S     :: LISTJE IN CVETJE ::     L§
Mladi zvezdoznanec.                              <jM
Zvezdoznanstvo nam kaj lepo pokazuje   mogočnost,   neizmernost in silno
veJičasfvo   božjega   stvarstva.    Neizmerni   svetovni   prostor in nebesna teJesa v      ,,
njem nam je pripravna podoba,   da se moremo po njej vsaj nekoliko zamisliti      1
v delavnico božje vsemogočnosti pa v neskončnost in večnost Stvarnikovo.   V      j
tem   nas potrjuje vse  to,   kar   smo se že v ,,Vrtcu"  naučili iz zvezdoznanstva.      \ Zlasti razdalje v svetovnem   prostoru,   v   vsemiru,   nas  morajo   napolniti s str-
menjem.   Enako   čuvstvo   začudcnja  nas  bo   pa  tudi   prevzelo,  če premislimo      ,
velikost nebesnih telcs. Pričeli bomo zopet pri našem osolnčju ter si vzeli      j
kot mersko   enoto  velikost  naše  z c m 1 j e    Tu poleg (slika 4.) vidite narisano velikost nebesnih teles našega osolnčja po razmerju, t. j. če jih  primerjamo po velikosti.    Takoj   lahko   opazite,   da   pripada  naša   zetnlja  manjšim   premični-cam osolnčja. Manjše kot   zemlja   so   Ve-nera,   Mart   in   Mer-kur    Največji planet
našega osolnčja je pa Jupiter, za njim pride Saturn, potem Uran in Neptun. Po-slednji na sliki ni na-risan,   ker je le  ne-
koliko manjši kot Uran. Radi primer-janja je na naši sliki tudi narisana luna. Vprašali boste morda, kako veliko je solnce v pritneri s svojimi planeti, in zakaj veli-kost solnca tu ni na-risana. Ko bi hoteli na-risati velikost solnca v istem razmerju, bi moral biti naš „ Vrtec" pač šestkrat tako ve-lik, ker bi bil premer solnčne slike 80 cm. Iz tega lahko razvidite silno velikost solnca v primeri njegovih premičnic. Velikost nebesnih teles nam bo bolj jasna, če si ogledamo razmerja v številkah.   Naslednja                                           s...    .
tabela naj to pojasni.
P r e m e r               Površina          Vsebina -------------i---------------v primeri          v pritneri
Merkur......           038             4843.           014                 005
Venara.......           094           12037             089                 084
Zemlja .    .'.....           1                 12756             1                       1
Mart.......           053             6781             O"28                 015
Jupiter.......         11-33         144580         122"6              13574
Saturn.......           9 39         119746           81-7                738 3
Uran.......           4"66           59510           21'8                1019
Neptun      ......           4-34   i       55334           18'9                  819
Solnce.......       109 05   '   1391080     11919           1301200
Luna     .    «.....           0-28   '         3)82             0-08                  0'02
ce?   63  »)___________'   ______________
Če primerjamo Številke te tabele, vidimo, kakšno je razmerje v velikosti naših premičnic v primeri z zamljo. Zgled: Preraer Merkurja, solncu naj-bližje premičnice, meri 38 stotink zemeljskega premera, ali 4843 ktn. Jupitrov premer je 11 33 krat večji kot premer zemlje. Premer solnca je pa 109 05kratni zemeljski premer. — Površina Venere znaša 0'89, ali skoro devet dcsetink zemeljskega površja; površina solnca je 11919 krat večja kot površina zemlje. — Vsebina lune znaša 002 vsebinc naše zemlje, ali z drugimi besedami: luna je 50krat manjša kot zemlja. Solnce pa bi moglo v se sprejeti 1,301.200 ze-meljskih krogel — Kakor pri nebesnih razdaljah, tako dobimo tudi pri veli-kosli nebesnih teles številke, katerih ne moremo pojmitj. Zemlja je, kakor smo videli, majhno nebesno telo, vendar v primeri z nami, kako velika je! Njene velikosti si človek ne more prav predočiti. Kaj naj šele rečemo o solncu! Pred tako silnimi merami ostrmi tudi najbolj živa človeška domišljija. Zvczdo-znanci nam pa tudi pripovedujejo, da so prav mnoge zvezde stalnice še večja in silnejša solnca kakor je naše.
