SjjPOŠTI 3102 Cl 3000032 Osrednja kr [Muzejski tre •nnOO Celie BENCINSKI SERVIS LETUŠ NAROČILA KURILNEGA OLJA tel. 03 891 56 11 I (Zti?ćoitć lavile Jc ! za oaUnUncoc! Klub Z gornje Savinjskih vabi na Sejem izobraževanja ZOIO sobota, 6. februar Športna dvorana Nazarje od to. do tl. ure predstavitve možnosti za prihodnost Šolarjem, dijakom in Študentom zlati sponzor B/S/H/ 90SCH AND SIEMENS HOME APPLIANCES GROUP medijski sponzor ostali sponzorji spletne in graeične storitve info@mvm.si | www.mvm.si UGOVSCK Urška Reberčnik s.p. Ljubija 5 3330 Mozirje tel. št.: 03 583 11 22 tel. št.: 031 619 634 korosec.rebercnik@siol.net www.turizemkorosec.com V Wellness centru Korošec vam poles razvajanja v apartmajih, savnah, solariju, jacuzziju in na masažah vabimo v kozmetični salon, kjer vam z vrhunsko kozmetiko BIODROGA IN AFRODITA nudimo: - kompletno nejo obraza, - nego telesa, - vse vrste depilacije (tudi brazilsko) - pedikura, |' - manikura, - anticelulitna neoa.telesam - odpravljanj® Ze danes poskrbite za svoje telo, da boste brezskrbno stopili v pomlad. kSOTHYS Shujševalni ritual za vitko linijo in odpravljanje celulita s kozmetiko Sothys: DARILNI BON Pokličite in se prepričajte, ne bo vam žal! KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj GOZDARSKI VITO (Tajfun, Krpan, Uniforest) VITEL KRPAN 4 T 972,00 € MOTORNE ŽAGE!!! MOTORNA ŽAGA HTSQVARNA 235 219.00 € HUSQVARNA240 VELIKA IZBIRA - ODLIČNE CENE!!! MAZALICE!!! MAZALICA I I PNEVMATSKA 13 kg 390,00 € ZEMLJE ZA SETEV IN PIKIRANJE!!! SEMENSKI KROMPIR!!! <4 - maris bard. HUMOVIT 20 L v jOÉflk rc - desiree, 'J ' - kresnik, -prtaura, ‘W v ‘ romano, #f ‘M, ' ' ' - marabcl... ' !! Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas OSREDNJA__________________________________________________________________________ KNJIŽNICA Tretja stran ----------------------------------------------------------------------------------/ Ko služba postane nočna mora Mobing - poslovenjena fraza iz angleščine - se prevaja kot trpinčenje, pretežno na delovnem mestu, njegove značilnosti pa so sistematično, dalj časa trajajoče šikaniranje v izvedbi posameznika ali skupine, zaradi katerega ima žrtev opazne zdravstvene posledice. Mobing se običajno začne z govoricami o določenem človeku, ki ga sodelavci osamijo. Dobiva vedno več dela, vendar ga ne more dokončati, ker mu stalno nalagajo nove naloge. Pogosto dobi občutek, da je nesposoben. Ponekod se mobing začne kazati tudi tako, da nekdo dobiva vse manj dela. Vseh oblik šikaniranj, ki lahko službo spremenijo v nočno moro, je kar 45. Poleg že omenjenih spadajo v mobing še obrekovanje, smešenje, nadiranje, prisvajanje žrtvinega dela, prikrivanje informacij, pomembnih za delo žrtve mobinga, in podobno. Na dosedanjih javnih posvetih o tej problematiki so bili strokovnjaki enotni v oceni, daje mobinga v Sloveniji veliko. Šikaniranje oziroma trpinčenje se vedno začne zaradi nekega konflikta, vendar se ta osnovni vzrok kmalu izgubi. Da bi se lahko neko ravnanje označilo za mobing, mora pritisk trajati dalj časa in biti morajas-no, daje sistematičen. Glede trajanja si strokovnjaki niso edini; ocene se gibljejo od šest mesecev do dveh let. Ker v Sloveniji zaenkrat ni celovite raziskave mobinga, tudi ni vsaj približne ocene, koliko gospodarske škode povzroča, vsekakor pa le-ta ne more biti majhna. V nemškem koncernu Volkswagen so že pred nekaj leti ugotovili, da imajo zaradi mobinga na leto 23 milijonov evrov manj dohodka. Pozornosti je vreden tudi podatek, da je kar desetina psihiatričnih obolenj v Sloveniji posledica pritiskov na delovnih mestih, čeprav vseh najbrž ni mogoče pripisati mobingu. Gospodarska škoda, tudi zaradi bolniških dopustov, je torej zagotovo velika. Mobing pa ni omejen le na šikaniranje od zgoraj navzdol, kar pomeni, da nadrejeni trpinči podrejene. Tuje raziskave ugotavljajo, da se več kot 40 odstotkov mobinga dogaja med sodelavci na isti ravni, na drugem mestu so s 37 odstotki primeri, ko nadrejeni trpinčijo podrejene, v osmih odstotkih pa so mobingu podvrženi nadrejeni. Ali se mobing pojavlja tudi v Zgornji Savinjski dolini? Več o tem v tokratni temi tedna. In naj vam ta problematika v ponedeljek nikar ne pokvari praznovanja slovenskega kulturnega praznika! IZ VSEBINE: Tema tedna: Mnogi mobing doživijo, a redki spregovorijo...........4 Mese« kulture: Zgornjesavinjski ustvarjalci so se znova izkazali...........5 RRA Celje: Svet regije agenciji odvzel pooblastila Mozirje: Končno začeli z deli na Trnavi Intervju: Mag. Andrej Rihtar.................8 Svet zgornjesavinjskih županov: Predsedovanje prevzela občina Gornji Grad...............10 Ansambel Ojstrica: Gostovali v Nemčiji...............15 Sankaško tekmovanje Čez drn in strn belih Poljan. /--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- ISSN 0351-8140, leto XLII, št. 5,5. februar 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, frzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. TRPINČENJE NA DELOVNEM MESTU Mnogi mobing doživijo, a redki spregovorijo Poleg telesnih poškodb in poklicnih bolezni človek na delovnem mestu doživlja tudi psihične obremenitve. Stres na delovnem mestu se v času krize še stopnjuje, saj so zahteve posla in predpostavljenih vedno višje. Zahtevnim delovnim situacijam se često pridruži še nasilje, kot je spolno nadlegovanje, telesno nasilje in psihični pritisk. V zadnjem času se o tem govori več, posamezniki pa se nasilju skušajo tudi upreti in poiskati rešitev položaja po pravni poti. Tudi v naši dolini ni drugače. Vzadnjem času v medijih zlasti odmeva primer mob-inga, ki naj bi se dogajal vgomjegra-jskem centru starejših. KAJ JE MOBING? Trpinčenje na delovnem mestu je krajše in stujko poimenovano mobing. To je nasilje, ki ga nad zaposlen- im izvaja(jo) nadrejeni, enakovredni sodelavci ali tudi podrejeni. Lahko mu je izpostavljen posameznik ali podskupina. Mobing je kaznivo dejanje, je pa zelo težko dokazljivo, saj gre pri tem marsikdaj za subjektivne občutke. Oblike psihičnega trpinčenja so različne. Lahko gre za napad na dobro ime, smešenje in nadiranje pred strankami ali pred podrejenimi. Sem spada onemogočanje normalne komunikacije, socialna izolacija, ko se sodelavci ne pogovarjajo z »žrtvijo«, jo ignorirajo in gledajo zviška. Še posebej boleča pa je profesionalna oviranost, ko taki osebi nalagajo nesmiselne naloge ali ji celo ne dajo nobenega dela. Neprestano jo razporejajo na druga dela in naloge, ji odtegujejo potrebno pomoč za izvršitev nalog, prikrivajo pomembne podatke, ki so potrebni za uspešno izvajanje delovnih nalog, ali si prilaščajo njene delovne uspehe. POZITIVNO VZDUŠJE PRINAŠA USPEH Vzdušje med zaposlenimi se odraža tudi na finančnih in siceršnjih rezultatih dela. Zato sodobni menedžerji oziroma vodstva podjetij stremijo za tem, daje komunikacija na vseh nivojih dobra in delovna klima pozitivna. Pomembno je, da se zaposleni poistovetijo s podjetjem in tako maksimalno uporabijo tudi lastno ustvarjalnost in ideje. Tako doprinesejo k rezultatom, od katerih naj bi imeli korist vsi. Seveda ne moremo biti vsi vedno enakega mnenja. Vsako nestrinjanje in zahteve nadrejenih po izbolj- šanju delovnih opravil in procesov, čeprav se morajo zaposleni za izpolnitev zelo truditi, še ne sodijo v kategorijo trpinčenja na delovnem mestu. Strokovnjaki menijo, da je znak, da gre za mobing, pojavljanje enega ali več takih znakov najmanj enkrat tedensko. Direktor podjetja DEOS Bojan Kranjc je povedal, da je lahko iz navedb Saše Šmon Potočnik zgolj zaključil, da ni šlo za mobing (foto: arhiv SN) MOBING TUDI PRI NAS? Nekateri mediji so že pisali, da naj bi bila v Centru starejših Gornji Grad mobingu izpostavljena Saša Šmon Potočnik, višja medicinska sestra in namestnica direktorice za področje nege in zdravstvene oskrbe. Po njenem mnenju so se razmere znatno poslabšale, ko seje vrnila s porodniškega dopusta. Zdaj je že nekaj mesecev na bolniški. »V družbi Deos d. d., Poslovna enota Center starejših Gornji Grad smo v preteklem letu opravili dva inšpekcijska nadzora,« je na novinarsko vprašanje pisno odgovoril mag. Borut Brezovar, glavni inšpektor RS za delo. »Glede ugotovitev pojasnjujemo, da je pristojna inšpektorica ugotovila kršitev v zvezi z zaposlovanjem delavcev, v nad-aljevanju postopka bo odredila ukrep v skladu s pooblastili. V zvezi z obravnavo domnevnih kršitev, ki se nanašajo na trpinčenje na delovnem mestu, je pristojna inšpektorica prejela tudi zaprosilo za posredovanje inšpektorja v sporu. V interesu nadaljnje raziskave in ugotovitve morebitnih oblik negativnega in neprimernega vedenja oziroma trpinčenja na delovnem mestu inšpektorica nadaljuje s postopki, zato zaključnih ugotovitev v zvezi s predmetno zadevo v tem trenutku ni mogoče posredovati,« je še zapisano v odgovoru. Marija Lebar Direktorica Centra starejših Gornji Grad Francka Voler in direktor podjetja DEOS d. d., kamor sodi center, Bojan Kranjc, navedbe Šmon Potočnikove zanikata. »Imeli smo dva inšpekcijska pregleda, poteka pa tudi kriminalistična preiskava,« je povedal Kranjc, in dodal, da zaključkov še ni. »Moje mnenje je, da so navedbe, kijih omenjate, neresnične in tendenciozne. Z gospo Sašo Šmon Potočnik sem se pogovarjal takoj po tem, ko je dobila občutek, da seji godi krivica. Iz navedb, ki mi jih je povedala, sem lahko zgolj zaključil, da to ni mobing.« 0 (foto: Marija Lebar) Saša Smon Potočnik, višja medicinska sestra in namestnica direktorice za področje nege in zdravstvene oskrbe: »Gre za storjeno krivico, torej etični problem, za pomanjkanje človečnosti, ki poniža in prizadene. V okviru mobinga so bile prizadete moje temeljne vrednote, kot so človekove pravice, dostojanstvo in zdravje. Stvari sem predala svojemu odvetniku Franciju Matozu, ki bo poiskal ljudi in institucije, ki so odgovorne za ta dejanja, in mi pomagal iz hude življenjske stiske, v kateri sem se znašla. Verjamem pa, da bo slej ko prej zmagala resnica.« V gornjegrajskem centru starejših so imeli dva inšpekcijska pregleda, poteka pa tudi kriminalistična preiskava (foto: Marija Lebar) MESEC KULTURE PONUJA VSAKEMU NEKAJ Zgornjesavinjski ustvarjal« so se znova izkazali Uvod v mesec kulture nam je s prvimi prireditvami postregel že konec januarju, njegovo bogato bero bodo ljubitelji ustvarjalnosti lahko spremljali še vse tja do srede marca. Zgornjesavinjski kulturniki so na letošnji program uvrstili gledališke predstave, koncerte z resno in zabavno glasbo, razstave in prireditve z literarno noto. Osrednja prireditev meseca kulture, svečana akademija v pozdrav slovenskemu kulturnemu prazniku s podelitvijo najvišjih priznanj izstopajočim ustvarjalcem bo 8. februarja v Kulturnem domu Ljubno ob Savinji. MED NAJBOU DEJAVNIMI GLEDALIŠČNIKI Priprava programa v mesecu kulture poteka s sodelovanjem vseh zgornjesavinjskih kulturnih in drugih umetniških društev. Mozirska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki jo vodi Ivana Žvipelj, poskrbi za sinhronizacijo prireditev. Kot je povedala Žvipljeva, je prireditev toliko, da ne gre drugače, kot da jih na isti dan poteka več: »Ker se številne prireditve ponovijo večkrat in na različnih lokacijah, sem prepričana, da bo vsakdo lahko obiskal tiste, ki so mu najbolj všečne.« V GOSTE PRIDETA DVE VRHUNSKI PREDSTAVI Tudi gostujoča društva bodo del zgornjesavinjske kulturne poslastice, je poudarila Žvipljeva: »Vesela sem, da lahko v okviru letošnjega kulturnega praznovanja ponudimo tudi ogled dveh kvalitetnih predstav gostujočih društev. Zelo priporočam ogled operete Noč v Benetkah v izvedbi Celjskega pevskega društva in MePZ Koral Laško, saj je bila opereta deležna najvišjih ocen inje vrhunsko izvedena. Tudi igra Mrtve duše v izvedbi gledališča Kulturnega društva Šmartno ob Paki je bila v preteklem Prejemniki priznanj 2010: Priznanje sveta 01JSKD Mozirje: dr. Peter Weiss (KUD UTRIP Rečica ob Savinji). Jubilejno priznanje 01 JSKD Mozirje: Tanja Bezovšek (KD Gornji Grad), Jože Tajnšek(KD Gornji Grad), Darinka Marinc (KD Mozirje), Dejan Ugovšek (KD Ljubno ob Savinji). Priznanje sveta 01 JSKD Mozirje za posebne dosežke: Katja Gruber (Nazarje) Svet 01 JSKD Mozirje, Jani Prgič (Rečica ob Savinji) Svet 01 JSKD Mozirje. Ljubitelji gledaliških predstav so si minulo soboto že lahko ogledali dve predstavi: komedijo Vinka Mödern-dorferja Podnajemnik v izvedbi gledališča Kulturnega društva Gornji Grad in komedijo Toneta Partljiča Partnerska poroka, ki sojo pripravili gledališčniki Kulturnega društva Ljubno ob Savinji. Danes se v Kulturnem domu Rečica ob Savinji z avtorsko mladinsko gledališko predstavo Bogovi so padli na glavo predstavljajo tudi rečiški devetošolci. Kot je poudarila Žvipljeva, je predstava nekaj posebnega že zaradi dejstva, da sodeluje celoten razred: »Devetošolci bodo gostovali po dolini, poleg tega so prijavljeni na državno srečanje mladinskih gledališč, kjer bodo zagotovo tudi dosegli dobre rezultate.« letu ocenjena kot ena najboljših gledaliških predstav sezone na nivoju države, zato se jo vsekakor splača ogledati.