  Lučinov bil je vedno vsem uganka; v hladnoti  njegove neizprosne  duše čutili ste prisotstvo čudnega, nekako južnega plamena; in v besnečem razburjenji strasti vela je od tega Človeka bladnota. — Pri drugih ljudeh  občeval je z Olgo Ivanovno kakor poprej; na samem pa se je igral z njo kakor mačka z mišjo, ali jo je plašil s sotismi, ali jo je bridko in strupeno nadlegoval, ali je slednjič zopet padal k njenim nogam ter jo potegnil s seboj kakor vrtinec smeti ... in  nij j?e tedaj hlinil  zaljubljenega . . temveč v istini je sam omahoval . . .
Nekedaj, precej pozno na večer, Bedel je Vasilij sam v svojej sobi in z zanimanjem prebiral zadnja pisma, koja je dobil iz Peterburga — ko so najedenkrat vrata tiho zaškripala in je ustopila Palaška, strežnica Olge Ivanovne.
— Kaj hočeš ti? vprašal jo je Vasilij precej surovo.
— Gospodična vas je izvolila k sebi prositi
— Zdaj ne morem. Idi . . . Nu, kaj stojiš? nadaljeval je videč, da Palaška nij odšla.
— Gospodična je ukazala reči,  da se jako
mudi.
Kaj pa je tam takega?
— Izvolite sami pogledati . . . Vasilij je ustal, jezno zagnal pisma v miznico
ter se odpravil k Olgi Ivanovni. Sedela je sama v kotu - - bleda in ne ganeč se.
— Česa želite? vprašal jo je ne posebno vabljivo.
Olga ga je pogledala in zadrhtavši zakrila oči
— Kaj je z vami? . . . Kaj je s teboj, Olga? Prijel jo je za roko . . . Roka Olge Ivanovne
je bila hladna kakor led . . . Hotela je govoriti . . . a glas jej je zamrl . . . Ubogi ženski nij ostal noben premislek radi njenega položaja.
(Dalje prih.)
zbrani narod na kolena predenj in ga prosil, da še ostane na zemlji, ter obetal mu, da se poboljša. Marshimon se je dal omečiti in narod mu je bil hvaležen ter je pobožneje živel. Žalibog sedanji marshimon ne dela časti tem poštenim gorcem, kateri ga pa tudi tako več ne ljubijo, ter bi mu gotovo ne branili, ko bi hotel oditi v nebesa. Morda bi ga nekoliko žensk zgrabilo za obleko, kajti jedina in velika slabost njegova je, da preveč čisla ženski spol. Ker je mlad, jedva trideset let star, lep, krepek mož, ni čuda, da ga ženske rade gledajo. Pa bi še bilo, ko bi se zadovolil z ženskimi, katere lazijo okrog njegovega škofijskega prestola, toda povsod obrača svoje oči. Njegovi služabniki povsod stikajo za lepimi ženskami, in se prizadevajo pripeljati jih k nogam svojega gospoda. Zategadelj narod ne mara zanj. Angleški protestantovski misijonarji bodo imeli uspeh, ako bode marshimon še nadalje bolj čislal ženske, kakor svoje duhovsko dostojanstvo in narod.
Kakor so tudi priprost narod Nestorijanci, vendar se zanimivajo za politiko,  kakor se tudi politika zanimiva zanje. Že dolgo simpatizujejo z Rusi. 1842 leta bil je Dhup prizorišče žalostnih dogodkov. Tamošnji Nestorijanci bili so se uprli s svojimi diarskimi jedinoverci in bili so poklicali na pomoč več kurskih plemen.   Poslednji odpravili so se pod poveljstvom Bejderghanabeja v Dhup, kakor zavezniki, toda neso držali besede in so neusmiljeno poklali blizu 20.000 dhupskih Nestorijancev. Potem so mislili Kurdi iti v Diar in pobiti tamošnje prebivalstvo ter prisvojiti si pokrajino.   To se pa jim ui posrečilo; tamošnji Nestorijanci so jih otepli. Po tej  nesreči so se Diarei in Dhupci pomirili in začeli se pripravljati na maščevanje.   Kurdi so jo pa tudi hitro potegnili iz Dhupa. Nestorijanci so sklenili pritožiti se pri ruskej in pri turškej vladi proti Kurdom. Položili so noge in roke in prsa ubitih v zaboje in se s tem stvarmi kot dokazili odpravili k ruskemu namestništvu na Kavkazu. Ruska diplomacija jim je svetovala, da naj se obrnejo na Angleže, ker tedanja politika ni dovoljevala Rusom naravnost potezati se za kriBtijane. Ko je pa inicijativa izšla od Anglije, se je pa Rusija energično potegnila za Nestorijance. Vse se je dobro izšlo. Vsled energičnih korakov vlastij, zlasti Rusije, v Carigradu, je turška vlada naročila Os man  paši, da kaznuje Kurde. To se je tudi zgodilo in Bejderghan-beja pripeljali so uklenjenega v Carigrad.