Poizkusimo si zdaj predočiti v enako majhnem merilu razsežnost našega osolnčja. Solnčna krogla bi imela prcmer 80 cm, po merski enoti današnje siike. Kako daleč bi bili posamezni planeti od te krogle oddaljeni? Če si v spomin pokličete, kar sem vam povedal v 3. štev. nVrtca", bo račun lahek. Merkur bi bil oddaljen od solnčne krogle 34 m, Venera 62 m, zetnlja 86 m, Mart 86 m X 15, Jupiter 86 m X 52, itd. Naj le še omenim, da bi potem me-rilu in računu prišel Neptun v razdaljo 2580 m, torej nad 21/2 ktn od krogle, ki naj nam predočuje solnce.                                                         Jos. Dostal.
ReŠHeV rebUSa Št. 3.                   Mlcl"> Jurca Binka, Bizjak Rozika, Petrič Minka,
Celar  Minka,  Rožman  Anica,  Smuk  Tinca,
Zveccr bomo molUI in bomo sladko   Tepina  Zdravka,  Kenda  Rezi,  Virant  Julka, počlvali.                            Hajnrihar Dora, Zadnik Nežka, Kozelj Toni,
Prav so rešili: Zachetl Slavka in Fran-   Brginc Pavla, Novak Štefka, MilharCič Helena, cek, ueenca v Ljutomeru ; Pungerčič Erazem,   Sušnik Marjanca, uCenke VIII. razreda Lichten-Kastrevc Alojzii, učenca III. razreda v Novem j thunovega  zavoda   v   Ljubljani;   Lassbacher mestu;   Josin  Marica,   učenka V. rarreda pri   Mar., gojenka mest. dekl. 1/ceja,   Lassbacher ČC. uršulinkah v Ljubljani;  Ahtik Pepica.   Ko- ! Karel, prvošolec v Ljubljani. štomaj Olga, Presker Mar., Zagoričnik Pavla, 1 Sribar Lucija, Volčavšek Julči, Krujovšek Dra-
gica, Nadus Ida, Ježovnik Pavla, VreCko Cilka      OdgOVOr na ŠaljivO VpraŠanje Št. 3. in Marica, Sršen Anica. Marinc Mimika, Oset
Marica,   Počan Mar., Ethatič  Milena, Lukač   Sipa sc zato nl ubila, ker |e bll kamen Fr., Zorko Mar., Piano Anica, Vengust Neža,  tako  debel  kot  jako  majhna glava,
T,^t^S^S^         -pr.«.™,«v.. »».»„. m.
Kumar Rudclf, učenec Iil. razreda v Ljubljani;        Prav so odgovorili: Zacherl   Siavka
Letnut Janez in Homovec Fr., učenca v Črnem   in  Francek,   učenca  v   Ljutomeru;   Mercina
vrhu; Gnus   Francka   in  Tončka,   Gubenšek   Roza v Zgornjem Kašlju pri Ljubljani;  Josin
Julka, Maček Cilka, učenke IV. razreda v Pil-   Marica,  učenka V. razreda pri čč. uršulinkah
Štanju;   Karlin   Ivan, cand.  iur.  na Dunaju;   v Ljubljani; BonCa Viktor, Lemut Janez, Hru-
Debevc   Dušan  in   Karlin   Pavel,   učenca na   šovec Fr., Žigon Fr. in Bonča Ivana, učenci v
c. kr. vadnici v Dubljani;   Gruden   Franc   v   Črnem vrbu; Gnus Francka in Tončka,  Gu-
Dol.   Retjah;   Lesnika   Roman,   učenec   pri   benšek Julka, MaCek  Cilka, učenke IV. raz-
Sv Ani na Krembergu; PotisekToni, Cepuder   reda v Pilštanju; Pintar Zmagoslav, prvošolec
Lojzka,   Ažman Toni, Anica in Pepica, Zajc   v Rudolfovem.
,,Vrtcc" izhaja 1. Ani vsakega meseca in stojl s prilogo vred za vse leto 5 K 20 h, za pol leta 2 K 60 h — Uredništvo in upravništvoSv. Petra ccsta št. 78 v L j u b 1 j a n i.
Izdaie druitvo ,,Prlpravniikl dom". — Urejuje Ant. Kriii. — Tiska Katoliška Tiskarna v Ljubljani.