« POSKRBLJENO TUDI ZA GLASBO IN PESEM S koncertom Mladinskega pevskega zbora (MPZ) OŠ Nazarje in njihovimi gosti MPZ Secunde iz Maribora so se mladi pevci minulo nedeljo že predstavili na Rečici. V sredo so v pozdrav prazniku zapeli in na instrumente zaigrali učenci OŠ Luče, šolska slovesnost je bila pripravljena v sodelovanju z Glasbeno šolo Nazarje. Sredi februarja bo za vse glasbene navdušence v Domu kulture Nazarje koncert učencev Glasbene šole Nazarje, pevcev mešanega pevskega zbo- ra KD Nazarje in pevk ljudske skupine LIPA iz Šmartnega ob Dreti. Zabavno bo tudi nekaj dni kasneje ob glasbeno-zabavni prireditvi Pokaži, kaj znaš, ki jo organizira Harmonikarski orkester Primoža Zvira. LITERATURA IN POEZIJA DEL ZGORNJESAVINJSKE DUŠE Od danes do nedelje, 7. februarja, bo živahno tudi v Solčavi, kjer Društvo Planet Zemlja in Hotel Plesnik pripravljata tri pestre večere z igro, glasbo in zanimivimi gosti. Seveda sta tudi literatura in poezija del zgornjesavinjske umetniške duše. Zainteresiranim mesec kulture ponuja štiri razstave. V Galeriji Mozirje bo otvoritev likovne razstave slikarke Anke Rangelov, Galerija KD GAL pripravlja razstavo kiparke Blanke Božič in grafik članov Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline GAL, v avli OŠ Rečica ob Savinji bo na ogled arhitekturna razstava, v Muzejski zbirki Mozirje in Mozirja-ni pa dokumentarna razstava Mozirski rokodelci. V Knjižnici Moziije pripravljajo tudi predstavitve univerzalne knjige življenja Maya Tzolkin 2012, ljubitelji poezije se bodo v Kulturnem domu Mozirje lahko sprehodili skozi ljubezensko liriko zgornjesavinjskih pesnic ali pa se v Bočni literarno izobraževali ob Izlivih slapov. Za zanimiv konec meseca kulture bo poskrbelo Kulturno-umetniško društvo Utrip Rečica ob Savinji, ki ljubitelje knjig, fotografij ali le pustolovščin vabi na čitalniški večer z vsem poznanim Rečičanom Matevžem Lenarčičem. Tatiana Golob Na kratko Kaj pesti govedorejce? Drugi dan februarja so se zbrali člani Zgornjesavinjskega govedorejskega društva. Spregovorili so o problematiki prireje mleka in mesa ter odkupnih cenah. Prisluhnili so predavanju z naslovom De- javniki, ki vplivajo na dolgoživost krav, seznanili pa so se tudi s tekočo veterinarsko problematiko v govedorejskih čredah in s predstavitvijo priporočenih bikov rjave pasme. ML Uspešno mimo krize V podjetju Podkrižnik na Ljubnem ob Savinji so poslovno leto 2009 zaključili z nekaj dobička, ki ga nameravajo investirati v posodobitev tehnološke opreme. Lani so odprli osem novih delovnih mest, od tega so zaposlili šest bivših Elkrojevih delavk. Direktorica Petra Podkrižnik meni, da so izzivi v poslovnem svetu normalen pojav, s katerim je treba računati. V njihovem podjetju veliko stavijo na dobre medsebojne odnose. ML Podražitve so se jim zdele previsoke Na prvi letošnji seji je lučki občinski svet obravnaval predlog proračuna za letošnje leto. Proračun je bil brez glasu proti sprejet. Predstavnika Komunale Mozirje sta svet- nikom obrazložila predlog cen javnih storitev. Svetniki so menili, da za odločanje o tem potrebujejo še določene odgovore. ML Več o teh temah v prihodnji številki Savinjskih novic. © MEDPODJETNIŠKI IZOBRAŽEVALNI CENTER (MIC) VELENJE Most med izobraževanjem in gospodarstvom Darko Lihteneker, Ivan Kotnik in mag. Franjo Bobinac (od leve) pri podpisu dokumenta o sodelovanju (foto: Marija Lebar) Na tradicionalnem ponovolet-nem srečanju, ki ga velenjski MIC prireja že nekaj let, so se 28. januarja zbrali številni predstavniki gospodarstva naše regije, predstavniki gospodarske in podjetni-ško-obrtniške zbornice, lokalnih skupnosti ter izobraževalnih ustanov. Uvodne pozdravne besede so pripadle direktorju Šolskega centra Velenje, v okviru katerega deluje MIC, Ivanu Kotniku. Ta je povedal, da v centru izobraževanje prilagajajo sodobnim trendom in potrebam gospodarstva, pri čemer se povezujejo s 400 podjetji. Vodja MIC-a Darko Lihteneker je dejal, da so lani praznovali peto obletnico delovanja. V tej letih so postali »špica v izobraževalnem sistemu, ki pri tem povezuje Evropsko unijo in zahodni Balkan«. Tako je februarja 2009 na šolanje k njim prišlo 16 dijakov iz Valjeva, MIC-ovi dijaki pa so na študijski izmenjavi v Avstriji, Nemčiji in na Švedskem. Vse to omogoča pretok znanja in izkušenj. V preteklem letu so izvajali številne mednarodne projekte, nekateri so bili vredni več kot milijon evrov. Za sofinanciranje jim je uspelo pridobiti tudi precej evropskih sredstev. Na svojem dvorišču so postavili energetski poligon s sončno elektrarno in vetrnico ter drugimi ob- likami pridobivanja obnovljivih virov energije pa tudi pasivni objekt. Uredili so energetski laboratorij in spletno upravljanje z energijo in vodo v svojih prostorih. Uvedli so energetsko knjigovodstvo in izračunali, koliko bi država prihranila, če bi tako opremila vse šole v Sloveniji. Naproti so stopili podjetjem v težavah in organizirali brezplačno izobraževanje za delavce na čakanju. Izobraževanje je potekalo po modulih, udeležilo se ga je 160 oseb. Za vsakega so sestavili poseben plan izobraževanja. Spregovorili so tudi predstavniki gospodarstva, ki sodelujejo z MIC om. Tako je mag. Franjo Bobinac dejal, da v Gorenju posvečajo veliko pozornost izobraževanju zaposlenih, saj bo vse manj delovnih mest za nizko stopnjo izobrazbe. »Mi smo zraven, ker ste hitri, drzni in zmagoviti,«je dejal Bobinac. Sodelovanje pa je pohvalil tudi direktor Termoelektrarne Šoštanj dr. Uroš Rotnik. Podpisali so še pogodbe o sodelovanju med podjetji in MIC-em. Po predstavitvi delovanja MIC-a je za vedro razpoloženje poskrbel igralec Boris Kobal. Vsi so se razvedrili in se mu do sitega nasmejali v monoko-mediji Kdo vam je pa to delu?. Govori o Jožku Duši, vodovodarju, ki je tudi filozof in se z duhovito satirično bese-dodotika aktualnih političnih dogajanj. Marija Lebar SO POKRAJINE ŠE V IGRI? Pokrajine niso ve« kratkoročna prioriteta Minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Henrik Gjerkeš bi se moral konec januarja sestati s predsednikom vlade Borisom Pahorjem na temo ustanavljanja pokrajin. Do srečanja ni prišlo, seje pa vjanuarju posamič sestal s poslanskimi skupinami opozicije in se pogovarjal o stališčih vlade do regionalizacije države. Vlada zagovarja manjše število pokrajin, opozicija še vedno meni, da bi jih moralo biti trinajst. Vprašanje ni samo število, pač pa tudi pristojnosti pokrajin. Te naj ne bi bile več kratkoročna prioriteta tudi zato, ker bodo ob tem nastali stroški, ki si jih v kriznih časih ne gre naprtiti. Minister Gjerkeš je posvetovanja o osnutku pokrajinske zakonodaje začel decembra v vrstah koalicijskih strank. Predstavil je tri modele, in sicer za tri, šest ali osem pokrajin. Takrat je opozicijska SDS v parlam- entarni postopek vložila paket pokrajinske zakonodaje, ki predvideva trinajst pokrajin in poseben status Mestne občine Ljubljana. 19. januarja seje minister sestal s poslanci SDS, teden kasneje pa je predstavil izhodišča za pokrajine še v SLS. Tudi v tej stranki predloga delitve na manjše število pokrajin ne podpirajo. Čeprav je Gjerkeš dejal, da je to šele prvi korak, da se zbližajo stališča, hkrati poudarja, da se je vlada pripravljena pogajati levokvir-ih, ki jih je določila stroka, kar pomeni največ osem pokrajin. Različni so tudi pogledi pri prenosu pristojnosti. Po vladnem predlogu bi bil ta postopen, v SLS pa menijo, da bi moral biti takojšen in celovit. Zgornjesavinjčani smo se na referendumu že pred časom izrekli »za« pokrajino skupaj s Šalečani. Kot pa kaže sedaj, bomo ostali brez nje. Marija Lebar GORENJE Načrtujejo ambiciozno rast in dobičkonosnost Uprava Gorenja je na podlagi trenutnih razmer, trendov in potencialov zastavila ambiciozen Strateški načrt Skupine Gorenje za obdobje 2010 - 2013. V načrtu niso zajeti morebitni učinki dokapitalizacije, ki jo družba načrtuje v prvi polovici leta, sredstva pridobljena z dokapitalizacijo bodo usmerjena v aktivnosti prevzemov, prestrukturiranja obstoječih dejavnosti ter novim dejavnostim oziroma rasti obstoječih znotraj divizije aparatov za dom in divizije ekologije, energetike in storitev, pri katerih so pričakovane višje stopnje donosa. V Gorenju bodo še naprej vlagali v razvoj tehnološko inovativnih, vrhunsko oblikovanih in energetsko učinkovitih izdelkov, obseg naložb pa bo sicer nekoliko nižji od višine amortizacije, pri čemer bo prosti denarni tok v večji meri namenjen razdolžilvi. Prihodki od prodaje bodo v letu 2013 porasli na skoraj 1,5 milijarde evrov, kar je 20 odstotkov več kot letos in skoraj 30 odstotkov več kot lani. Cilje bodo dosegli s pospeševanjem prodaje izdelkov in storitev v visokih cenovnih razredih in z visokimi maržami v osnovni dejavnosti. NN REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA CELJE Svet regije agenciji odvzel pooblastila Svet Savinjske statistične regije, ki se je sestal 26. januarja v Slovenskih Konjicah, je Regionalni razvojni agenciji (RRA) Celje odvzel status pooblaščene agencije v regiji. Že nekaj časa trajajoča nesoglasja so dosegla višek, ko je Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni politiko (SVLR) objavila datume petega razpisa Razvoj regij. Gre za 26 milijonov evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Pred sejo sveta je svoje mnenje na novinarski konferenci v Celju predstavil direktor RRA Boris Klančnik. Povedal je, daje revizija prejšnjih razpisov pokazala, da so se ponekod kršila pravila za razdeljevanje omenjenih sredstev. Zato je SVLR izdala uredbo, da se nepravilnosti odpravijo. Po Klančnikovih besedah je RRA Celje želela ravnati v skladu s to uredbo, a je namera pri županih naletela na odpor. »Gre za 26 milijonov evrov, ki sijih želijo razdeliti samo občine, Regionalni razvojni svet pa meni, da morajo v razvoju regije sodelovati tako občine kot gospodarstvo in nevladne organizacije.« Po njegovem bi morali denar vložiti v projekte, ki bodo razvojni za celo regijo in bodo prinesli nova delovna mesta, teh potrebujemo v naslednjih petih letih 50.000. Svet Savinjske statistične regije, ki ga sestavljajo župani 31 občin, se je na seji v Slovenskih Konjicah sez- Direktor RRA Celje Boris Klančnik: »Gre za 26 milijonov evrov, ki si jih želijo razdeliti samo občine...« (foto: Marija Lebar) Predsednik Sveta Savinjske statistične regije Branko Kidrič: »V nobenem trenutku svet regije ni in ne želi zahtevati postopkov mimo veljavne zakonodaje.« (foto: Marija Lebar) nanil s tem, da RRA ni realizirala nekaterih sklepov sveta. »Po terminskem planu, ki ga regionalna agencija predvidela za obdobje 2010-2012, opravila ne bi bila izvedena v roku, da bi se občine lahko prijavile na prvo odpiranje vlog za 5. razpis SVLR,« je povedal predsednik sveta Branko Kidrič. Svet je RRA Celje odvzel status pooblaščene agencije v regiji in ga začasno prenesel na območno Razvojno agencijo Sotla. Kot je povedal predsednik Kidrič, sicer župan Rogaške Slatine, »v nobenem trenutku svet regije ni in ne želi zahtevati postopkov mimo veljavne zakonodaje«. Sedaj bodo preko Sotle skupaj z ostalimi območnimi razvojnimi agencijami izvedli celoten postopek dopolnitev Izvedbenega načrta v roku, kot ga je določila SVLR. Tako bodo občine še uspele oddati vloge na prvi rok, kar bo omogočilo realizacijo predvidenih letošnjih projektov. 31 občin regije je za razpis za prihodnji dve leti pripravilo 39 projektov v skupni vrednosti 39 milijonov evrov. V svetu so se še dogovorili, da bodo občine podprle dokapitalizacijo pred dvema letoma ustanovljene Savinjske razvojne agencije SARA in nato pooblastila, kijih ima začasno Sotla, prenesle na to agencijo. Marija Lebar MOZIRJE Končno začeli z deli na Trnavi Zavoljo lani že odobrenih sredstev s strani okoljskega ministrstva, ki so bila kasneje z rebalansom državnega proračuna preusmerjena na druge projekte, delavci koncesijskega podjetja Nivo d.d. iz Celja v teh dnevih končno nadaljujejo s protipoplavno obnovo potoka Trnava. Po različnih študijah, ki so bile narejene v zadnjih letih, ta vodotok najbolj ogroža Mozirje. Svojo rušilno moč je hudournik v največji meri dokazal v poplavah leta 1990. Kakšno desetletje prej so okoli potoka zgradili škarpe, ki so umirile tok in ga varno speljale skozi kraj. Od takrat je bilo v čiščenje in obnavljanje struge vloženega bore malo časa in denarja, kar se je odražalo ob vsaki večji vodi. Mozir-jani, ki živijo ob hudourniku, so se ob vsakem večjem deževju po katastrofalni poplavi zbirali ob vodi in s strahospoštovanjem ozirali na deročo vodo, kije grozila njim in njihovemu imetju. Na mozirski občini so bili projekti sanacije izdelani, vendar so v množici podobnih primerov na državni ravni do lanskega leta čakali na izvedbo. Tako je bil v dobršni meri saniran zgornji del Trnave v Žeko-vcu, kjer so bili zgrajeni prodni zadrževalniki in brežine. Spodnji del do izliva v reko Savinjo je na svojih pet minut še čakal, stroji izvajalcev so se namreč po sprejetem rebal- ansu državnega proračuna podali drugam. Konec januarja se je začela temeljita sanacija, ki bo potekala od izliva skozi Mozirje. Ob tem bodo delavci podjetja Nivo sanirali brežine in očistili strugo, kije polna naplavljenega materiala. Benjamin Kanjir Delavci podjetja Nivo sanirajo brežine in čistijo strugo Trnave (foto: Benjamin Kanjir) POPRAVEK INFORMACIJE V 4. številki Savinjskih novic smo na strani 7 objavili prispevek z naslovom »Sejemska prireditev za vse, ki jih zanima izobraževanje«, v katerem je bilo v prvem odstavku pomotoma navedeno, da bo sejem izobraževanja v soboto, 6. februarja, v mozirski športni dvorani. Dogodek bo namreč potekal jutri v Športni dvorani Nazarje. Za napako se bralcem opravičujemo. NK d MAG. ANDREJ RIHTER, DIREKTOR POŠTE SLOVENIJE PE CELJE »Veselim se bivanja v tej prelepi dolini z njenim obilnim bogastvom« Mag. Andrej Rihter (foto: Franci Kotnik) S 1. decembrom 2009 je vodenje celjske poslovne enote Pošte Slovenije prevzel mag. Andrej Rihter iz Bočne. Njegova poslovna kariera se bere kot neverjetna zgodba o uspehu, saj je v Pošti Slovenije začel na delovnem mestu poštarja v Šmartnem ob Dreti, danes pa vodi enoto s skoraj 700 zaposlenimi in je tik pred zaključkom doktorskega študija. A vrnimo se na začetek. Kdo je pravzaprav Andrej Rihter? Sem rojen Bočan, torej Zadrečan. Rodil sem se sicer v Celju, celotno otroštvo in mladost pa sem preživel v Bočni. Kot osnovnošolca meje najbolj zanimal takratni Glin Nazarje, zato sem se odločil za srednjo lesarsko šolo in jo tudi uspešno končal. Po slabem letu dni službovanja v Glinu, kjer sem delal v razvoju, sem odšel na služenje vojaškega roka, po vrnitvi domov pa sem začel razmišljati o svoji nadaljnji karieri. Odločil sem se, da grem študirat fiziko, vendar sem nekje na polovici študija ugotovil, da bi to bilo zelo lepo, a se v tem poklicu nisem več videl. Zame srečna okoliščina je bila, da se je takrat pismonoša na pošti Šmartno ob Dreti poškodoval in me povabil, da bi ga nadomeščal z delom preko študentskega servisa. Izkoristil sem ponujeno priložnost in kar nekako ostal vtakratnem PTT, še vedno pa je v meni gorela želja po pridobivanju novih znanj. Odločil sem se za izredni študij na Fakulteti za pomorstvo in promet, kjer sem najprej uspešno opravil prvo stopnjo, nato drugo stopnjo, pozneje - leta 2005 - pa sem na tej