Od tega časa so Nestorijanci udani Rusiji. Bivši ruski konzul v Vani (v Armeniji) g. Kamza-ragan si jako prizadeval, da je povečal ruski upliv v teh gorah, pri čemer je taktno in zvito postopal. Od Armencev, ki so v prijateljstvu z Nestorijanci, zvedel je najpotrebnejše Btvari o Nestorijaucih. Potem je potoval po teh gorah in sprijaznil se z nestori-janskimi načelniki. G. Kamzaragan poslal je v Pe-terburg jako važno poročilo.
Pa tudi Angleži si prizadevajo pridobiti si prijateljstvo Nestorijancev. Major Trotter potoval je po vseh krajih, koder bivajo Nestorijanci, in sedaj pa bodo imeli v misijonarjih svoje stalne zastopnike. Ti gorci se nikakor ne smejo prezirati. V prijateljstvu so z Armenci, poslednji pa imajo zveze s Kurdi, če tudi se čeznje pritožujejo. Armenci, Kurdi in Nestorijanci lahko mnogo škodujejo Rusiji, ko bi se Angležem posrečilo jih pridobiti na svojo stran. Armenci zaradi šolskega vprašanja na Kavkazu, ki še ni rešeno, neso več prav udani Rusiji. Ker jih vedno razni časniki in Carigrajski patrijarh ščuvajo proti Rusiji, utegnili bi Armenci misliti, da so Rusi njih sovražniki. V Bani pa ni več Kamzaragana, da bi delal proti javnim in skrivnim nasprotnikom ruske politike. Angleži si prizadevajo porabiti sedanji položaj, da bi tako ovirali rusko politiko. Rusija bode pa tudi gotovo vse storila, da pridobi Kurde, Armence in Nestorijance na svojo stran.
Politični razgled.
Hotranjc dežele.
V Ljubljani 21. julija. VI i ud «>«•<» ti i imeli so shod v Pragi, katerega se je udeležilo več državnih in deželnih poslancev. Trojan govoril je o sedanjem položaji. Po njegovih mislili, mora sedauja večina vreči vlado z nasprotovanjem, ako bi se ne hotela nanjo ozirati. Slabo bi pa bilo, ko bi jeden del sedanje večine se zvezal z manjšino, da vrže vlado, kajti potem bi prišli levičarji na krmilo.
Vitanje države.
Cankovci bili so sklicali tabor v Sofiji, da bi na njem pobijali postopanje bolgarske vlade.
Sešlo se je precej naroda, toda skoro vsi prišleci bili so privrženci vlade. Zategadelj so Cankovci hitro ostavili tabor, ki je potem sklenil, da se izreče graja opozicijskemu časopisju, ki v Bulgariji in Vzhodni Rumeliji ruje proti knezu.
Razmere na Balkanu se za slovanstvo neugodno razvijajo.   Sovraštvo mej Srbi in Bolgari neče prenehati. To se je posebno videlo iz prestol-nih govorov, s katerim je bolgarski knez otvoril narodno sebranje v Sofiji  in s katerim je srbski kralj otvoril skupščino v Niši. Knez Aleksander je tako poudarjal zmage proti Srbom, da je moral vzbuditi nevoljo v Srbiji, kralj Milan pa v prestol-nem govoru poudarja, da so odnošaji z Bolgarijo ravno taki,  kakor so bili pred vojuo in očita Bolgarom, da so prelomili mejnarodne dogodbe. Iz prestolnega govora bi lahko kdo sklepal, da Srbija čaka samo ugodnega trenutka, da zopet začne vojno z Bolgarijo. — „Novoje Vremja" pa poroča, da je Srbija že začela zbirati vojsko na južnej meji. Polkovnik Protič stoji tam na čelu dveh batalijonov, v kratkem bode pa tam zbrana vsa Drinska divizija. „Dzienniku Poznanskemu" se pa piše iz Sofije, da je položaj jako opasen.  Rusija vedno preti, Četudi se v Bolgariji   prizadevajo potolažiti njeno jezo. Vedno ščuva Turčijo in Srbijo proti Bolgariji. Go vori se, da bode Srbija takoj, ko bode zaključeno zasedanje skupščine, začela vojno z Bolgari, ker so se faktično zjedinili.   Pri ZajČarji  nasproti Vidinu imajo Srbi že zbranih 20.000 vojakov. Pa tudi Bolgarija se pripravlja na boj. Ceste, ki peljejo iz Niša v Sofijo, je dobro utrdila.  