fakulteti tudi magistriral. - Kako ste napredovali v sistemu Pošte Slovenije? V času študija sem bil tri leta in pol pismonoša v Zgornji Savinjski dolini, nato me je pot vodila v Šempeter v Savinjski dolini, kjer sem dobrega pol leta opravljal delo poštnega uslužbenca na poštnem okencu, nato sem bil premeščen v Velenje, kjer sem prevzel vodenje kontrole in dostave, po letu in pol pa sem napredoval in kot kontrolor kompletne dostave prevzel mesto Celje, tako organizacijo kot optimizacijo dostavnih poti. Po letu in pol sem prevzel vodenje največje pošte v poslovni enoti Celje, to je pošta 3102 Celje, leta 2002 pa sem bil premeščen v poslovno enoto Ljubljana, kjer sem prevzel delovno mesto namestnika direktorja. Leta 2007 sem postal svetovalec generalnega direktorja za logistiko, karje bilo zame zvidi-ka znanja o logistiki izjemno dobrodošlo. Dobil sem priložnost spoznati sodobne logistične tehnologije tako na evropski kot na svetovni ravni, leta 2008 pa sem prevzel funkcijo direktorja poštno logističnega centra Ljubljana, kije največji poštno logistični center v Sloveniji in oskrbuje kar dve tretjini države. Prvega decembra lani sem se vrnil v Celje, kjer sem prevzel vodenje tukajšnje poslovne enote. - V Celju vas poznajo tudi kot visokošolskega predavatelja... S poučevanjem sem začel na Fakulteti za pomorstvo in promet, kjer sem bil na podlagi habilitacije Univerze v Ljubljani habilitirani predavatelj. Koje nastala nova Fakulteta za logistiko v Celju, so me povabili ksodelovanju. Kot višji predavatelj predavam na visokošolskem strokovnem programu in sem nosilec predmetov oskrbne verige in logistična tehnologija, hkrati pa na tej fakulteti nadaljujem študij in sem tik pred zaključkom doktorata. - Kot občan ste menda tik pred vrnitvijo v Za-drečko dolino, ki ste jo za nekaj let zapustili... Ko sem odšel v Ljubljano, sem dejal, da grem le na začasno delo. Sprejel sem ponujeno priložnost in se preselil v glavno mesto, kjer trenutno še živim, z ženo pa sva si medtem ustvarila lep dom v Zadrečki dolini, v Delcah pri Bočni, kamor se bova preselila v mesecu marcu. Tako bova znova postala občana občine Gornji Grad in se vrnila tja, od.koder izhajava. Veselim se bivanja v tej prelepi dolini z njenim obilnim bogastvom neokrnjene narave. - Na položaju direktorja PE Celje ste dober mesec in pol. Predstavite nam malce podrobneje poslovno enoto in aktualno stanje v njej. Poslovna enota Celje pokriva območje od Logarske doline, na severu torej mejimo na Avstrijo, celotno Savinjsko dolino do Vranskega, na vzhodu do Slovenskih Konjic, celotno Kozjansko, »Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se Pošte Slovenije gospodarska kriza nizelo boleče dotaknila, v določenem segmentu storitev je sicer prišlo do padca, a jaz sem optimist in v letošnjem letu v poslovni enoti načrtujemo izboljšanje poslovanja.« južno pa vse do Radeč in Rogatca, kjer je meja s Hrvaško. Po velikosti smo tretja največja poslovna enota v sistemu Pošte Slovenije in trenutno zaposlujemo 693 sodelavcev, od tega je dobra polovica pismonoš, ostali so manipulativni sodelavci. V poštnem omrežju imamo 73 poštnih enot, od tega 71 stacionarnih, kar pomeni 71 objektov, preko katerih opravljamo storitve za uporabnike, torej poštne, denarne in druge oziroma komercialne storitve. Poslovanje PE Celjeje dobro, načrti za poslovno leto 2010 pa so veliki. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se Pošte Slovenije gospodarska kriza ni zelo boleče dotaknila, v določenem segmentu storitev je sicer prišlo do padca, a jaz sem optimist in v letošnjem letu v poslovni enoti načrtujemo izboljšanje poslovanja. To pomeni povečanje obsega storitev in posledično tudi povečanje obsega prihodkov. S trženjskega aspekta si bomo letos prizadevali približati naše poslovne, komercialne in informacijske storitve tudi tistim potencialnim strankam, katerim v preteklem obdobju nismo posvečali toliko pozornosti. Vsekakor bo na prvem mestu kakovost in zagotavljanje nemotenega prometnega toka izvajanja naših poštnih storitev. - Ali se v zadnjem obdobju struktura poštnih storitev znotraj celotnega obsega vašega poslovanja kaj spreminja? 0 Definitivno se spreminja. Zelo se pozna vpliv tako elektronskih medijev kot elektronskega poslovanja. Mobilna telefonija in internet spreminjata svet. Pri univerzalnih klasičnih poštnih storitvah, kot je pisemska pošiljka, vse od leta 2005 dalje beležimo rahle padce. V Pošti Slovenije sedaj prevladujejo komercialne storitve, kot je prenos nenaslovljene, delno naslovljene in naslovljene direktne pošte, prenos paketov in segment univerzalne poštne storitve. - Prihodnje leto bo v Sloveniji uvedena liberalizacija poštnih storitev. Kaj bo to pomenilo za Pošto Slovenije? Liberalizacija pomeni, da bodo ukinjene rezervirane poštne storitve. »Rezervirane poštne storitve« so prenos poštnih pošiljk korespondence v notranjem prometu in v Republiko Slovenijo prispelih poštnih pošiljk korespondence v mednarodnem poštnem prometu, če je masa teh pošiljk manjša od 50 g. Od leta 2011 dalje bo odprta konkurenca tudi na tem področju, medtem ko imamo za vse ostale storitve konkurenco na trgu že sedaj. - Kako se boste spoprijeli z upadanjem obsega navadnih pisemskih pošiljk? Pisana beseda še vedno ostaja pomemben način izmenjave informacij, Pošta Slovenije pa se že nekaj časa aktivno ukvarja tudi z elektronskim poslovanjem. V bistvu gremo v smeri informacijskih storitev in v prihodnosti pričakujemo še bistveno večji razmah na tem področju. Za fizične osebe je vse bolj zanimiva internetna prodaja, vendar mora izdelek, ki smo ga naročili preko spleta, priti do nas, po možnosti še isti dan, koje bil naročen, ali pa vsaj naslednji dan. Seveda, vsi smo zaposleni, v dopoldanskem času ni nikogar doma, zato je za nas zelo zanimiva storitev dostava v časovnih oknih. To pomeni, da bodo pismonoše oziroma poštni uslužbenci dostavljali pošiljke naročnikom takrat, ko bodo doma. Te storitve so zanimive tudi za pravne osebe, na primer podjetja in podjetnike, seveda pa to zahteva od nas, da smo zelo prilagodljivi. Na logističnem področju bo potrebno še veliko narediti, vendar sem optimist in sem prepričan, da nam bo tudi uspelo. - Katere informacijske storitve imate v mislih? Na prvem mestu moram omeniti e-arhiv Pošte Slovenije, kije kot naša storitev akreditiran pri Arhivu Republike Slovenije. Vemo, da bodo morala podjetja v prihodnje še zniževati stroške poslovanja, in na področju papirne dokumentacije je mogoče veliko prihraniti, poleg tega pa je elektronsko arhiviranje dobrodošlo tudi z okoljevarstvenega vidika. Podjetjem nudimo varno arhiviranje podatkov, kar zanje predstavlja racionalizacijo v smislu arhivskih prostorov in papirne dokumentacije. Druga informacijska storitev, ki seje v zadnjem času dobro prijela, je certifikatska agencija. Izdajamo digitalna certifikatna potrdila in varne čas- ovne žige, saj je elektronsko poslovanje v velikem porastu. Ta potrdila in časovni žigi so zelo pomembni, ko poslujemo z nekim podjetjem, da imamo na tej podlagi pravno veljavne dokumente. - Kakšno je stanje na poštnem področju v Zgornji Savinjski dolini? V Zgornji Savinjski dolini je poštno omrežje v celoti gledano zelo dobro, je pa tudi nekaj pomanjkljivosti pri prostorskih kapacitetah. Glede na rast prometa v zadnjih letih ponekod nismo uspeli slediti s širitvijo poslovnih prostorov. Pri navedenem bi izpostavil zlasti pošto v Nazarjah, kije postala enostavno premajhna. Z lokalno skupnostjo že potekajo razgovori, da bi pošto preselili v enega izmed novih poslovno stanovanjskih objektov, in upam, da bo nova pošta v Nazarjah zaživela že leta 2012. Pošta v Mozirjuje bila prenovljena pred nedavnim in je v dobrem stanju, pošta na Rečici ob Savinji je bila v lanskem letu preseljena v nove poslovne prostore, pošta na Ljubnem ob Savinji je prav tako v redu stanju, v Gornjem Gradu pa imamo podobne probleme kot v Nazarjah. Z lokalno skupnostjo in ostalimi zainteresiranimi že več kot dve leti potekajo razgovori, da bi končno dobili alternativni, večji prostor. Pričakujem, da bomo letos začeli vsaj aktivnosti glede projektov, da bi potem lahko v letu 2011 sledila realizacija. Seveda pa to ni odvisno le od Pošte Slovenije, ampak tudi od Občine Gornji Grad. »Glede na rast prometa v zadnjih letih ponekod nismo uspeli slediti s širitvijo poslovnih prostorov. Pri navedenem bi izpostavil zlasti pošto v Nazarjah, ki je postala enostavno premajhna.« Pošta v Šmartnem ob Dreti je nekoliko manjša. Uspeli smo rešiti problem s izpostavljenimi predalčniki, torej smo približali naše storitve neposredno uporabnikom na domu. V Lučah bomo nadaljevali s širjenjem dostave na tista območja, kjer imamo zaenkrat izpostavljene predalčnike, je pa to odvisno od prevoznih poti. Največji problem je, če je sicer lepa prevozna pot označena z oznako »Vozite na lastno odgovornost«. V tem primeru naših sodelavcev ne smemo spravljati v nevarnost, saj smo odgovorni za vsakega posameznika, kije zaposlen pri nas. Kar se tiče pošte v Solčavi, v letu 2011 načrtujemo zamenjavo notranje opreme, saj gre za poslovalnico na pragu našega turističnega bisera - Logarske doline, in tega se zavedamo tudi v Pošti Slovenije. - Savinjske novice so v letu 2009 praznovale 40-letnico izhajanja. Začetek sodelovanja s Pošto Slovenije sega v drugo polovico osemdesetih let, ko se je začela sistematična distribucija v vsa gospodinjstva po celotni Zgornji Savin- jski dolini. Kakšen je vaš pogled na dosedanje sodelovanje? Podjetje Savinjske novice sodi med naše ključne pogodbene stranke, kot medij pa ste edini, ki na območju Zgornje Savinjske temeljito zbirate in posredujete lokalne informacije. Gledano v perspektivi minulih dvajsetih let, je v tem času časopis doživel izjemen razvoj, iz mesečnika je postal tednik, bish/eno pa je napredoval tudi po vsebinski plati. Verjamem, da sedanja podoba ni končna verzija in da bodo Sav- »... v Gornjem Gradu pa imamo podobne probleme kot v Nazarjah. Z lokalno skupnostjo In ostalimi zainteresiranimi že več kot dve leti potekajo razgovori, da bi končno dobili alternativni, večji prostor.« injske novice v prihodnje bogatejše morda še za kakšno prilogo, vsekakor pa kot bralec pričakujem, da bo ostala sedanja tesna povezava z dogajanji v lokalnih skupnostih. Zgornja Savinjska dolina ima izjemne možnosti za razvoj turizma in zadnji čas je, da se del tega razvoja, kije že prisoten v savinjskem delu, prenese tudi vzadrečki del doline. Pri tem lahko izjemno pomembno vlogo odigra lokalni medij, torej Savinjske novice. Upam, da boste tako izdajatelji kot vaši naročniki tudi v prihodnje zadovoljni z našimi storitvami, smo pa zelo veseli, da ostajate z nami in da delamo skupaj. Mi si bomo prizadevali, da bo kakovost naših storitev še boljša, kot je sedaj, vam pa želim še več zadovoljnih bralcev. Pogovarjal se je Franci Kotnik BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borza je oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanič), tel: 02 / 33313 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic @mra.si. http://eic.mra.si EEN-jan-56: Madžarsko podjetje, specializirano za reciklažo plastičnih odpadkov išče trgovske posrednike in podjetja v sosednjih državah za odkup odpadkov. EEN-jan-59: Madžarsko podjetje specializirano v obdelavi akacijevega in tropskega lesa išče trgovske posrednike in nudi svoje proste kapacitete. EEN-jan-60: Bolgarsko podjetje, ki uvaža LED zaslone, LED module, LED trakove in FLEX Neon išče trgovske posrednike za distribucijo izdelkov v tujino in ponuja svoje storitve kot podizvajalec. Iz občin, Gospodarstvo, Oglasi SVET ZGORNJESAVINJSKIH ŽUPANOV Predsedovanje prevzela občina Gornji Grad Zadnjega pol leta je svet zgornje-savinjskih županov vodil solčavski župan Alojz Lipnik. Ta je na januarski seji predsedovanje predal gornjegrajskemu županu Stanku Ograd-iju. Županom je v imenu Kluba zgornjesavinjskih študentov spregovoril Radenko Tešanovič, svoj predlog za organizacijo svečane akademije pa je predstavil Andrej Presečnik. Tešanovič je povedal, da bo klub v začetku februarja v Nazarjah pri- pravil sejem izobraževanja in okroglo mizo na temo zaposlitvenih možnosti v naši regiji, na njej pa bodo sodelovali predstavniki gospodarstva, lokalnih skupnosti in študentov. Andrej Presečnik je povedal, da mineva letos 20 let od prvih večstrankarskih volitev v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Opisal je dogajanja v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ki so privedla do osamosvojih/e Slovenije in ki so jih zaznamovali tudi ljudje iz naše doline. Omenil je Edija Jurjevca kije na srečanjih mladine opozoril na problematiko podeželja in kmetijstva ter na dr. Franca Zagožna, kije bil tudi vodja DEMOS-ovih poslancev po volitvah v republiško skupščino. »Kot prvi predsednik na volitvah aprila 1990 izvoljene Skupščine občine Mozirje si dovolim predlagati, da bi letos ustrezno obeležili 20. obletnico volitev v Zgornji Savinjski dolini. Predlagam, da ob tej obletnici s skupnimi močmi organiziramo svečano akademijo, na katero bomo povabili tudi nekatere vidne tvorce slovenske državnosti,« je dejal Presečnik. Župani so se s Presečnikovim predlogom obeležitve 20. obletnice večstrankarskih volitev strinjali. Obljubili so organizacijsko in finančno pomoč za pripravo dogodka. Marija Lebar JOSIP SAMU, LASTNIK PODJETJA AVTOPREVOZNIŠTVO ŠAMU-TURS, TRGOVINA, S.P. Prejemnik priznanja Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Josip Šamu ima veliko dela z urejanjem papirjev v svojem podjetju, zato ga redkeje videvamo za volanom avtobusa (foto: Fanika Strašek) Josip Samuje bil 13 let predavatelj na Centru srednjih šol v Velenju. Pred 20 leti se je odločil za samostojno pot avtobusnega prevoznika. Njegovi glavni potniki so dijaki in študentje. Svojo dejavnost z leti nenehno širi in se prilagaja potrebam zgornjesavinjskih dijakov in študentov. Od leta 1994 je predsednik sekcije avtobusnih prevoznikov pri Obrt-no-podjetniški zbornici Slovenije. V sekciji rad dela, saj na ta način neposredno pripomore k razrešitvi položaja avtobusnih prevoznikov in sodeluje pri predlogih za ustreznejšo zakonodajo na tem področju. Za uspešno dolgoletno delo v odboru avtobusnih prevoznikov je 15. decembra lanskega leta na slavnostni skupščini zbornice prejel bronasto priznanje. ZAČETEK JE BILTEŽAK S prevozom »svojih« dijakov iz Zgornje Savinjske doline v Velenje je Šamu pričel leta 1990. Nenehno seje srečeval z raznimi inšpekcijami, saj je bilo takrat zaupanje v prevozništvo samostojnih podjetnikov zelo krhko. Stanje seje začelo spreminjati leta 1994, koje bila pri obrtni zbornici ustanovljena sekcija avtobusnih prevoznikov. Pojavljalo se je tudi vedno več prevoznikov in ljudje so se počasi navadili ter pridobili zaupanje vtakšno podjetništvo. Seveda pa nekatera velika prevozniška podjetja male avtobusne prevoznike še vedno smatrajo za neena- kopravne, kljub temu da so jih v mnogih stvareh prehiteli. STALNA AVTOBUSNA POVEZAVA Z VELENJEM Tudi danes je prevoz dijakov v Velenje glavna dejavnost podjetja Šamu, kjer je zaposlenih šest oseb. Vedno ima na razpolago dovolj avtobusov. Na relaciji Ljubno-Velenje-Ljubno zagotavlja prevoz kar šestkrat na dan. Enkrat dnevno zagotavlja povezavo v Luče in Šmik-lavž, konec tedna vozi tudi študente v Maribor in Ljubljano. Občasno prevaža tudi turiste na razne prireditve in destinacije v tujino. Število potnikov na njegovih avtobusih ne upada, kar je po Šamu-jevih besedah dokaz, da so potniki z njihovimi storitvami zadovoljni. KAKŠNI SO MLADI POTNIKI? V veliki večini so šolarji, dijaki in študentje zelo prijetni potniki, pravi Josip Šamu. Se pa najdejo tudi takšni z nizko kulturo. Ti povzročajo težave tako podjetju kakor tudi sopotnikom. Posamezniki včasih iz objestnosti uničujejo sedeže v avtobusih in stem povzročajo veliko škodo. Pravi tudi, da ga zelo moti vandalizem na avtobusnih postajah. Občasno pa se pojavljajo tudi takšni, ki ne plačajo mesečne vozovnice. Takšne primere poskušajo rešiti v sodelovanju s šolami. PRIZNANJE KOT VZPODBUDA Josip Šamu je bil vesel bronastega priznanja Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Predvsem je bil vesel, da je nekdo opazil njegovo prizadevanje za izboljšanje položaja avtobusnih prevoznikov. Zato je priznanje sprejel tudi kot veliko vzpodbudo za naprej. Svojim potnikom pa obljublja, da se bo tudi v prihodnje trudil predvsem za njihovo zadovoljstvo. Fanika Strašek GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE Šolska ulica 22, 3330 Mozirje organizira ODPRTO PRVENSTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE v veleslalomu v ponedeljek, 8.2.2010, ob 10.30 na Golteh (proga Lahovnica). Posebnost: DRUŽINSKI POKAL Prijave: SKI servis Golte in po e-mailu gsk.mozirje@gmail.com ali eno uro pred startom v hotelu Golte. Startnina: 10 EUR odrasli, 5 EUR otroci Predprijava: (člani 6SK -50%), (na dan tekmovanja +10%) \\ OSNOVNA ŠOLA REČICA OB SAVINJI Z mlado pesmijo v mlado leto Zadnji nedeljski popoldan vjanuarju je v Osnovni šoli Rečica ob Savinji zadonela sveža pesem iz mladih grl. Številnemu občinstvu sta se predstavila Mladinski pevski zbor (MPZ) OŠ Nazarje in MPZ Secunde iz Maribora. Oba zbora se lahko pohvalita z odličnim repertoarjem, kije navdušil tudi tokrat. Koncert so organizirali člani Kulturno-umetniškega društva Utrip. MPZ OŠ Nazarje deluje pod vodstvom Katje Gruber in vsako šolsko leto pridno sodeluje tudi na številnih šolskih, občinskih ali širše zastavljenih prireditvah. Mladi pevci se redno udeležujejo festivalov po Sloveniji, letos se med drugim odpravljajo tudi na revijo otroških in mladinskih pevskih zborov v Zagorje ob Savi. Na tokratnem koncertu z naslovom Z mlado pesmijo v mlado leto so se mladi nazorski pevci občinstvu predstavili s sklopom devetih pesmi; zbrani so prisluhnili tako slovenskim kot tujim melodijam, mašnim napevom in priredbam slovenskih ljudskih pesmi. Na klaviijujezborveč kot suvereno spremljal Toni Acman, za ostalo instrumentalno spremljavo so poskrbeli pevci sami, in sicer Polona Lamprečnik in Metka Špende na kitari, na tolkalih Nejc Tevž in na violini Eva Vačovnik. Drugi del prireditve je pripadal MPZ Secunde iz Maribora, ki deluje v okviru Pevske šole Carmina Slovenica. Za pevsko urjenje zbora Secunde skr- V drugem delu prireditve so zapele članice Mladinskega pevskega zbora Secunde iz Maribora (foto: Tatiana Golob) bi zborovodkinja Jasna Drobne, za klavirjem je zbor spremljala Katja Sevšek, na flavti pa Urška Klančar. Dekleta, ki prepevajo v zboru, so vsekakor odlične pevke, saj je zbor v zadnjih letih prejel že številna priznanja tako doma kot na mednarodnih tekmovanjih v tujini. Med drugim so dobitnice zlatega priznanja na državnem tekmovanju otroških in mladinskih zborov Zagorje 2008. Pevska poslastica je bila tako zagotovljena tudi na Rečici, kjer so mlade pevke zapele osem zanimivih pesmi, ob koncu prireditve pa je največji aplavz požela skupna pesem domačega in gostujočega zbora. Tatiana Golob Mladi nazarski pevci so se občinstvu predstavili s sklopom devetih pesmi (foto: Tatiana Golob) NATEČAJ POSLIKAJMO SLOVENIJO Klemenškova domačija na nagrajeni fotografiji Na sejmu Turizem in prosti čas, ki se je januarja odvijal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, so poleg celovite turistične ponudbe naše dežele izbrali tudi najboljše fotografije zbrane na natečaju z zgovornim imenom Poslikajmo Slovenijo. Na drugo mesto natečaja se je uvrstila fotografija avtorja Mateja Vraniča, Klemenškova domačija. Gospodar Klemenškove domačije Daniel Kle-menšekje bil nemalo presenečen, koje izvedel, da fotografija njihove domačije krasi preddverje Marmorne dvorane Gospodarskega razstavišča, kjer so bilefotografije včasu sejma razstavljene. Razstavo sije ogledal tudi sam in bil vesel, da je fotografija prejela drugo nagrado. Motilo gaje le to, da domačija ni bila poimensko omenjena, čeprav je kar dobro prepoznavna. Z avtorjem, Velenjčanom Matejem Vraničem seje pogovarjal in mu čestital k uspehu. Klemenškova domačija je bila že velikokrat objavljena na naslovnicah raznih turističnih revij in katalogov agencij. Pohvalijo se lahko z edinstveno etnografsko zbirko starega orodja, ki jo gospodar z veseljem razkaže, in ponudbo Fotografija Klemenškove domačije je krasila preddverje Marmorne dvorane Gospodarskega razstavišča v Ljubljani (foto: Daniel Klemenšek) domače hrane. Na domačiji je bila v preteklem letu podelitev naziva Evropske destinacije odličnosti, ki si jo je prislužilo Solčavsko. Na natečaju je sodelovalo preko tisoč avtorjev z 8.500 fotografijami, cilj je bil spodbuditi čim več fotografov, tako profesionalnih kot amaterskih, da v objektive ujamejo značilnosti naše male, a turistično zanimive dežele. Na portalu Picture Slovenija so lahko avtorji odlagali fotografije v različne kategorije: dediščina, naravne lepote, hrana in kulinarika, mesta in podeželje, prireditve, aktivne počitnice in življenjski slog. Prvo mesto na natečaju si je prislužila fotografija Kačne jame, tretje pa V gorah. Poleg teh fotografij so bile po oceni strokovne komisije in glasa ljudstva izbrane tudi najboljše fotografije po posameznih kategorijah. Cilj natečaja je bil povedati zgodbo o Sloveniji preko fotografij in s tako veliko udeležbo avtorjev je to organizatorju natečaja tudi uspelo. Zmagovalne fotografije predstavljajo dobre ambasadorje Slovenije, so poleg objavljenih fotografij zapisali na svoji spletni strani. Štefka Sem Alojzu Žgajnarju s Home za 80. rojstni dan želi zdravja in zadovoljstva m- iv' m Jožici Veršnik za 60. rojstni dan Za tvoj praznik ti želimo veliko zdravja, sreče in zadovoljstva. Žagarjevi! * Četrtek, 11.02. ob 17.00: Podelitev trških pravic Petek 12.02. ob 20.00: "Houseparty"- DJPaolo Barbato zgosti * Sobota 13.02. ob 20.00: Gala maškarada - Mladi dolenci, Brigita Šuler, Domen Kumer * Nedelja 14.02 ob 15.00: Otroška maškarada - čarovnik, RIBIČ PEPE, Klemen Oter * Ponedeljek 15.02. ob 15.00: Okol ofiranje * Torek 16.02. ob 7.00: Iskanje pusta Ob 8.00: Prevzem občinske oblasti Ob 9.00: Obisk sosednjih občin in podjetij Ob 15.00: Veliki mednarodni karneval na trgu Ob 17.00: Zabava po karnevalu s skupino Horuk * Sreda 17.02. ob 15.00: Pokop pusta v Ročnikovih lavah Katarini za 18. rojstni dan K šopku let dodala si svoj 18. cvet. Zdaj je velik in lep. Najlepše voščilo naj ti velja, ni veliko, je pa iz srca! Vsi, ki te imamo radi 5. februarja je Enej Poličnik upihnil 2. svečko Lučka ti krasi naj nasmeh, zvezdica sreče naj ti vedno sije. Naj te spremlja veliko zdravja in obilo otroške razposajenosti, to so naše srčne želje. Vsi, ki te imamo radi. Tr«àcion«(no /»ustovmje (/ tfo^irju H Kristjanu za 4. rojstni dan Želimo ti veliko zdravja, sreče in veliko brezskrbnih dni! Vsi domači S . ifijs ___________ Martina Lenko želimo ti vse najboljše za 9. rojstni dan! Mama, ati, sestra Lucija — ' 1 .v'“; : ....... v 4 -BM m Mobilfon d.o.o., Mariboska c. 120, Celje objavlja razpis za MOBILFON^ prosto delovno mesto: ! Al* flirt f5|.4 A AD MI NI ST RAT O R ka SPLETNIH STI VABLJENI V PUSTNI ŠOTOR NA SEJMIŠČU PRI MOZIRSKEM GAJU », - . H m i Kandidatu nudimo: • Delovno razmerje za nedoločen čas (poskusna doba 3 mesece) • Stimulativen osebni dohodek, regres in 13. plačo • Prijazno delovno okolje v mladem teamu • Strokovna izobraževanja in nadgradnjo obstoječega znanja • Možnost napredovanja in osebnega razvoja Delo bo obsegalo: • Sodelovanje s programerji pri razvoju spletne trgovine • Vnašanje podatkov v baze artiklov • Oblikovanje slik artiklov in karakteristik • Raziskava trga konkurence • Različna tajniška in komercialna opravila Zahtevana znanja in izkušnje: • dokončana srednja šola (smer ni določena) • Obvladanje dela s programi: MS Office (Word, Excel, Outlook, Internet Explorer), Mozilla Firefox, CorelDRAW, Powerpaint... • Izkušnje na podobnih ali enakih delovnih mestih 2 leti ali več • Občutek za estetiko, Iznajdljivost • Kandidati z več znanja ali izkušenj imajo prednost Prošnje z referencami sprejemamo do 05.03.2010 na elektronski ? naslov: mobiIfon(o)sioI.net, Zadeva: Administrator spletnih strani Piše: Aleksander Videčnik Nadaljujemo z v prejšnji številki objavljeno vsebino. Zanimivi so zapisi o pripovedovanjih nekdanjih kočarjev in ofrov. Tudi zaradi pestrega izrazja, ki sodi v pretekli čas, so te objave zanimive. PRIPOVED F. P., TRNAVČE Tiste čase, pred drugo svetovno vojno, so še obrtniki hodili pozimi v "štiro", med temi je bilo največ "Žnidarjev, šošterjev, pa tudi bognerji" (krojači, čevljarji in kolarji, op. A.V.) so bili med njimi. Če je gospodar dal mladim posestvo, so rekli, »da je dal čez«. Največkrat si je za prevžitek "zgovoril to in ono". Večja posestva so imela lastne pomožne delavnice in koje prišel rokodelec, je v njih lahko delal. Na Cencnovo so v Mozirju na sejmu sprejemali usnarji (ledrarji) kože v predelavo, te so na Lukeževo strojene spet vračali. V Mozirjuje bil še med obema vojnama pri Kocjančku usnjar (Hofbau-er). Če so dejali, daje dekla šla "na ukance", je to pomenilo, da je šla na dopust. To seje dogajalo največ v zimskem času, dopust pa je trajal le kakšen teden. Seveda je vse bilo odvisno od volje gospodarja in kaj vse si je "dekla izgovorila". Ponekod so z družino grdo delali. Niso jedli pri skupni mizi, slabo so jih oskrbovali z obutvijo in še slabše z obleko. "Otre" so imenovali v okolici Mozirja "kočler". Ti so imeli zaradi male posesti, ali celo niso premogli nobene, koze. Napravili so si "vevnike", to so bile hrastove, lipove ali jesenove veje, ki so jih v senci posušili, tako so ostale zelene in sojih lahko polagali za krmo kozam. Pri Goličniku so imeli veliko družino, ki je imela "ta večjega hlapca, ta srednjega hlapca" pa tudi "volarja". Imeli so tudi "pastirja, svinjsko deklo in varuško". Tako imenovani "iberžnik" je bil kot pomoč Kako so žiueli dninarji pri raznih delih na kmetiji. Če seje poročil kateri od revežev, so ljudje radi rekli, »da se bo ženil na fraj roke«, kar je pomenilo, da niti v levi, pa tudi ne v desni roki nima nič. Nekaj še o prehrani. "Kolaček" so jedli ob veliki noči, "namežnik", "božičnik" pa na božič in svete tri kralje. Na Štefanovo so blagoslavljali vino pa tudi sol so ljudje prinašali k blagoslovu. To sol so dajali bolani živini. Včasih so blagoslavljali tudi oves. Prav zanimivo je bilo dogovarjanje kmetov za plačilo dninarjem na kmetiji. Določili so dnino za "pov-dne" in za "cel dan". Dogovor so dosledno spoštovali. Dninarke so zvečer dobile "plat" ali "četrt" kruha za otroke. To je bilo dejanje usmiljenja. Bili pa so tudi neprijazni dogodki, ki so kazali na prevzetnost gospodarjev. NESLANE ŠALE Seveda so si nekateri dovolili več, kot je bilo na mestu! Tako je pri nekem gospodarju dninar ves dan izpodkopaval mogočen oreh. To je bilo zelo trdo delo! Zvečer mu je gospodar vtaknil v "varžet" namesto denarja ovitek za tobak, na katerem je bil odtis denarja. Naslednji dan ga dninar na to šalo opozoril, pa je gospodar smeje dejal: »Imel si pač smolo.« Tako je revež garal cel dan za koščen brezvrednega papirja. Taisti gospodarje na sploh ljubil šale na račun ubogih ljudi. Zgodilo se je, da je dninar moral izkopati globoko jamo, gospodar mu je za to delo obljubil goldinar. Po končanem delu je gospodar vprašal dninarja, če ga sme udariti s korenino oreha po hrbtu, potem pa dobi plačilo. Revež bi za denar vse prenesel in je pristal na predlog gospodarja. Ko je pričakoval dninar zaslužek, se mu je gospodar smejal, češ, da je plačilo že dobil. To je pripoved o gospodarju, ki je izstopal v svojem cinizmu, nihče ga ni maral, čeprav je bil največji v vasi. Pred smrtjo je povsem obubožal in nikomur se ni smilil. Za konec pripovedi še ugotovitev pripovedovalca. »Kočar sploh ni bil nič vreden. Tako se "kočlarski pobi" niso mogli enakovredno vključevati v priprave za razne verske običaje. Streljanje s topiči ob takih prilikah je bila domena in pravica le "ta bogatih". Tudi na pogostitvi, ki jo je pripravil "ceh-mošter", kočlarski fantje niso imeli dostopa.