Te dni je dobila Bolgarija iz inozemstva 100.000 kg. smodnika, kar kaže, da se Bolgari res boje vojne. Vojni minister nameraval je iti v toplice, pa ne pojde, ker je položaj jako napet. — Crnogorski naučni minister Pavlovič, ki sedaj  biva v Pešti, izrazil se je proti nekemu ogerskemu časnikarju, da so odnošaji mej Srbijo in Črnogoro jako slabi. Odkar so začeli v Belemgradu črnogorskega kneza dolžiti, da ruje proti kralju Milanu, se nasprotje vedno vekša.  Črnogora ljubi srbski narod, a v notranje srbske zadeve se ne misli   mešati.    Položaj   v   Belemgradu   je jako napet. Ker se vlada neče nič udati, bode narod prisiljen poslužiti se skrajnih sredstev.   Potem bode Črnagora  mirno gledala.  Vesti, da Črnagora podpira kneza Karadjoi djevica, so 'zmišljene.   Boji na meji bili so lokalnega značaja in ne bodo nič pre-menili dobrih razmer s Turčijo. Z Bolgarijo je Črnagora v prijateljstvu.   Knez je dober vojak, a bode še obžaloval svoje postopanje.   Zedinenje se bode ohranilo, knez pa bode šel. Tajnost prihodnjosti je, kako bode Rusija to dosegla. Da bi Avstrija anek-tovala Bosno in Hercogovino, on ne verjame, ker bi to imelo take posledice, za katere bi ne prevzela odgovornosti nobena vlada. Črnogorska vojska se je preustrojila. Sedaj broji 50.000 in je z vsem preskrbljena.   Prej ali slej bodo navstale po njegovih mislil) nove zmešnjave na Balkanu, ker nezadovoljnost vedno narašča.
Ruski car je izdal nov zakon, ki določuje naslove članov carske rodbine in njih razvrstitev po častnih stopinjah. H kratu so se zmanjšale njih plače, da bode državna blagajnica imela manj stroškov. Carica je dosedaj dobivala na leto 600.000 rubljev, sedaj jih bode dobivala samo 200.000 rub-ljev, prestolonaslednik je dobival 300.000 rubljev, Bedaj jih bode samo 100.000 rubljev. Nadalje ta zakon določuje veroizpovedovanje tujih princesinj, ki se omože z ruskimi velikimi knezi. Lahko bode vsaka ohranila svojo vero, samo soproga prestolonaslednika bode morala biti pravoslavna ali pa pristopiti v pravosiavje.
B'raiicoNka vlada jako energično postopa proti princem. Pred vsem hoče vse izbrisati iz vojske, kajti dobro ve, da so jako nevarni republiki, dokler so častniki. Te dni izbrisal se je iz vojske princ Roland Bonaparte, ki je bil podporočnik v 36. pešpolku.
Nemški listi izražajo veliko veselje, da so pri volitvah v mestni zastop v Metzu in Strass-burgu Nemci dobili veČino. Ako pa to zmago natančneje ogledamo, dobro vidimo, da ni tako slavna. V Strassburgu imajo namreč samo jeden glas večine, v Metzu pa nekoliko več, kar ni veliko, če se pomisli, da je vlada sama močno delala za Nemce. Prebivalci so največ volili Nemce, ker so vedeli, da bi se sicer razpustil mestni zbor. Strassburg celih 14 let ni imel mestnega zbora, ko ga je vlada bila razpustila in se je bala, da bi zopet ne bili voljeni njeni nasprotniki.
Domače stvari.
— (Deželni glavar grof Thurn) prevzel je danes predsedništvo c. kr. kmetijske družbe kranjske.
— (Imenovanja profesorjev.) Za Ljubljansko gimnazijo sta imenovana profesorjema su-plenta gg. Anton Bar tel za filologijo na mesto "VViestalerja in Albiu Pavlin za naravoslovje na mesto Konšeka. Za Ljubljansko realko pa je i meno van na mesto Senekoviča nek Fran Keller suplent v Steyr-u, Nemec. Na predlog tukajšnjih oblastev se baje g. minister pri tem imenovanji ni oziral. Na Mariborsko gimnazijo pride Peter Mitteregger z dekliškega liceja v Gradei, Fran Lang pa iz Ma-
ribora v Gradec. Tudi dr. K. Kreipner je iz Celja premeščen v Gradec. Na njegovo mesto pa pride Matej Kurz z Dunaja. Suplent Fran Metzler na Goriški gimnaziji imenovan je v Nikolsburg. Na gimnazijo v Rudolfovem pride g. Josip S t ur m iz znane gorenjske rodbine.