« PRIPOVED A. V., SPODNJE KRAŠE Pripovedovalka je bila stara 81 let, doma s kmetije na Ljubnem ob Savinji. Pri hiši je bilo devet otrok. Že z desetimi leti je morala služiti kot varuška na kmetiji pri Sv. Primožu. Za njeno delo seje z gospodinjo dogovorila mati. Delala je za hrano, posteljo in bore malo denarja. Ko je odraščala, je že pomagala v gospodinjstvu. Stara 16 let, je postala dekla in je štela krave, nosila drva, postiljala in delala tudi na polju. Ker so čez dan dolgo delali in bili hudo utrujeni, so hodili "spat z dnevom". Pri neki hiši so jo nadvse izkoriščali, zato je pobegnila, saj je bila več lačna kot sita. Bile so tudi "dobre" hiše, kjer so jedli vsi za skupno mizo. Za zajtrk so imeli kruh, kavo ali mleko. Malico so užili na polju, prinesli so jim kruha in pijače. Kosilo je predstavljalo ali žgance z zeljem ali štruklje, včasih so bili žlinkrofi, občasno tudi meso. Popoldanska malica je poleti zajemala kislo mleko in kruh. Zvečer so dobili v oblicah krompir in mlečno kašo ali mlečno juho in kruh. Meso je vedno delil gospodar, ki ga rezal kar na mizi. Pri uglednih hišah so dajali tudi dobro obutev in obleko, celo po dve v letu. Zato je pri eni takih hiš, ostala kar 23 let. Na sploh je držalo tisto, "kar so se zmenili". Ljudje so poznali razmere na kmetijah in pogosto svetovali: »K taki hiši, dekle, ne hodi.« Med prvo svetovno vojno je delala skupaj z ruskimi vojnimi ujetniki, ki so bili pridni delavci in dostojnega obnašanja. Na sploh je imela to srečo, da je vedno stanovala v hiši, torej na toplem. Od hrane ima še v spominu, sedaj že pozabljenojed, "suhe platičke". To je bila priljubljena hrana. Sadje so sušili v "frnažah". Tudi kuhano je bilo dobro, voda tega sadja pa v hudi vročini, odlična pijača. Dekla na sploh ni imela možnosti, da bi v življenju kaj dosegla, le, če je imela priliko, da se dobro poročila. Sicer je vse do starosti ostala na delu, potem pa, kakor je že bilo ... Spominja se, daje bilo zanjo pravo doživetje, ko je bila naprošena za birmansko botro. Da je lahko birmo zavezala, je bila zanjo velika čast. Spominja se tudi, da so krstni botri podarili krščencu "križn'co", to je obleko. Te pripovedi nazorno odslikava-jo tedanje življenje kmečkih poslov v naši dolini. Potrebno bo še katere od številnih zapisati. Končno je to preteklost naših marljivih prednikov, ki so pretežno poznali le poštenje in trdo delo. Žal slike ne moremo podrobno opisati - kot vse kaže, gre za ofrsko družino v naši dolini. Hrani A. V. v Mozirju. KAJ MORA IMETI NAŠ AVTO? Ko kupujete, razmislite, kako boste prodali Nakup avtomobila. Težka odločitev. Velik izbor modelov in še večji cenovni razponi so gotovo dejavniki, ki vsaki družini ali posamezniku otežijo izbor in so razlog za marsikatero neprespano noč. Vendar, kakorkoli so ti dnevi za nas polni dogajanja in morda celo čustev, na koncu sledi odločitev, kije ponavadi v okviru naših želja in denarnih možnosti. vozilol Centralno zaklepanje je zelo zaželeno, po možnosti celo na daljinsko upravljanje. Brez tega ne gre, če pa že kupite avtomobil brez centralnega zaklepanja, ga dajte vgraditi naknadno. Se bo obrestovalo ob prodaji. Kovinsko barvo izberemo ali ne, in če jo izberemo, moramo to storiti glede na tip in znamko vozila. Srebrna in črna barva sta aduta, ki se Pri tej odločitvi ne smemo pozabiti, da se bomo enkrat v prihodnost morali tudi ločiti od svojega jeklenega ljubljenčka. Takrat bo stanje drugačno, kajti kupci se bodo odločili za nakup in koliko denarja bodo pripravljeni odšteti za naš avtomobil. Pri teh odločitvah so pomembni dejavniki, na katere moramo pazili pri nakupu. Kljub doplačilom se nekaterim dodatkom ne smemo odreči, saj bomo ob prodaji imeli težave oziroma bomo za vozilo iztržili precej manj, kot smo pričakovali. Klimatska naprava je v sedanjem času nujna, saj, kdor danes vozi avtomobil brez te naprave, naj pomisli, kdo od kupcev bo čez pet let pripravljen kupiti vozilo brez tega dodatka. Klima naprava je torej nujno zlo, ki ga ob nakupu vozila danes moramo izbrati. Električni spust stekel: le kdo je še pripravljen spuščati stekla na ročico. Mogoče na zadnjih sedežih, ampak čez par let niti tega ne bo več. Torej električna stekla v vsako bosta vedno dobro prodajala. Elektronski program stabilnosti (ESP): bilo bi najbolje, če bi bil v vsakem vozilu. Le najmanjši modeli so še morda brez. Ampak prihodnost gre v smeri serijske vgradnje. Torej, če je le možno, naj ima vsak model vgrajen ESP. Lita platišča sicer niso nujna, ampak polepšajo vozilo, kar pomeni, da jih lahko kupimo naknadno. Ob prodaji vozila bodo gotovo navdušila kupca, saj vemo, da v največji meri kupujemo z očmi. Samodejni menjalnik in vgrajena navigacija so dodatki, ki poleg xenonskih luči sodijo v višji avtomobilski razred, ampakso ob prodaji skorajda že pogoj, da dražji avtomobili najdejo kupca. V ta »dražji« segment sodijo še: tempomat, usnjeni sedeži, senzorji zaznavanja ovir, gretje sedežev in morda še daljinsko ogrevanje vozila. Bistveno je torej, da že po nakupu vozila mislimo na njegovo prodajo in posledično temu na čim manjšo izgubo našega denarja. Igor Pečnik ) AVT0-M0T0 DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Urejevanje relacij sodelovanja Konec januarja je na sedežu Avto-moto društva Zgornje Savinjske doline (AMD ZSD) v Nizki potekal sestanek med predstavniki vodslva društva in Avfo-moto zveze Slovenije (AMZS). Po obsežnih aktivnostih ob 1 OO-letnici AMZS, kjer je bil izdatno angažiran tudi podpredsednik AMZS in predsednik društva Vinko Poličnik, je zdaj čas, da se uredijo medsebojne relacije sodelovanja. Predstavniki strokovne službe AMZS in gostitelji srečanja so se dogovorili o finančni participaciji, medsebojnih obveznostih ter nam- eravani včlanitvi večje skupine zaposlenih v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje v društvo. Poličnik je ob tem izpostavil pomen delovanja društva na območju vseh občin v dolini, povezovanje svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu iz vseh občin in priložnosti za vključitev v AMD ZSD, sicer v AMZS že včlanjenih občanov. Beseda je tekla tudi o koriščenju uslug vlečne službe AMZS, ki jo zagotavlja društvo v sodelovanju s podjetjem A.M. Miklavc. Jože Miklavc IZ-VRTINA TEDNA V politiko po ne! Ko ugibamo, katera železa bomo greli v ognju za nove lokalne volitve letošnjojesen, smo pobrskali tudi po novih ljudeh, ki jim bo šlo (na plakatih) na smeh. Ker se načelniku Upravne enote Mozirje Vinku Poličniku izteka aktiva delovna doba, v Lučah pa bi prav radi sedanjemu županu Cirilu Roscu ob bok postavili še kakšnega županskega kandidata, smo pomislili prav na izurjenega in natančnega uradnika nasmejanega obraza. Toda Vinko je odločno povedal: »V politiko ne, v penzijo pa že!« Seje pa poleg podpredsedniške funkcije na Avto-moto zvezi Slovenije okronal še s funkcijo predsednika Avto-moto društva Zgornje Savinjske doline, kar ga bo dodatno zaposlovalo ob razreševanju stoterih zadreg v prometno združeni dolini. Da se (še) res ne mara lotiti politike na osrednjem političnem bojišču, dokazuje tudi njegovo nedavno pismo v Savinjskih novicah, ki govori o anarhiji nekaterih področij upravljanja države. Na primer o zemljiščih, ki so v lasti držav- Vinko Poličnik v njemu značilni drži (foto: Jože Miklavc) Ijanov, na njih pa veselo gradijo lokalne ceste in druge komunalne objekte brez vsakega spreminjanja lastništva. Če bi takšna zemljišča država odkupila in s tem naredila red, bi menda takoj bankrotirala. »No, ali naj silim v takšen nered?« je, povzeto, menil Vinko Poličnik, ki že lista koledar srečnega leta 2010. Jože Miklavc GOSTOVANJE ANSAMBLA OJSTRICA V NEMČIJI Do zadnjega kotička napolnili turško restavracijo Trojica glasbenikov, ki prihaja iz Luč, seje konec lanskega leta odzvala povabilu prijatelja Dietra Win-tersiga in nastopila v dveh nemških mestih. Najprej so na vzhodu Nemčije, ob Češki meji nastopili v mestu Auerbach. Tam so skupaj s še drugimi izvajalci odprli božični sejem. Sprejel jih je župan mesta, nekdanji smučarski skakalec Manfred Decked in bili so gostje na lokalnem radiu. Po nastopih v Auerbachu so se odpravili na severozahod Nemčije, kjer so tri dni gostovali v mestu Grevenbroich. GOLICA JE »ZAKON« Prvi dan so igrali v mestnem parku, kjer so otroci okraševali božično drevo. Otrokom je bilo druženje s člani skupine tako všeč, da sojim kasneje poslali praznično voščilnico s povabilom na ponovni obisk. Vse dni so igrali po mestnih ulicah, pred velikimi trgovskimi središči, zvečer pa so nastopali po restavracijah. Ljudje so njihovo glasbo sprejemali z navdušenjem in kar nekaj jih je z njimi pohajalo po ulicah. Igrali so skladbe slovenskih izvajalcev od Avsenika, Slaka do svojih pesmi in naključnim poslušalcem je bila seveda najbolj znana Golica. Znani rek, da »ni veselice brez Golice,« se je izkazal tudi na tem gostovanju. Večerni nastopi v restavracijah so bili »prava veselica.« Med poslušalci je bilo veliko Slovencev, ki so izvedeli za njihovo gostovanje in se pripeljali iz različnih delov Nemčije, da so se »naužili« zvokov frajtonarice. TURŠKA VESELICA Največjo zabavo so pripravili vtur-ški restavraciji, kjerje bil na začetku lastnik zelo skeptičen o izvajalcih njemu neznane glasbe in posl- edično o zasedenosti restavracije. Toda skeptični Turek je bil na koncu tako navdušen, da jih je povabil, naj še pridejo igrat, saj seje v restavracijo za 150 ljudi nagnetlo 300 obiskovalcev, ki so nekajurno večerno zabavo potegnili krepko v naslednje jutro. PLES NA OJSTRICI Izidor Štorgel, glavni tolmač v tuji- ni in harmonikar, je nad nastopi v Nemčiji navdušen in vneto beleži vsa povabila, ki sojih prejeli že na gostovanju, in ta, ki še prihajajo. »Seveda se bomo še vrnili,« pove, »kajti odziv ljudi je bil enkraten.« Spomni se dveh Nizozemcev, ki sta jih zvesto spremljala po ulicah mesta in sta poznala vse Avsenikove skladbe. »Zaradi takšnih ljudi ni pomembno, kje si. Naša glasba je univerzalna in povsod se najdejo ljubitelji in poznavalci le-te in tisti, ki bodo to še postali, še posebej, če bomo kje večkrat gostovali.« Poleg Štorgla tvorita ansambel Ojstrica še baritonist in basist Benjamin Mlačnik ter kitarist Matej Mlakar. Fantje so znani potem, da vsako leto na vrhu Ojstrice, po kateri so se poimenovali, zaigrajo pohodnikom, ki se na vrhu gorske lepotice tudi »zasučejo«. DESET LET OJSTRICE Že leta sta Štorgel in Mlačnik organizatorja tega pohoda, prav tako pa v sodelovanju z društvom Gričar v Lučah organizirata festival narodno zabavne glasbe, ki se odvija v času praznovanja Lučkega dne. Festival se lahko pohvali z velikim številom eminentnih ansamblov, ki na njem sodelujejo. Ob izvajanju skladb znanih narodnozabavnih ansamblov pa ansambel Ojstrica na nastopih v repertoar uvrsti tudi svoje skladbe. Avtor večine je Izidor Štorgel, ena njim najljubših je pesem domačina Tonča Mlačnika, Ob Savinji. Ob obilici dela tako kar nekako zmanjka časa za dokončanje zgoščenke, za katero imajo posnetih šest pesmi. V preteklem letu tudi ni bilo časa za proslavljanje desete obletnice ansambla, kar upajo, da bodo nadoknadili letos. »Bo pač enajstletnica,« se pošalita Štorgel in Mlačnik, ki družno vodita ansambel. »Glede na to, da imamo že vabila za pomladni koncert v Auerbachu, pa vabilo za gostovanje v Düsseldorf, se lahko zgodi, da bomo morda praznovali šele 15. letnico,« se pošalita in stem pokažeta, kako navdušena glasbenika sta. Štefka Sem Fantje ansambla Ojstrica so poleg prevoženih 3.000 kilometrov našteli še veliko prehojenih (foto: Štefka Sem) IZŠLA JE KNJIGA MARIJANE TAVČAR IZ GOZDA DIŠI V LONCU K zbiranjem receptov pripomogli tudi nazorski gozdarji V elektronski obliki je izšla knjiga kuharskih receptov Iz gozda diši v loncu - recepti za pripravo jedi iz sestavin zraslih v gozdu. Po besedah avtorice Marijane Tavčarje pričujoča knjižica nastala v okviru dela na Zavodu za gozdove Slovenije. V njej so zbrani recepti zajedi, ki jih je posredovalo 22 zaposlenih iz osmih območnih enot. Tudi nazorski gozdarji imajo svoji predstavnici med posredniki receptov. To sta Marija Sodja Kladnik in Cilka Macuh. Medtem koje Sodja Kladnikova razkrila receptza obaro s čemažem, Macuhova prisega na sladice iz kostanja, in sicer kostanjeve kocke ter kostanjevo torto. Pri nastajanju knjižice z 98 recepti niso sodelovali le gozdarji, temveč tudi tisti, ki pretežni delovni čas preživijo v pisarnah ob računalnikih. Vodilo zbirateljice receptov je bilo, da morajo ti biti izvirni in da še niso bili natisnjeni v kuharskih knjigah. Tako je izbirala predvsem med tistimi, ki so zaenkrat zapisani le z roko na kosu papirja ali v spominu ter se prenašajo iz rod v rod ali v prijateljskih krogih. Zaželeno je bilo IZ LONCA DIŠI PO GOZDU tudi, da izvirajo iz dela Slovenije, katerega pokriva določena območna enota. Recepti jedi, ki so predstavljeni v knjigi, so po zatrjevanju avtorice v veliki meri ohranjeni v izvirnikih, objavljeni so namreč takšni, kakršne so poslali avtorji. Marija Sukalo Knjiga kuharskih receptov Iz gozda diši v loncu - recepti za pripravo jedi iz sestavin zraslih v gozdu je izšla v elektronski obliki. PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE Večer z Marjano lihteneker in »goro demonov« ZDRUŽENJA BORCEV ZA VREDNOTE NOB KO REČICA OB SAVINJI Prioritetna naloga letos pregled stanja grobov in ■ • w w grobišč Sredini večeri v januarju in februarju so v nazorskem planinskem društvu rezervirani za druženje ljubiteljev pohodništva in planin. No njih prisluhnejo gornikom, ki svoje izkušnje s popotovanj prenesejo mednje. Tako je bil večer, 20. januarja, v gradu Vrbovec namenjen Marjani Lihteneker iz Topolšice in njenemu osvajanju Kilimandžara, »gore demonov«, kot jo imenujejo domačini. Na pot seje podala s prijateljico Cvetko Zalokar Oražem in v desetih dneh, kolikorje popotovanje po črni celini trajalo, sta se povzpeli na najvišji afriški vrh, spoznavali način življenja domačinov, se spopadali z vročino Zanzibarja. Pri tem so nastale čudovite fotografije, ki so jih obiskovalci Marjaninega predavanja lahko občudovali tertako tudi spoznavali del drugačne civilizacije v bližini ekvatorja. »Kilimandžara je najvišji osamelec in eden najvišjih ognjenikov na svetu, vzpon nanj ostane eden izmed življenjskih vrhuncev vsakogar, ki mu to uspe. Zahteva namreč veliko naporov, predvsem proti vrhu, koje pot bolj strma in koje Marjana Lihteneker je predstavila vzpon na Kilimandžaro (foto: Marija Sukalo) zaradi nadmorske višine oteženo dihanje,« je med svojo predstavitvijo povedala Lihtenekerjeva in dodala, da se letno na vrh poskusi vzpeti okoli 15.000 ljudi, od katerih jih le približno 40 odstotkov vrh tudi doseže. Marija Šukalo V rečiški krajevni organizaciji Združenja borcev za vrednote NOB se zavedajo, da je med njimi vse manj tistih, ki so sodelovali v drugi svetovni vojni. Povprečna starost njihovih članov je namreč 77 let, zato so si v preteklem letu prizadevali pomladiti vrste z novimi člani. Ob koncu minulega leta so obiskali bolne in osamljene ter se jih spomnili s priložnostnim darilom. Ob pomoči domače občine so jim pripravili izlet v Logarsko dolino. Na izlet na Kočevsko so se podali tudi ostali člani rečiške borčevske organizacije. Njihova naloga stalnica je skrb za grobove, grobišča in spominska obeležja v občini. Pri tem so jim v veliko pomoč tako lovci kot planinci. Lani so ob pomoči osnovne šole pripravili proslavo ob dnevu upora proti okupatorju in žalno slovesnost ob dnevu spomina na mrtve. Udeleževali so se še številnih drugih spominskih prireditev po Sloveniji. Tako so bili na Graški Gori, Menini, Čreti, Dobrniču in obiskali Perš-manovo domačijo na avstrijskem Koroškem. Na občnem zboru predzadnjo nedeljo v januarju so poleg pregleda dela pripravili tudi smernice za delo v prihodnje. Po besedah predsednika rečiških borcev Francija Jeraja bo njihova prioritetna naloga letos pregled stanja grobov in grobišč, ki so v slabem stanju, in pristop k njihovi obnovi. Marija Sukalo Predsednik rečiške borčevske organizacije Franci Jeraj (foto: Marija Šukalo) ČEBELARSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Strah pred preživelimi okuženimi čebelami Gornjegrajski čebelarji so bili v preteklem letu izredno dejavni. O tem so spregovorili na volilnem občnem zboru. Delno so prenovili upravni odbor in si za letos zadali številne naloge. Medeno leto je bilo povprečno, so ugotovili, krojilo gaje neugodno vreme v poletnih mesecih. Čebele pa najbolj pesti varoja, za katero so lani vsi slovenski čebelarji od države prejeli brezplačno sredstvo za odpravo tega zajedavca. Kljub zdravljenju so jesenski meseci pokazali visoko število varaj in čebelarji se bojijo, kako bodo tako napadene čebele, četudi ustrezno zdravljene, preživele. Donosi so bili srednji, med sam pa je bil dobre kakovosti. Pridružili so se akciji med za zajtrk v vrtcih, peto leto zapored pa so organizirali čebelarsko mašo ob prazniku zavetnika sv. Ambroža. Pri tem so hvaležni bočkim cerkvenim pevcem, kot tudi vsem, ki jim pri tej maši pomagajo. V sodelovanju z občino in gornjegrajskim turističnim društvom jim je po dolgem času ponovno uspelo obuditi nekdaj tradicionalni in daleč naokoli znani čebelarski praznik. Tega načrtujejo tudi letos, o čemer je spregovoril predsednik Turističnega drušlva Gornji Grad Kristjan Kramer. Obilo pozornosti bodo gornjegrajski čebelarji posvetili izobraževanju, saj je treba na področju čebelarjenja stalno spremljati novosti. Ker se je končalo mandatno obdobje, so sklenili, da v upravni odbor povabijo nekaj novih članov. Predlog liste je bil soglasno potrjen. Stari novi predsednik Franc Bez-ovšek je nato še podelil priznanja. Za 70 let čebelarjenja ga je dobil Jože Rajter. Marija Lebar Franc Bezovšek je stari novi predsednik društva (foto: Marija Lebar) Logarska dolina pozimi Ljudje in dogodki, Oglasi im 8JAI5 D'JI J, J- Logarska dolina je nedvomno ena najlepših alpskih dolin. Izoblikovali sojo ledeniki in ima značilno »U« obliko ledeniških dolin. Očara nas s svojo nežnostjo in eleganco. Dolina je lepotica sama po sebi, hkrati pa skriva veliko biserov, ki še polepšajo njen videz in njeno vrednost. Slap Rinka in Logarjeva lipa sta zagotovo znana slehernemu Slovencu, tu pa so še slap Palenk, čudovito raščen Plesnikov brest, enajst metrov visoki brin na Plesnikovi Ravni, nahajališče lepega čeveljca, izvir Črne in še in še bi lahko naštevali. Vse pa se začne nad samo dolino, na sloviti krnici Okrešelj, od koder je čudovit razgled po dolini in gorah, ki jo obdajajo. Njen poseben »okras« so ljudje, domačini, ki živ- ijo v njej in so jo skozi stoletja sooblikovali. Poznajo krhkost, občutljivost in robatost narave v gorskem svetu ter se zavedajo omejitev in možnosti življenja pod gorami. Da bi umirili vse večji pritisk motoriziranih obiskovalcev na dolino in da bi tudi sami imeli kaj od turizma, so domačini pred os- (kn|a emnajstimi leti ustanovili podjetje za razvoj Logarske doline in pridobili koncesijo za upravljanje s parkom. Rezultati njihovega dela so dobro vidni in vsekakor spodbudni. Logarska dolina je najlepša v vseh letnih časih. Spomladi se nežno zelenje bukovih gozdov izvije - NOTRANJI IN ZUNANJI OPLESKI - OPLESKI Z LAZURNIMI PREMAZI (sandolin, beltop, sikkens...) - BELJENJE FASAD - POLAGANJE TOPLIH PODOV IN LAMINATOV - IZPOSOJA DELOVNIH ODROV - VGRADNJA IN OBDELAVA GIPS PLOŠČ > OSTALA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU - OBDELAVA NAPUŠČEV Z IZOLACIJSKIMI MATERIALI I^Špeh d.o.o. Gradbeništvo, trgovina in prevozi Attemsov trg 22, 3342 Gornji Grad »0.103 838 11 38 Va»08 888 11 84 GSM: 041 465 744 E-mall: speh.toni@siol.net, win/w.spehtoni.com NUDINO VAM TUDI MANJŠE PREVOZE PO SLOVENIJI IN DVIGALO ZA VISINSKA DELA DO VIŠINE 13 m. IZDELAVA KVALITETNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD: (izvedba po sistemu ROFIX, DEMIT, BAUMIT IN TERRANOVA s stiroporom in kameno volno, zaključni sloj po vseh sistemih. 1000 barvnih odtenkov paropropustnih CLIMA fasad, zaključni omet po NANO tehnologiji (samočistilni učinek fasad). Možnost plačila na obroke! GARANCIJA 5 LET! Ibi poten* 2010 NUDIMO PDSfBNG UGODNOSTI! konkurenčno ponudbo »c prepnppa o nail ugodni In kvalltotni i Logarska dolina je zavarovana kot krajinski park, ki ga od leta 1992 upravljajo domačini, kar je prvi tovrstni primer v Sloveniji. V postopku je ustanavljanje Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe, katerega sestavni del bo tudi Logarska dolina. iz temnega zelenila smreke in se spogleduje s belino severnih pobočij gora in modrino neba, poleti nas ti gozdovi in vode hladijo, ter varujejo pred sončno pripeko, jeseni pa zažarijo v pisani paleti barv, ki že v oktobru pričaka prvi snežni pozdrav. Tudi novembrsko zatišje in sivina imata svoj čarvzavedanju naše majhnosti in minljivosti. Temu sledi simfonija snežink, ki pobelijo gore, pobočja in dno doline. Sneg poskrbi, da se šibka svetloba zimskega sonca ojača in dolino spet obiščejo smučarji, sankači, smučarji tekači, gorniki, turni smučarji in turni deskarji, alpinisti in ledni plezalci. Obiskovalci se lahko udeležijo številnih tradicionalnih prireditev (praznični koncert, smučarska tekma,tekmovanje vlečnih psov). Da, tudi pozimi je v Logarski dolini občasni živžav. So pa tudi lepi, sončni, a tihi dnevi, ko se lahko v miru sprehodimo po urejenih poteh v dolini. In se imamo fajn. Marijan Densa »Gostilna pri mesarju« iz Kolovrata na Ljubnem V mesnici Vam nudimo prekajeno meso na klasičen način: prednja in zadnja krača, šunka, rebra ... Ugodne cene do norega pusta. Navdih za vaš dom - zavese Bodoni - Bodoni d.o.o. trgovina, proizvodnja, storitve Stari trg 26,3320 Velenje Tel.:031897-49-80 GSM:041/728-0171 Delovni čas: 8h -17h sobota 8h -12h ZIMA V PRESEKI Dolgčas presekali na pol SANKAŠKO TEKMOVANJE Čez drn in strn belih V Preseki pri Mozirju sosedje tudi zberejo se na pikniku ob jezeru. Na pozimi stopijo skupaj in družno ledu zaigrajo hokej in organizirajo preženejo dolgčas z aktivnostmi na drsalno revijo. snegu. Pripravijo si tekaške proge, Urška Reberčnik Močno sneženje ni ovira za priprave na drsalno revijo. Še zadnji popravki tekaške proge. Motorne sani so komaj ušle hitrim tekačem! Bil je napet boj. Vaščani se tudi pozimi zberejo na pikniku ób jezeru. Poljan Pintarski v Poljanah nad Rečico ob Savinji so na svojo domačijo povabili prijatelje in številne ljubitelje sankanja ter predzadnjo nedeljo v januarju pripravili tradicionalno sankaško tekmovanje. Tovrstno druženje se na Žirovnic-ah pripravlja, s presledki zaradi milih zim, že več kot tri desetletja. In letos je snežna odeja idealna za vragolije na sankah. Te je izvajalo več kot trideset tekmovalcev. Na progi z ie dvema ovinkoma in ledeno ravnino je bilo moč opaziti različne sloge, obračanje in padanje s sani. A padci niso bili ovira, saj so sankači kljub temu uspešno prišli do cilja. Med »be-jbami« (beri ženkami) je bila letos najhitrejša Nuša Korenjak, med deklicami pa Monika Tiršek. Med dečki si je prvo mesto prisankal Aleš Rakun, prvi med »mačoti« (beri moškimi) pa je bil Valter Vačovnik. S progo in ovirami so se dobro spopadli tudi najmlajši - šestletni Blažka Detmarin Klara Korenjakter osemletni Dejan Čopar. Da tudi »stari niso zarjaveli in za staro šaro«, sta dokazala najstarejša udeleženca srečanja, Stanko Korenjak in Branka Pahole, ki sta v svojih kategorijah zasedla tretje mesto. Medtem ko so najboljši prejeli posebne medalje, bo pokal za najboljšo ekipo krasil vitrino organizatorja Stanka Tirška in njegove družine. Žreb je prvo nagrado, sani namenil Sandri Čopar. Ob zaključku tekmovanja rezultati niso bili več pomembni, temveč druženje in srnjakov golaž, ki je pripomogel k prijetnemu kramljanju prijateljev. Marija Sukalo Brez rok in zavor čim prej skozi cilj (foto: Marija Šukalo) f------------------------------------------------------ DRUŠTVO LETALCEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Zimski čas namenjen izobraževanju »Uči se na napakah drugih, da se boš svojim izognil,« so prepričani v Društvu letalcev Zgornje Savinjske doline, zato želijo z rednimi zimskimi teoretičnimi predavanji in medsebojnimi izmenjavami izkušenj prispevati k varnosti letenja ter osebni varnosti vsakega pilota. Tako so sredi januarja pričeli s predavanji o vedno aktualnih temah v letalstvu. Po besedah predstavnika društva Mitje Ribariča so tovrstna druženja organizirali z izkušenimi predavatelji iz domačega društva. Medse so povabili tudi zunanje strokovnjake z letalskega področja. »Lotili smo se letalskih nesreč, pravil letenja na velikih letališčih oziroma letenja v kontroliranem zračnem prostoru, priprave in letenja z ULN v tujino (letenje na tipu mo- tornega letala ultralahke izvedbe, op. MŠ). Našim slušateljem predavanj bomo predstavili tudi meteorologijo v letalstvu, letalsko frazeologijo, redno vzdrževanje letal in motorjev, osnove delovanja GPS in njegovo uporabo, načrtovanje leta - flight plan. Prav tako planiramo zanimiva poljudna predavanja za širšo javnost. Obiskovalcem bomo nanizali nekaj zanimivosti o popotovanjih z letalom po Evropi in svetu, odkritju sekcije zgodovinarjev o aktivnostih letalstva med drugo svetovno vojno na našem ožjem področju in še kaj,« je program srečanj predstavil Ribarič in poudaril, da bodo predavanja v nazorskem domu kulture tudi v februarju. Na predavanja so poleg članov dobrodošli tudi ostali letalski navdušenci in ljubitelji letenja. Marija Šukalo OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI Shema šolskega sadja tudi pri nas Tudi na Osnovni šoli Ljubno ob Savinji smo se z mesecem januarjem aktivno vključili v shemo šolskega sadja. Shema šolskega sadja je nov ukrep kmetijske politike Evropske unije, katere namen je ustaviti trend zmanjševanja porabe sadja in zelenjave ter hkrati omejiti naraščanje pojava prekomerne telesne teže in debelosti pri otrocih. Hkrati pa naj bi bilo to sadje pridelano v Sloveniji oziroma v državi, kjer se shema izvaja. V ta namen je EU državam članicam namenila določeno finančno pomoč za brezplačno razdeljevanje sadja in zelenjave osnovnošolcem. Na naši šoli že vrsto let večkrat na teden učencem ob malici ponudimo tudi različno sadje, ki jim je potem na razpolago vjedilnici še cel dopoldan. Sadje, ponujeno iz sheme šolskega sadja, je učencem na razpolago določene dneve, in sicer v posebnem kotičku vjedilnici, zjutraj pred poukom. V ta projekt smo se vključili, ker se zavedamo, Kotiček sheme šolskega sadja, kjer učenci radi sežejo po svežem ali suhem sadju. da je potrebno otroke navajati na vsakodnevno vedno velja star pregovor, ki pravi: »Eno jabolko večkratno uživanje sadja in zelenjave. Želimo si, na dan prežene zdravnika strani«. da bi jim to prišlo v navado vse življenje. Saj še Marija Ermenc VRTEC LJUBNO OB SAVINJI Obiskali smo udeleženca zimskih olimpijskih iger 2010 Primoža Pikla Primoža Pikla smo obiskali na njegovem domu na Ljubnem ob Savinji. Težko gaje najti doma, saj je vtem času veliko na tekmovanjih in pride domov le za kratek čas. Primož nam je z veseljem odgovoril na vsa vprašanja. Pokazal nam je smučarsko opremo, pa tudi držo smučarskega skakalca na zaletni stezi. Videli smo številne Primoževe medalje in po- kale, ki so piod trdega in ush/arjalnega dela, saj Primož skače že od svojega desetega leta. Povedal nam je, da mu vsaka medalja ali pokal pomeni veliko. Vse so skrbno shranjene v dveh vitrinah. Vse se bleščijo po zaslugi njegove sestre Mojce, ki skrbno ureja tudi njegov album življenjskih dosežkov. Letos je Primož Piki dobil vstopnico za zim- ske olimpijske igre v Vancouvru, na katero je upravičeno ponosen. Že s samo udeležbo na olimpijskih igrah se mu je izpolnila življenjska želja. Primož nam je podaril štartno številko svojega nastopa iz Sapora, mi pa smo mu dali maskoto naše skupine »Palčka za srečo«. VA -------;-- — r- ■ - ■ — N Košarkarska liga Brglez.com na Polzeli Rezultati 1. kroga play off: Zlatorog Laško : Pungi bar Tip-top 63:53 Brglez.com : Griže 74:61 BSB Otok Celje : Vrani Vransko 50:62 Kamnoseštvo Vogrinec : ŠK Žalec 87:70 UM Če kaplja od sveče prej kot od strehe kane, huda zima še nori in kakšnih 27 dni ostane. Ljubenski vrteški otroci na obisku pri svojem smučarskem junaku (foto: Mojca Piki) 79 v y ----------------- --- ■ ------- ■ \ Sport __________________________________________________________________________________________________________y OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE Primož Piki na seznamu olimpijskih potnikov Izvršni odbor Olimpijskega komite- Uvrstiti se na najbolj pomembno ja Slovenije je na svoji zadnji seji športno prireditev