— (Za otroški vrt v Ljubljani) najelo se je stanovanje v prvem nadstropji v hiši „Matice Slovenske" na Bregu.
— (Krajcarska družba za „Narodni dom") ima sedaj 89 razprodanih knjižic, mej njimi dve desetkrajcarski,  tako, da je število naraslo v zadnjem času za novih štirinajst knjižic, ki so nam došle večinoma (11) iz  Ljubljane, po jedna pa iz Bolca, Mengiša in Trsta.  Imena poverjenikov bodo objavljena v računskih izkazih, ako gg. poverjeniki izrecno ne žele biti neimenovani. — Kakor je iz omenjenega razvidno, število prodanih knjižic pač raste, toda ne tako močno, kakor bi bilo želeti z. ozirom na zares blagi  in koristni namen,  in prav ima oni gospod, ki je pred par tedni pisal v „Slovenski Nirod", da se je utihotapila nekaka mlač-nost v nabiranje. Hvaležni smo gospodu za njegovo zanimanje; žalibog moramo tudi pritrditi njegovemu mnenju, veseli nas pa tudi, da odobrava našo idejo. Resnica je pač, da bi se naše podjetje lahko najboljše pospeševalo z rednimi mesečnimi"doneski, katerim šo v prvi vrsti namenjene desetkrajcarske knjižice. Toda skušnja uči, da se te ne razpečavajo marljivo, in da dobivamo večje doneske od krajcar-skih knjižic. Dobro bi bilo vsakako, da bi imel vsak večji slo venski kraj kako desetkrajcarsko knjižico z rednimi mesečnimi plačniki.   To je bila naša ideja že takoj iz početka, ko smo si omislili desetkraj-carske knjižice.  Žalibog, da se doslej ni obnesla v željeni meri;  upajmo, da bo v prihodnosti boljše. — Razposlanih je bilo doslej 555 knjižic, mej njimi 84 desetkrajcarskih; v prometu jih je tedaj še 466, mej njimi 82 desetkrajcarskih.
— (Poročil) se je danes g Adolt Kreuz-berger, trgovec v Kranji z gospico Elizabeto Maverjevo, iz znane Peter Mayerjeve narodne obitelji.
— (Nabrežni zid) na desnem bregu Ljubljanice pod Hradeckega mostom je 75 metrov na dolgo že skoro dodelan. Gospod L o n č a r i č, ki je delo jako solidno in lepo zvršil, prevzel je še 35 metrov n«brežnega zidu, tako da bode letos nabrežni zid 110 metrov na dolgo dovršen.
— (Cvete r o raz redna ljudska šola v Metliki) imela je koncem šolskega leta 398 učencev in učenk (201 deček, 197 deklic), v ponavljalno šolo je hodilo 36 dečkov, 34 deklic. Poučevali so na tej šoli: Andrej Šest, nadučitelj in vodja, Anton Jaklič ,katehet, Alojzij Pehani, katehet, Janez An-žiček, začasni učitelj, Ivanka Vidic, učiteljica, Ven-celj Sturm, umirovljeni učitelj in Fran Schbnbrunn, pom. učitelj. Učenci in učenke razvrščeni so po napredku, kar nam bolj ugaja, nego po naučne m mi-nisterstru zaukazani prosti alfabetični red.
— (Trst) ostavilo je iz strahu pred kolero zadnjih 14 dnij 22.000 osob. Ker bi bilo za zdravje nevarno, ko bi pri sedanji vročini ostali vsi vojaki v vojašnicah, razdelili so jih deloma po začasnih vojašnicah, deloma bodo pa bivali v šotorih. "Carinski stražniki imajo ukaz, da se morajo iz Italije došli potniki in njih prtljaga po zdravnikih pre-iskavati.
— (Z Reke) se piše: Pretekli teden smo se že veselili, da nas je kolera zapustila, posebno dne 15. t. m., ko smo imeli samo jednega bolnika, a naše upanje je kmalu šlo po vodi, kajti naslednji dan bilo je 6, dne 17. t. m. 8 novih bolnikov. Odkar je pri nas pričela kolera, zbolelo je 85 osob za njo, od katerih jih je 39 umrlo. Ukrenile so se vse potrebne adravstvene naredbe in zvečer se zažigajo na nabrežji s katranom napolnjeni sodi, da se vzduh čisti. Trgovci zelo tožijo, ker ni tujcev, ker je veliko domačih zbežalo in ker je bližnja Opatija popolnem prazna.