na svetuje vseka- potrdil olimpijsko reprezentanco za kor velik uspeh in želja vsakega bližajoče se zimske olimpijske igre v posameznika, zato še toliko bolj Kanadi. Slovenijo bo v Vancouvru od veseli, da se je ta življenjska 12. do 28. februarja zastopalo 45 priložnost ponudila tudi najuspeš-športnikov, med njimi tudi zgornje- nejšemu ljubenskemu športniku, savinjski skakalec Primož Piki. Franjo Pukart 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - VZHOD - 13. KROG Prvi poraz »graščakov« Kar trinajst krogov so potrebovali tekmeci v drugi slovenski futsai ligi na vzhodu, da so odvzeli primat nepremagljivosti zgornje-savinjskim »graščakom«. Slednji so izgubili v Ormožu in tako domačemu Tomažu omogočili še zadnjo možnost preboja v končnico. Presenetljivi rezultati 13. kroga z zmago Maribora proti Benediktu, porazom Nazarčanov v Ormožu in neuspehom Keblja proti zadnjeu-vrščenim Slovenskim Goricam so pred zadnjim krogom rednega dela poskrbeli za sila zanimiv razplet in povzročili nemalo skrbi ekipam, ki še lovijo dve prosti mesti končnice. Za razliko od njih lahko ekipa KMN Nazarje Glin povsem neobremenjeno odigra zadnjo domačo tekmo rednega dela prvenstva z Zavrhom, kdo pa bo poleg Nazarčanov igral v končnici, bosta neposredno odločali tekmi med Mariborom in Tomažem ter Kebljem in Benediktom. Torej, danes je na sporedu še zadnji krog rednega dela in prvo gostovanje novinca Zavrha v nazorski športni dvorani. Franjo Pukart KMN Tomaž Ormož : KMN Nazarje Glin 6:2 (3:2) Ormož. Športna dvorana Hardek. Gledalcev: 100. Sodnika: Bernard Avramovič in Miro Vuk. Delegat: Janez Štravs. Strelci: 1:0 Bohinec (3), 2:0 Rob (7), 3:0 Kamenšek (8), 3:1 Letojne (12), 3:2 Metulj (12), 4:2 Mar (29), 5:2 Kamenšek (31), 6:2 Kamenšek (39)- 10 m. KMN Nazarje: Supin, Vreš, Korošec, Letojne, Oblak, Urtelj, Funtek, Ipavec, Metulj, Hren, Cigljar, Mekiš. Rumeni karton: Hren, Urtelj, Funtek, Supin (Nazarje Glin), Plohl, Rob, Majcen (Tomaž). Rezultati 13. kroga Tomaž : Nazarje Glin 6:2, Slov. Gorice : Kebelj 3:2, Maribor Branik : Benedikt 9:5, Zavrh : Cerkvenjak 2:4. Lestvica po 13. krogih: 1. Nazarje Glin 32,2. Kebelj 22,3. Maribor Branik 22,4. Tomaž Ormož 22,5. Benedikt 15,6. Zavrh Masind 15,7. Cerkvenjak 10,8. Slovenske Gorice 9. Strelci: 33 Blaž Metulj (Nazarje Glin), 29 Aleš Vrabel (Maribor), 20 Danilo Pukšič (Benedikt)... KOŠARKAŠKI KLUB NAZARJE Kljub pavzi še vedno prvi V 13. krogu 3. SKL^ vzhod so si nazorski košarkarji in njihovi navijači privoščili tekmovalni počitek. V tem krogu so bili prosti zaradi lihega števila moštev v prvenstvu, kar pomeni, daje v vsakem krogu eno moštvo prosto. Zasledovalci na lestvici tega niso izkoristili in Nazarčanom prepuščajo prvo mesto na lestvici. Košarkaško moštvo iz Ruš je imelo imenitno priložnost prevzeti vodilno mesto, vsaj do naslednjega kroga, vendar so s porazom v Lenartu uspeli ujeti le točkovni priključek. Ob tem velja omeniti, da je nazorsko mošlvo odigralo tekmo manj. Rušani so skozi celotno sezono njihov najbližji zasledovalec. Edina poraza do tega kroga so doživeli prav Rezultati 3. SKL - vzhod: 13. krog: Primafoto Sl. Gradec : Konjice-Zreče 85:70, Nona Lenart : Ruše 77:65, ŠRK Koši Šentjur : Koroška 86:77, Savinja : Miklavž 84:87, Nazarje prosto. Lestvica po 13. krogu: 1. Nazarje (-1)21,2. Ruše 21,3. Savinja 20,4. Nona Lenart 20,5. ŠRK Koši Šentjur 19,6. Miklavž (-1 ) 16,7. Primafoto Sl. Gradec 14,8. Konjice-Zreče (-1) 14,9. Koroška (-1) 11. proti Zgornjesavinjčanom. Za nameček so v prejšnjem krogu premagali Savinjo iz Žalca, kije resen pretendent za naslov. Spodnjesav- GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje injčani so edini, ki so letos premagali Nazarčane ter s tem pokazali svoje ambicije v prvenstvu, vendar so v 13. krogu prav tako doživeli nenadejan poraz doma proti Miklavžu. Nazarčani gostujejo to soboto pri moštvu Konjice-Zreče. Roman Mežnar STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE Predzadnji krog že prinesel odločitev o zmagovalcih Zimski meseci so se izkazali pravšnji za izvedbo strelske lige, ki seje začela decembra lani, končuje pa se prav danes z zadnjim krogom. Kljub mrazu so strelci v januarju dosegali izjemne rezultate. Že dlje časa je na lestvici posamez-nikovvprepričljivem vodstvu Dušan Žehelj iz SD Gornji Grad in ima praktično zagotovljeno zmago, saj je zadel 891 krogov od možnih tisoč. Za preostali mesti, ki prinašata kolajne, je kar pet izzivalcev. Trenutno drugo mesto zaseda Jure Žohar iz SD Mozirje (846), vendar mu tesno sledi Pavel Petrin iz SD Ljubno (842). Še trije tekmovalci so rezultatsko blizu, kar pomeni, da bo zadnje dejanje lige napeto. V moštveni konkurenci so prejemniki priznanj znani. Zmago drži SD Gornji Grad I, kije dosegla 3.006 krogov od možnih 3.600. Drugo mesto trdno drži ekipa SD Mozirje I (2.947) in tretjega SD Gornji Grad II (2.847). Roman Mežnar Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. SMUČARSKO TEKMOVANJE GLASBENIKOV V KRANJSKI GORI Podbrežnik na svetovno prvenstvo V Kranjski Gori je zadnjo januarsko soboto potekalo smučarsko tekmovanje glasbenih delavcev zabavne in narodnozabavne glasbe. Tradicionalno druženje estradnikov sta pripravila Geržina Videofon v sodelovanju s podjetjem HITd.d. Kljub temu da je tekmovalcem veliko preglavic povzročalo močno sneženje in ledena proga, so se odlično odrezali. Med tistimi, ki so stali na stop-ničkah je bil tudi Zgornjesavinjčan Franci Podbrežnik (Happy band), ki si je s svojo vožnjo prislužil drugo mesto. S tem sije pridobil vstopni- co za svetovno tekmovanje glasbenikov v smučanju, ki bo aprila v Avstriji. Na belih strminah v središču Kranjske Gore so zabeležili tudi nekaj padcev, a na srečo brez hujših posledic, predvsem pa je tekmovanju glasbenikov botrovala zabava. Ta je vrhunec dosegla v večernih urah, ko so glasbeniki smučarji družno nastopili kot Slo Music Ski Team Band in dokončno ogreli navdušeno množico. Poslastica večera pa je bil koncert skupine Siddharta. Marija Sukalo ODBOJKARSKI KLUB KIS LJUBNO Poraz na gostovanju v Mežici Ekipa KLS Ljubno je gostovala v Mežici. Ljuben-ske odbojkarice so upale, da bodo presenetile domačo ekipo, vendarje bila slednja bolj zbrana v končnicah setov in se na koncu zasluženo veselila zmage. Sam začetek tekme seje odvijal po željah ekipe KLS Ljubno. Ljubenke so povedle z rezultatom 18:13, nato pa nerazumljivo popustile in dovolile domačinkam zaključiti set v svojo korist z rezul- tatom 25:21. Drugi set je v popolnosti pripadel ekipi KLS Ljubno, ki je tako izenačila izid na 1:1. V končnici tretjega seta so bile znova boljše odbojkarice Mežice, katere so držale prednost do konca četrtega seta in zmagale z izidom 3:1 (25:21; 17:25; 25:21; 25:19). Naslednjo tekmo bodo igralke KLS Ljubno igrale proti ekipi Alianse II v Šempetru. ArtPuk KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Z reševalnimi psi na OŠ Šoštanj Sredijanuarja seje ekipa reševalcev-kinologov iz Zgornje Savinjske doline oglasila v šoštanjski osnovni šoli. Tam so predstavili delo reševalnih psov, pri nižjih razredih pa so razložili, kako moraš ravnati, če se znajdeš v bližini psa. Predstavili so zgodovino in razvoj šolanja reševalnih psov. Učenci so za tem poskušali izvesti par »trikov« s psom. Pes jih je ubogal in ustregel njihovim željam. Vzahvaloje z njihovih dlani dobil male nagrade (piškotke) in veliko čohanja. Druženje so zaključili z iskanjem »izgubljenega« učenca. V veliko veselje jim je bilo gledati, kako pes išče njihovega prijatelja. Sledilo je veliko čohanja in objemanja psa, saj je njim in učiteljicam polepšal dan. Marija Kompan Šoštanjski osnovnošolci so se razveselili obiska zgornjesavinjskih kinologov s psi. SMUČAJ VARNO Franci Solčavski skoraj prvi V Ljubljani so se 23. januarja zbrali predstavniki Slo Music Ski Team Banda na smučarskem tekmovanju. Glasbeniki so pogumno spustili po simulacijskih strminah ski simulatorja, kije namenjen učenju varnega smučanja. Franci Pobrežnik (Happy Band) je zasedel drugo mesto. Zmago na ski simulatorju mu je za las odsmučal Tomaž Malešič, za sabo pa je pustil Matjaža Jelena (Šank Rock) in Gregorja Skočirja (Big Foot Mama), ki sta si skupaj delila tretje mesto. IS Franci Pobrežnik se je takole veselil visoke uvrstitve. Pohod na Smrekovec. 6.2. Organizator: PD Ravne na Koroškem. Dodatne informacije: Jože Apat, 031/396-055, pdravnenakoro skem@pzs.si. SmučarSKI izziv. 7.2. Organizator: Društvo ljubiteljev gibanja Izziv Dodatne informacije: www.sport-izziv.si. Zimski pohod na Peco. 7.2. Organizator: PD Ožbalt-Kapla. Dodatne informacije: Marta Prah, 051 495 314, www.pdozbalt-kapla. com, pdozbaltkapla@pzs.si. Več informacij o prireditvah na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. Napovednik, Crna kronika V_______________________________________________________________________________________________ Napovednik dogodkov • Petek (5. februar), ob 16.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Gledališko predstava Bogovi so padli no glavo________________ • Petek, (5. februar), ob 16.30. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Povodni mož________________________ • Petek (5. februar), ob 18.00. Skakalni center Ljubno Smučarski skoki celinski pokal za ženske ■ trening___________ • Petek (5. februar), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Futsol tekma - KMN Nazarje Glin : KMN Zavrh Masind___________ • Petek (5. februar), ob 20.00. Hotel Plesnik v Logarski dolini Igrana predstavitev Solčavsko skozi čas______________________ • Sobota (6. februar), ob 9.00. Dvorana OŠ Livada, Velenje Košarkarski turnir- Nazarje Input, Zlatorog A, Zlatorog B (pionirji u-io) • Sobota (6. februar), ob 9.00. Športna dvorana Mozirje Turnir v dvoranskem nogometu (selekcije U8 in U10)___________ • Sobota (6. februar), ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Sejem izobraževanja__________________________________________ • Sobota (6. februar), ob 10.00. Dom kulture Nazarje Predavanje: Osnove letalske frazeologije _______ _____ • Sobota (6. februar), ob 10.00. Dvorana OŠ Louis Adamič, Grosuplje Košarkarska tekma ■ Grosuplje : Nazarje Input (kadeti) • Sobota (6. februar), ob 16.00. OŠ Šempeter Odbojkarska tekma - Aliansa II : KLS Ljubno__________________ • Sobota (6. februar), ob 19.00. Športna dvorana Zreče Košarkarska tekma - Konjice-Zreče : Nazarje (člani)__________ • Sobota (6. februar), ob 18.00. Skakalni center Ljubno Smučarski skoki - celinski pokal za ženske - tekma___________ • Sobota (6. februar), ob 20.00. Hotel Plesnik v Logarski dolini Družabni večer z Bernardo Oman in Borisom Kobalom____________ • Nedelja (7. februar), ob 9.00. Športna dvorana Mozirje Turnir v dvoranskem nogometu (selekcije U12 in 1114)_________ • Nedelja (7. februar), ob 14.00. Skakalni center Ljubno Smučarski skoki - celinski pokal za ženske -tekma____________ • Nedelja (7. februar), ob 18.00. Kulturni dom Gornji Grad Gledališka komedija Podnajemnik______________________________ • Nedelja (7 februar), ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Opereta Noč v Benetkah (Johann Strauss ml.)__________________ • Nedelja (7 februar), ob 20.00. Hotel Plesnik v Logarski dolini Družabni večer z violinistom Bojanom Cvetrežnikom (Terafolk) • Ponedeljek (8. februar), ob 10.30. Golte (proga Lahovnica) Odprto prvenstvo Zgornje Savinjske doline v veleslalomu • Ponedeljek (8. februar), ob 18.00. Kulturni dom Ljubno Svečana akademija v pozdrav slovenskemu kulturnemu prazniku s podelitvijo najvišjih priznanj za področje kulturnega delovanja • Torek (9. februar), ob 18.00. Dom kulture Nazarje Gledališka predstava Bogovi so padli na glavo_____________ • Sreda (10. februar), ob 1700. Knjižnica Ljubno ob Savinji Pravljična ura za otroke: Oprosti, žal mi je!________________ • Sreda (10. februar), ob 18.00. Kulturni dom Gornji Grad Predavanje: Sožitje med generacijami_________________________ • Sreda (10. februar), ob 18.15. Knjižnica Gornji Grad Pravljična ura za otroke: Tudi paglavčki se kregajo__________ • Sreda (10. februar), ob 19.00. Gostišče grad Vrbovec Planinski večer: Mt. Everest (Simona Pogač)__________________ PREVENTIVNA AKCIJA BODI PREVIDEN Kresničke in trakovi za varnost pešcev Člani ljubenskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) so v sodelovanju s policistoma Policijske postaje Mozirje konec januarja organizirali deljenje kresničk in odsevnih trakov na območju Ljubnega ob Savinji, Radmirja in Okonine. Aktivnost mozirskih policistov je potekala v okviru preventivne akcije Bodi previden. Člani SPV Milan Maranšek, Janez Štiglic in Bernard Štiglic so skupaj s policistoma pešcem, ki niso imeli odsevnih predmetov, te podarili ob prijaznem opominu, naj jih redno uporabljajo. Naključni mimoidoči so akcijo pohvalili, saj se zavedajo, da v temi brez odsevnih teles niso dovolj vidni in mimogrede lahko postanejo udeleženci v prometni nesreči. Pešci ostajajo ena izmed najbolj ogroženih skupin udeležencev v prometu, najbolj ogroženi so starejši nad 65 let. Največ nesreč se zgodi v temnem delu dneva, zato na SPV svetujejo uporabo odsevnih predmetov. Ukrepi za večjo varnost pešcev obsegajo še infrastrukturne ukrepe z urejanjem površin namen-jenim pešcem in ukrepe za zniževanje hitrosti vozil v naseljih. Štefka Sem Cilj akcije je povečanje uporabe odsevnih teles pešcev, še posebej otrok in starejših (foto: Štefka Sem) ČRNA KRONIKA • TOVOR NA CESTIŠČU Mozirje: 27. januarja se je na relaciji Soteska-Gorenje na vozišče s tovornega vozila razsul tovor keramičnih ploščic. Promet je bil zaradi tega močno oviran. Policisti so vozniku tovornega vozila zaradi nepravilno naloženega tovora izdali plačilni nalog. • UDARIL GA JE NEZNANEC Nazarje: 28. januarja je oškodovanca okoli dveh popoldan pred pošto v Nazarjah udaril neznanec. Policijska patrulja je z zbiranjem obvestil napadalca izsledila in ga oglobila. • ALKOHOL IN DROGA Policisti so v času od 29. do 31. januarja dvema voznikoma in eni voznici odredili pridržanje zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Dvema voznikoma, ki sta bila zalotena pri hujšem cestno prometnem prekršku, v preteklosti pa sta bila že večkrat zalotena pri hujših kršitvah cestno prometnih predpisov, so policisti zasegli osebna avtomobila. 