— (Od Male Nedelje) ne nam piše: Prvi shod novega »Leposlovnega društva" vršil se je ugodno, mladine bila je nepričakovano mnogo. V odbor so voljeni možje, ki bodo društvenemu namenu kolikor možno zadoščevali. Naročili smo hkratu vse leposlovne in tudi druge slovenske časopise in primerne knjige. Društvu je smoter, da pokojnemu A. Kremplju, ki je pred več nego 40 leti tukaj narodno deloval, s tem postavimo stalen spomenik, da se po vsej mogočnosti narodno izobražujemo in pri vsakej priliki kažemo svojo odločnost.
— (Za vojaške godbe) izdale so se sedaj strožje določbe. Izven službe smejo se uporabljati le tedaj, ako nema dotična slavnost ali veselica nikakega političnega značaja in se ni nadejati nobene demonstracije. Svirati se smejo samo točke, katere je polkovni poveljnik odobril, strogo se je držati sporeda, ki ga mora tudi polkovni poveljnik odobriti, torej ni smeti svirati nobene druge skladbe. Na javnih prostorih sme se uporabljati najmanje tretjina vse godbe. V gledališčih sme se vojaška godba uporabljati jedino le v orkestru in to pod osobnim vodstvom kapelnikovim, nikdar pa ne na odru. Isto tako ne smejo vojaške godbe sodelovati pri demonstrativnih gledaliških predstavah in pri tacih, ki imajo politično smer.
— (Iz Radovljice) se nam piše: Te dni je bil pri tukajšnji sodniji obsojen kmetsk posestnik na 10 dnij zapora, ker je pri prepiru zaradi neke meje barona A. Cojza psoval in mu dal dve zaušnici.
— (Pri LetuŠi) odprli so preteklo soboto novi prekop, novo strugo Savinje. Vse se je vršilo jako gladko. Zaporni jez, ki je še ločil staro in novo strugo, bil je 20 metrov dolg, 2 metra širok, 12 metra visok. Na 11 krajih bil je navrtan, da se je v otlino potisnila dinamitna patrona, vsaka 3U kilograma teška. Ko so se patrone električno sprožile, čul se je zamolkel pok in prah, voda, pesek, dim, kamenje puhnilo je kvišku, kakor zvonik visoko. Jez je skoro do dobrega zginil in valovi Savinje udrli so v novo strugo. V kratkem bode se otvoril jednak prekop pri Mozirji.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
London 21, julija. Včeraj zvečer odposlal se je kabinetni kurir v Osborne, da naznani kraljici sklenjeno ostavko kabineta. Sa-lisburv se danes pričakuje. „Standard" misli, da bode Salisburv Goschenu ponudil sedež v kabinetu.
Trst 20. julija. Od včeraj opoludne do danes opoludne 6 ljudij za kolero zbolelo, 3 umrli.
Reka 20. julija. V poslednjih 24 urah 5 ljudij za kolero zbolelo, 3 umrli.
Niš 20. julija. Skupščina izvolila adresni, zakonodajni, peticijski in finančni odsek. Adresni odsek ima 15, drugi po 9 Članov. Vsled kompromisa je v vsakem odseku po troje opozijo-nalcev.
Gastein 20. julija. Nemški cesar semkaj dospel. Prebivalstvo ga toplo pozdravljalo.
London 2,0. julija. Ker je kabinet danes stalno sklenil, da odstopi, popelje se Glad-stone jutri h kraljici, da jej priporoči Salisbu-ryja kot bodočega načelnika kabineta.
Novi York 20. julija. Iz Matamoros došla so zasobna izvestja, da je bil boj mej malim oddelkom ustašev in vojaki. Ustaši imeli so velike izgube. Na ameriško zemlje pribe&le ustaše so ujeli in postrelili.
Rim 19. julija. Izvestje o koleri: Co-digoro 8 zbolelo, 2 umrla; Benetke 2 zbolela,
2 umrla; Brindisi 8 zbolelo, 5 umrlo; Fran-cavilla 16 zbolelo, 3 umrli; Latiano 7 zbolelo,
3 umrli; San Vito 2 zbolela; Ostuni 2 zbolela, 1 umrl; Erchie 3 zboleli, 2 umrla.
Slav. poddružnicam družbe sv. Cirila in Metoda.
Po §. 10. družbenih pravil je dolžnost pod-družničuega načelništva, da pošilja vsaeega pol leta pobrane doneske družbinemu vodstvu. Torej si usojam opominjati poddružnična načelstva, katera tega doslej še neso storila, da naj skratka pošljejo vse pobrane doneske v gotovini ali v uložnih knjižicah podpisanemu, od glavnega odbora izbranemu blagajniku.
Poslale so doneske že sledeče poddružnice: Šoštanjska 81 gld. 51 kr., Ribniška 180 gld., Gorenjska dolina-Kranjska gora GO gld., Blejska 28 gld., Loška 68 gld., Tržaška 150 gld., Kamnogoriška 72 gld. 34 kr, Goriška 23 gld., Šentjakobska v Ljubljani 101 gld., Gornjogradska 130 gld., Celovška 80 gld., Novomeška 123 gld. 25 kr.
V Ljubljani, 20. julija 1886.
Dr. J. Vo&njak,
blagajnik.
Zahvala.
Podpisani izrekam v9em, kateri so se poroke moje hčere i gospodom Franom Kosom iz Idrije prijamo udeležili, posebno vsem gospodom v Idriji za častno vspre jetje poročenih, svojo navdušeno zahvalo.
Postoj ina, dne 18. julija 1880.
I_iOd.es,
(525 — 2) nadlogar.
Tujci:
20. julija.
Pri Nlono: Andrian z Dunaja. — Seštan, Suppers-berger, Auerham, iz Celovca. — Salon iz Gradca. — 1'rinz, Jagoditz, Zebochni, Bravamonti iz Trsta. — Kneginja Wa-lenstein iz Gorice.
Pri nalili: Erlich z Dunaja. — Ai ton iz Gradca. — Merher iz Kočevja. — Schuster z Dunaja. — Milcela, Dratsch, Tassini iz Trsta.
Pri cenarji t*v«trlj«kem:  Golob iz Toplic.
Umrli so v fJuUlJani:
19. julija: Fran Sulo, 26 let, potovalec, Sv. Petra cesta, za jetiko.
V deielnej bolnici:
18. juljja: Janez Bajzel, 14 dni, za sušico.
19. julija: Lorenc Susteriic, delavec, 52 let, za srčno napako. — Jeza Vgrin, gostija, 68 let, za mrtvoudom.
Meteorologijo poročilo.
Cas opazovanja
Stanje barometra v mm.
Tem- i Ve-peratura { tro vi
Nebo
Mo krina v mm.
T
17. zjutraj 739 19 b«. 5 2. pop. 738 89 mm. ~  9. zvečer 739 95 mm.
20 0° C 30 0" C 21'** C
si. svz. ■1. vzh. brezv.
m
jas. jas.
0-00 itm.
Srednja temperatura 23'7C, za 4*3° nad normalora
ID*u.xisijsIesl "borza,
dne 21. julija t. I. (Izvirno telegrafi&no porodilo)
Papirna renta.......... 85 gld. 20 kr.
Srebrna renta.......'  .   .'   . 85 . 90
Zlata renta........... 119 , — ,„
6'/0 marčna reuta102 „ — „
Akcije narodne banke....... 873 . — „
Kreditne akcije......... 278 , 10
London  .... 125 , 95 ,
Srebro........ — jj —
Napol.                      .... 10 . —
C. kr. cekini                           ... 5 , 92
Nemške marke Bi , 80
4% državne srečke iz I. 1864   250 gld. 131 , 25
Državne srečke iz 1. 1864         100 gld. 1*8 , 25
Ogrtka zlata renta 4% 105 „ 75
Ogrska pnpirna renta 5"',,                . 94 „ 75 p
5% štajerske zemljišč, odvez, oblig. 105 n 50
Dunava reg. srečke 5' „            100 gld. U7 . 50 „
Zemlj. obč. avstr. 4 V/o zlati jast. listi . 125 , 2.'»
Prior, oblig. Elizabetine žapad. železnice — „ — ,
Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice 98 r 90
Kreditne srečke           '.*  .       100 gld. 178 'r — „
Rudolfove srečke.....10   „ 18 , 76 ,
Akcije anglo-avstr. banke .       120   „ 114 , —
Trammway-druŠt velj. 170 gld. a. v     . 193 , 50
Stenografi
za slovenske in nemške razprave v prihodnjem deželnem zboru kranjskem se vsprejmo z dobrimi pogoji. — Za to oglasiti se je pri tajništvu deželnega odbora tlo kouca avgust« ISttff. (520—2)
r
sava
Jfepresegljlv^ za z«*be
§    I. Salicilna ustna vada,
aromatična, upliva okrepcujoće, ovira spridenje zob in odstranuje smrdečo sapo. Velika steklenica 50 kr.