0 usodi vozil bo odločilo sodišče za prekrške. Prav tako so policisti v večernem času v Mozirju mlajšemu moškemu zasegli manjšo količino prepovedane droge. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Policisti vedo za krajevne table Ljubije Ko smov3. številki Savinjskih novic letošnjega leto v rubriki Bodica tedna opisali izginotje krajevnih tabel -prometnih znakov naselja Ljubija, so nam jih pomagali iskati tudi na Policijski postaji Mozirje. Pomočnik komandirja Matjaž Sem nam je prijazno pojasnil naslednje: »V zvezi z Bodico tedna vSavinjskih novicah, ki se nanaša na prometne znake v naselju Ljubija, vam v vednost sporočam, daje poškodovane prometne znake odstranilo podjetje VOC Celje, saj sta bila dva prometna znaka izruvana in poškodovana, odvržena na travnik v bližini, v en prometni znak pa je trčil neznan voznik in ga poškodoval. Ker so vsi trije prometni znaki (dva za začetek naselja in eden za konec naselja) poškodovani, je podjetje VOC Celje naročilo nove prometne znake, ki bodo postavlje- ni po izdelavi novih.« Ko bo zemlja odmrznila, bo Ljubija spet dobila nazaj prometne označbe kraja in s tem tudi znane omejitve hitrosti (50 km/h). Tudi dru- gače je po dveh ravninskih odsekih ceste med Mozirjem in Preseko (v obeh smereh) na tem delu opazen ovinek, prevoj ceste navzdol (na območju mostu čez potok Ljubijo) in, da na tem delu v zimskem času večkrat nastane poledica. Previdnost velja torej tudi brez manjkajočih označb. Jože Miklavc Bolečino se da skriti le praznino, ki obstaja, se ne da nadomestiti. V SPOMIN 1. februarja mineva dvanajst let, odkar si za vedno odšel od nas dragi mož, oče, star oče in pradedek Franc REMIC Krački iz Lok pri Mozirju Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.si Pa tako rad bi bil srečen... V SPOMIN Miha HREN (15.10.1989 - 6.2.2009) Minilo je leto nedojemljivega, ko so krute življenjske okoliščine zlomile njegove cilje in ideale, da je za vedno odšel naš ljubi in dragi sin, brat, vnuk, nečak, bratranec in prijatelj Miha. Hvala vsem, ki ga imate v lepem spominu, hvala vsem, ki se ga spominjate v molitvi, zlasti sestram klarisam. Neizmerno te pogrešamo, mami Saša, ati Brane, bratjaka ter družini Štiglic in Hren (6.10.1930 - (I9.9.1923 - 18.2.2001) 20.7.2002) Odhoda najdražjih ni moč preboleti, in v sebi resnici ne da se verjeti. Celo, ko resnica na dlani leži, jo ves čas zanikamo, ker nas boli. V SPOMIN Frančiški in Francu ROČNIK iz Konjskega Vrha 1, Luče 18. februarja mineva 10 let, odkar nas je zapustila draga mama. 20. julija mineva 9 let, odkar nas je zapustil dragi oče. Vsem, ki se ju spominjate in postojite ob njunem grobu, prisrčna hvala. Hčerka Jožica z družino Mogoče bi se morala preseliti v bolj mirno sosesko. Zakaj v mladinskih prenočiščih gledajo postrani na študente? Saj ne, razen če niso iz tretje življenjske univerze. iHHDti Dekle sreča mamico z razposajenimi otroci in reče: “O, kako lepe trojčke imate! Pa kako veselo in glasno se smejejo!" “Hvala, hvala. Sem že mislila, daje z njimi kaj narobe, ko mi je direktor gledališča dejal, da nas noče nikoli več videti.” Teta: “Jakec, kakšno šolo si pa ti želiš?” Jakec: “Kakšno vprašanje s trikom pa je to? Kot bi me vprašali, kakšno grenko čokolado si želim.” Župnik opozori Vrabči-ča na novonastalo situacijo: “Pa se zavedaš odgovornosti, ki si jo dobil, zdaj, ko si postal očka?” “Povsem. Kar povejte, kakšno vino pijete, da bom vedel pravo natočiti, gospod župnik.” Tahometerza ‘96 terrari. “Ali ste bili že kdaj prej kaznovani?” je vprašan zmikavt na sodišču. “Od različnih strank, če so me ujele, ali nikdar od sodišča.” Gost gleda račun, ki mu ga je prinesel natakar: “Glede na počutje, bi rekel, da sem šele prišel. Glede na znesek računa, pa bi pričakoval, da bi moral biti na praznenju želodca.” Zaradi ledene vode opozarjajo, da je hoja po ledu ribnikov nevarna. Ljubiteljem tovrstnih aktivnosti priporočajo, da naj počakajo do poletja. IHülEIiHlQi Na zabavi ženska pristopi k ženski rekoč: “Smem prositi za ples?” “Kako? Jaz ženska, vi ženska in da bi plesali?” “Če se pa moški vsi izgovarjajo, da jih bolijo kolena.” “No, naj bo. Ampak, če iz kaj “rata”, naj v naprej povem, da menjala gum jaz na avtu ne bom.” Umirite se! Saj je samo majhno ogledalo! Zadrečke novice na vaši strani problemov s težavami! Cvetke ä koprive) W5 NAVIHANA GODCA Izidor Štorgel, harmonikar ansambla Ojstrica: »Beno, a si videl Nizozemca, ki sta poznala vse Avsenikove pesmi, kako stajo »poc-virnala«?« Beno Mlačnik, basist istega ansambla: »Ja, zakaj pa?« Izidor: »Vprašal semju, če se nam bosta pridružila pri Golici, pa sta odbrzela v najbližjo internetno kavarno iskat besedilo.« SERVISER ZA DOBRO VOLJO Joško Duša, serviser (Boris Kobal, igralec): »Že res, daje Franjo Bobinac »tatamata« Gorenja in da ve vse o pralnih strojih, ampak ko se mu pokvari njegov, pa mene pokliče! Ve se, kdo se spozna na centrifuge in obrate. Jaz pokrivam cel svet, izven pa tudi Srbijo!« Straus, krevse, laktat, oko, da, part, MP, krdelo, strelka, Eder, urinal, mrest, matineja, NT, on, Nikeja. VO, stanovitnež, Apo, ave, sine, vole, ara, čip, bradač, Selce, atrapa, Knaak MM ANAIZA- romarsko mesto v Saudski Arabiji PLAVT- rimski komediograf OSS- mesto na Nizozemskem EUSEBIO- nekdanji portugalski nogometaš SASTRA- španska igralka- Ines Na trgu 22, Možirje tel.: 03/58-32-200 ' m ***#£■! ‘Darilo, ki nikoli ne izgubi vrednosti. Čudovit zlat in srebrn nakit ali ročna ura je več kot primerno darilo za VALENTINOVO, MATURO, PRVO OBHAJILO, BIRMO, KRST, ROJSTNI DAN, RAZNE OBLETNICE, ... Poleg modnega nakita lahko pri nas -po ugodnih cenah izberete čudovite ženske, moške in otroške ure. S Delovni čas: 8“ - 19“, sobota: 8“ -12“ Dobrodošli o Zlatarstvu Kožic! Napovednik dogodkov najdete na strani 22. Prodom traktorski bager, tip negrisolo 500; gsm 031/638-377.f ________ _____ Prodam kuhinjsko napo 60 x 46 cm; gsm Prodam bikca (rj/lim), težkega cca 135 kg; 031/738-153. tel. 584-51-30. Prodamtrimladepeteline;gsm041/216-481. DRUGO - KUPIM Kupim hlodovino (jesen, hrast); gsm 031/ DRUGO - PRODAM 338021. _____ Prodam smuči (carving), 120 cm, pancarje št. 37 ter palice, cena 60 eur; gsm 041 /217-785. Ugodno prodam 2 celodnevni smučarski karti - Rogla, Krvavec; gsm 031/472-966 ali 070/310-552. Prodam krzneno jakno št. 40, po zelo ugodni ceni; gsm 041/509-979. Prodam cepljena bukova drva; gsm 041/ 783-985. ____________ Prodam bel, neškropljen jedilni krompir; gsm041/216481._____ Prodam rumeno korenje in krvavice; gsm 031/371-223. Star denar, nekaj zeio starih ter nekaj drugih starin poceni prodam; gsm 041 /468-550. Prodam mobi LG 330, nov, 2 leti garancije, 107 eur; gsm 041/793-603. Prodam računalnik, led monitor, miško, zvočnike, tipkovnico - komplet; gsm 031/ 477-271. Prodam batni kompresor 2001; gsm 031 / 338-021. Prodam gozdarsko vitlo - 3-tonsko, malo Iščemo varuško za Metnega otroka za 1 x rabljeno, cena po dogovoru; gsm 041/602- na teden po 3 ure. Lokacija Polzela; gsm 412. 041/583-299. Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.; 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. DRUGO - POSODIM Po zelo ugodni ceni posodim žensko obleko za maturantski ples; gsm 070/890-817. VOZILA - PRODAM Prodam fiat barcheta 1.8 cabrio, let. 1999, ohranjen, prevož. 95.000 km, cena 3200 eur; gsm 041/793-502. Prodam nisan almera 1.4, let. 1999, prevož. 138.000 km, cena 2200 eur; gsm 041/793-502. Prodam hyunday galopper 2.5 TDI, letnik 1999; gsm 041/591-090. Prodam golf IV TDI, 1.9, letnik 1999, cena po dogovoru; gsm 041/591-090. NEPREMIČNINE Novo stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/844-784. ŽIVALI - PRODAM Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev - pašno; gsm 031/557-290. MORDA STE ISKALI PRAV TO SEČNJA IN SPRAVILO LESA ter gojitvena dela; gsm 041/423-935. Urles, predelava lesa in prevozništvo, Uroš Lever s.p., Šmartno ob Dreti 88. STEKLARSKA DELA TAMŠE, MOZIRJE Za ponudbo poglejte na www.stekiarstvo-tamse.com ali pokličite gsm 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirsko ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. KDO PRAVI, DA NE MORETE STORITI NIČ ZA ZDRAVJE? Za VAS in VAŠE NAJMLAJŠE. SOLNE TERAPIJE! 031 788 881, www.solni-tempelj.com. Grajska vrata d.o.o, Šmiklavž 3a, Gornji Grad. KERAMIČARSKA DELA kvalitetno, estetsko, v dogovorjenem roku in po ugodni ceni. Tel. 03/838-81-33, 041/483-692, www.artus.si. A.Arus, Alojz Fužir.s.p, Varpolje 14, 3332 Rečica ob Savinji. RAČUNOVODSKE STORITVE Nudim strokovno in ažurno vodenje vaših poslovnih knjig. Saša Poljanšek s.p, Radmirje 26, Ljubno, gsm: 031/633-192. VODOVOD, CENTRALNO OGREVANJE, KLJUČAV. DELA sončni kolektorji, toplotne črpalke, peči na biomaso ... Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev... 041/354-562 ali 041/ 354-528, e pošta: jmlinar@siol.net. Pirčk inštalacije, Mlinar Jože s.p, Bočna 58a, Gornji Grad. RAČUNOVODSKE STORITVE dva meseca brezplačno za nove stranke. DOBIŠ d.o.o, Podter 10, Ljubno ob Savinji. KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Igor Karlovšek: Gran Canaria Rdeča nit romana Gran Canaria je v ljubezenski zgodbi, ki je na gosto vtkana v družbeno dogajanje v Jugoslaviji v devetdesetih letih: vojaščina, razmere v vojski, sodni procesi, razmere v zaporih, odcepitev Slovenije, problemi s pridobivanjem državljanstva. Roman se začne in konča na Gran Canarii, enem izmed Kanarskih otokov. Domačinka Maria Zurita, sicer zdravnica, kije opustila zdravniški poklic in živi preprosto življenje, najde na obali brodolomca, nezavestnega moškega; nudi mu prvo pomoč in ga odvede v svoj preprosti dom. Moški je Andrej, podjetnik, kije po nedolžnem obsojen pobegnil iz zapora. Težko je poškodovan, Marija ga neguje in ozdravizzdravili iz bližnje bolnišnice; počasi se spoznavata, se naučita sporazumevanja in se zaljubita. V Andrejevem dosedanjem življenju pa obstaja še ena ženska, ki ga čaka... TEČAJ TEKA NA SMUČEH V LUČAH Dober odziv tekačev Smučarski tek postaja vse bolj priljubljen šport (foto: Štefka Sem) Letošnja zima je z obilnim sneženjem in nizkimi temperaturami poskrbela za ljubitelje zimskih športov. V Lučah so se člani tamkajšnjega smučarskega kluba odločili, da na koncu vasi, na Pro-deh uredijo progo za smučarski tek. Zaradi velikega zanimanja so za začetnike pripravili tudi tečaj teka na smučeh, ki ga je vodil domačin, študent fakultete za šport Miha Robnik. Dvanajst tečajnikov je v dveh so- botnih popoldnevih preizkušalo tehnike te športne discipline in po besedah vaditelja so vsi zelo hitro napredovali. Na tekaški stezi so se jim pridružili tekači, ki jim ta disciplina ni nova. »Če bo tudi prihodnja zima tako radodarna s snegom, bomo privabili še več ljudi k temu vse bolj priljubljenemu zimskemu športu,« je povedal Robnik. Tekaška proga je tudi med tednom dobro obiskana, saj veliko ljudi izkoristi urico ali dve prostega časa za šport, ne da bi se bilo potrebno kam odpeljati ter čakati na gondolo in vlečnico. Pridobitev je pomembna za kraj, saj na smučeh tekajo mladi, stari, začetniki in taki, ki to že obvladajo, je omenila predsednica Turis- tičnega društva Luče Amanda Kladnik, ki seji ureditev proge tako za klasično kot drsalno tehniko teka zdi prijetna dopolnitev zimske turistične ponudbe v Lučah. Štefka Sem Snežena gradova Pri Macesnikovih v Lučah je kot v pravljici. Imajo sneženi grad, v katerem kraljujeta kraljevič in kraljična, Alen in Aneja Bitenc. S pomočjo dedija in strica sta pred domačo hišo naredila velik grad, poleg pa še manjšega. Minka Voler Alen in Aneja kraljujeta pred velikim gradom od 8.1. d° * www.velejapark.si KUP MED SPREHODI Veliko nagra V NAKUPOVALNEM CENTRU Kuponček izpolnite, izrežite in ga oddajte v avtomobil Mazdaž, ki je razstavljen v nakupovalnem centru Veleja park Pogoji in pravila nagradne igre: Nagradna igra poteka od 8. 1. do 20. 3. 2010. Organizator nagradne igre je NC Vdejapark, WG Projektiranje i d.o.o. Verovškova cesta 55, 1000 Ljublana Sodelujete lahko vsi, ki beste najkasneje do 20. 03. 2010 pravilno izpolnili nagradni kupon. Nakup ni pogoj za sodelovanje v nagradni igri. Žrebanje bo 20. 3. 2010 v avä NC Veie*a-park, Celjska cesta 40, 3320 Velenje. Nagrajene: bo objavljen na spletni strani www. ! vetejapark.si in obveščen po pošti. V skladu z zakonom o davčnem postopku (Ur. fet RS, št. 25/2005) mora fizična I oseba predložiti svojo davčno številko. Sodelujoči v nagradni ' igri soglašajo z uporabo osebnih podatkov in se strinjajo, da jim podjetje \fetejapark I lahko pošilja obvestila o svojih ! trženjskih aktivnostih. Sodelu-i joči lahko kadarkoli zahtevajo prenehanje obveščanja. Več o pogojih in pravilih nagradne igre na www.velejapark.si in na prodajnih mestih vseh trgovin v NC Velejapark. NAKUPOVALNI CENTER Ime Priimek Nas ov GSM Celje - skladišče D-Per 7/2010 5000025719,5 COBISS e Užitek v vožnji UŽITEK JE ARGUMENT RAZUMA. Užitek in razum se srečujeta na vznemirljiv način. Modeli BMW serije 1 s svojimi dizelskimi 4-valjnimi motorji zmanjšujejo stroške, saj nižajo porabo in prinašajo možne davčne ugodnosti. BMW 116d tako doseže zavidljivih 115 konjskih moči' že pri porabi 4.4 1/100 km, in to z uporabo BMW EfficientDynamics tehnologij kot so regeneracija energije pri zaviranju, avtomatska funkcija Start Stop in indikator prestav. BMW 116d je okreten in prefinjen, a kljub temu povsem na dosegu vaših rok. Užitek je dober razlog zanj. Ob nakupu katerega koli novega vozila BMW pa vam zagotovimo tudi brezplačno vzdrževanje vašega avtomobila z BMW Service Inclusive, in to za obdobje 5 let oz. do 100.000 prevoženih kilometrov. Zgodba o Užitku se nadaljuje na www.bmw-selmar.si. VSTOPITE V 2010 Z NOVIM BMW SERIJE 1 ŽE ZA 21.010 €. BMW EfficientDynamics ■'— Manj emisij. Več užitka v vožnji. _Iš Selmar Celje Mariborska 119 3000 Celje Tel.: 03 42 44 024 info@selmar.si Selmar Maribor" Ptujska cesta 2000 Maribor Tel.: 051 350 350 info@se!mar.si ‘ Poraba goriva vozila BMW 116d: v mestu 5.31/100 km, izven mesta 3.91/100 km, mešano 4.41/100 km. Emisije CO? 118 g/km. Slika je simbolna. -Otvoritev kmalu. OSREDNJA KNJ. CELJE