II. Salicilnl zobni prah,
splošno priljubljen, upliva okrepcujoće in nareja zobe f svetlo in bele.  a 36 kr. 1 Zgoraj navedeni sredstvi, o katerih ju že prišlo mnogo 1 g zahval, ima vedno sveže v zalogi ter jih razpošilja vsak dan po pošti (495—2)
„LEKARNA TRNK0CZY"
zraven rotovža v LJubljani.
flV* Vsakemu, ki kupi v lekarni Trnkoczv originalno salicilno astmi vodo in »alicilui zobni prah, so pridene zastonj razprava o varovanji zob in ust.
Eg.re--ra, ■•»..«* -tgj+tsš-------tafra —ćtia
VOZITI EED,
veljaven od 1. junija 1880. Iz Spielfelda v Radgono. Iz Radgone v Spielfeld.
r>ofnt«jo	Mešani vlaki z 11. in		111. redom		Postajo	Mešani vlaki z		II. in	III. redom	
Z Dunaja dohod	7.19 zjitraj	12 52 pop.	_"_	zveč. j	Radgona odhod	4.10 zjutraj	11.—	dop.	4.20 pop.	
Iz Trata m	6*9 -B	1.27 „	—.—		If.-ilberirain „	4.54	11.16	%	4.36 ;	
Spielfeld odhod	7.30 ,	2.05 „	«.45	n	Pnrkla	6.06 „	11.30		4.50 „	
: Schwarza „	7.46	2.21 ,	701		i Gosdo'f          „ \	5.211 i	ll.f 3	t	5.13 „	
"VVeitersfeld „	7.58 „	233 n	7.13		Cmurek „	6.42 „	12.06	pop.	526 m	
Cmurek „	814	2.49 „	7.34	- i n	Weitersfeid „	5.54 -	12.20		5 40 „	
Gosdorf „	8.23 H	2.58 ,	7.43	ji 1	, Schwa>za .	6.04 ;	12.30	n	5.50 „	
Purkla „	8.48 i	3.23 i	8.08	■	Spielfeld     dohod i	6.19 i	12.45		6.05 7 več	
Halbenrain „	9.02 n	3.27 ,	8.22	n	Na Dunaj    odhod ,	6.30 „	3.lo	n	8.34 „	
Radgona dohod	9-15 ,	3.50 „	8.35	n	V Trst 1 |	7-20 „	12.57	n	10.40 „	
V  večjem  kraji  na t.oreujMkem   prod«  se iz
proste roke (513—3)
pripravno za podjetja, obstoji iz 4 hI*, zlasti popolnem solidne dvenadstropne gospodske hiše z 9 prijavnimi in svetlimi sobami, prodajalnico, 2 velikima kletmi in dvema kuhinjama, z vrtom, gozdom, valčnimi in fužinskimi deleži, kovačijo in kar k njej pripada ter magacinom, skupaj ali na drobno. — Več se izve na Bregu št. H, II. uadHlr.
Br. 229.
(52"—1)
r~9
Vsled sklepa XXIX. glavne skupščiue tukajšnjega okrajnega zastopa ustanoviti se ima v Mo-zirskem trgu javna, stalna, centimentalna mostna tehtnica (vaga) z tehtno močjo do 6000 klgr.
Podvzetniki, kateri žele omenjeno tehtnico v Mozirskem trgu z ozirom na dotična postavna določila uvesti, naj svoje ponudbe skrajno clo 15. »vgiista t. 1. podpisanemu okrajnemu odboru do-pošljejo.
Od okrajnega odbora v Gornjem gradu,
dne 15. julija 1886.
Namestnik okrajnega načelnika: A n t. G o r i č a r.
Št. 2996.
Razglas.
(521—2)
C. kr. okrajna sodnija v Gornjem gradu daje na znanje: Vsled prošnje gosp. Albina Loretič-a, oskrbniku konkurzne mase Ivan Kovačičeve, se dovoljuje sodnijska dražba vsega, na 3999 gld. 91 kr. cenjenega blaga, in sicer kot celota.
V to Bvrho se določi dražba na 5. avgnahi 1H.MU doj»oliidne ob lO. url v Mozirji.
Vse blago s trgovinskim pohištvom vred se bode za 3999 gld. 91 kr. izklicevalo in kot celota istemu, ki največ obljubi — tudi pod imenovano c*no oddalo
Ako kupnina doseže to ceno, postane dražba takoj pravomoćna.   Ako bi se pa ta cena ne do segla, zamore odbor upnikov ta kup razveljaviti, ako bi v teku osmih dni ugovarjal.  Kupec je mej tem časom vezan na svojo ponudbo.
Kupec ima takoj pri dražbi 1000 gld. položiti, ostalo kupnino pa z 6 °/„ obresti v mesečnih obrokih po 1000 gld. doplačati.
C. kr. okr. sodišče v Gornjem gradu,
dne 16. julija 1886. C. kr. okrajni sodnik: D, r. V o u š e k.
Št. 4760.
Mazpis.
(431-1)
V deželni bolnici v Ljubljani je služba sekun-darija z ud j u to m letnih 400 gld. in z začasno letno nagrado 150 gld. za službena opravila na blazničnem oddelku, s prostim staniščem v bolnici, z letno odškodnino 35 gld. za kurjavo in 7 gld. 20 kr. za svečavo, na dobo 2 let za oddati, ki se pa zna po zadovolilnem službovanji še dvakrat in sicer vselej za 1 leto podaljšati
Prošnje za to službo z dokazili o zdravniškem doktoratu ali vsaj o dovršeni medicinični fakulteti in slučajno o dosedanjem službovanji in o zmožnosti slovenskega ali kacega druzega slovanskega jezika, naj se
do 7. avgusta I, 18&6.
pošljejo vodstvu deželnih, dobrodelnih naprav v Ljubljani.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 20. julija 1886.
♦ Umetne
^ (50-48) t
t ta B9hmw$m l
ustavlja po najnovejšem amerikanske m načina £ brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanj* in vse ivbne oper»clJe
t zobozdravnik A. Paichel, |
:])ohti Hradeckega mostu. I. nadstropje. +
Dr. FRAN ZUPANC }
preselil se je v Šelenlturgove ullee št. »I,
I. nadstr., na levo, v Koslerjevi hiši.
J Ordinira vsak dan: (504—3)
% dopoludne od 9. do lO. ure,
Y popoludne od 2. do  3. are. r--
r 1 1
1
mm
IiTj.l>*iJt€* srečke pogrebnega društva
„Marijine bratovščine4'.
Društvo Marijine bratovščine v Ljubljani napravi
kuteru namen je
ustanova zavetišča
kjer bodo imeli ostareli in onemogli ter zupiidčeni ljudje zavetišče in vso oskrbnost brezplačno.
Ta loterija je % odlokom vis. c. kr. finančnega ministerstva dne 21. septembra 1885, dt. 28.606, dovoljena.
Osnovana je na podlagi SO.Q04> wre£k po SO krajcarjev, ki bodo zadele SOOO drtagocenlh In VHakeutu korlMCnili dobitkov v skupni vrednosti SOOO goldinarjev. Vsaka pet in dvajaeta srečka gotovo zadene.
Srećkanje bo v Ljubljanf 1. «le«enil»ra 188« v pričo vladnega zaatopnika.
Srećke imajo na prodaj; Na Poljanski cesti: trgovka Marija Ojstria; na cesarja Josipa trgu: Urbasova trafika; v Špitalskik ulicah: M aj e r j e va trafika: na Mestnem trgu: trafika Sva tek, trgovec T ur k in zlatar S paro vic; na Starem trgu: trgovca Blaznih in Bibifi; na Sv. Petra cesti: pri društvenem načelniku Regalij u, v brivnici Buko vuikovi in knjigovez Fr. Dežman; v Kolodvorskih ulicah: puškar Dimic; na Marijinem trgu: trgovec Bučar; v Slo novih ulicah: trafika Prosenčeva; v Selen-hurgovih ulicah: trafika v Čitalnici; na Dunajski cesti: trafiki Bole in"Blaž ter trgovec s pohištvom Dogan; vrh tega mnogi poverjeniki družbo sv. M »ho rja. (344—B)
I
I {
»
\
»
izbo P
OXUUMMHHMHH*M***HHMU*H*<. 'oljedeljski stroji, Jke, cevi, oprave parnih kol lov. guli lliaste llklade (Gummipackungcn), lilli.
prodajajo se jako po ceni in carine prosto
zaradi preselitve. — Na blagovoljno zahtevanje uaznauijo se cene.
n SCHNABL & Co., Trst, Via Garintia 19, S
81 <-li ii i šli i lMireau. xalo^u sstrofcv in «*cvif.   mo~\) *t
uradno kot najboljša priznana,
dobi se
v moji trgovini s špecerijskim in materijalnim blagom.
Q 10F Na dežolo pošilja se proti povzetju. "TWQ
§ M. TURK
(526—2J Mestni trg- št. 2O. Q^
OC50€3000000esOOr:©OSOOODOOOOO
1 nai.oi ni odg^voiTiJ urednik: Ivan Žeieznikar.
Lastnina in tisk -Naiudno Tiskurne",
5356