PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 71 (13.604)
Trst, sreda, 28. marca 1990
V zgodnjih jutranjih urah so sovjetski vojaki aretirali več »dezerterjev«
Po zaprtju meje med SZ in Litvo se je položaj bistveno zaostril
Po zasedbi poslopja samostojnega Centralnega komiteja KP Litve ne izključujejo možnosti da utegne armada zasesti tudi zgradbo vrhovnega sovjeta ter druga strateška središča
sovjetskih vojakov v psihiatrično bolnišnico
(Telefoto AP)
VILNIUS — Položaj v Litvi se zaostruje in dejstvo je, da se Moskva poslužuje nasilja, da bi na svojstven način rešila nacionalno vprašanje v tej baltski republiki. To pa je v nasprotju s samimi izjavami Mihaila Gorbačova, ki je še pred kratkim dejal, da bodo to vprašanje rešili na miren način, s politiko dogovarjanja.
Dogodki zadnjih dni pa govorijo povsem drugače, saj so sovjetski ukrepi na litovskem ozemlju »odkrito dejanje agresije«, kot je včeraj dejal predsednik države Vytaustas Landsbergis, potem ko so enote sovjetske armade zasedle sedež samostojnega Centralnega komiteja KP Litve. Sicer v litovskih krogih ne izključujejo možnosti, da bi sovjetske enote lahko že danes zasedle tudi zgradbo vrhovnega sovjeta republike ter druga strateška središča.
Medtem se je izvedelo, da so iz Moskve »naročili« vsem diplomatskim predstavnikom in novinarjem, naj čimprej zapustijo baltsko državo. Ob tem pa je na tiskovni konferenci glasnik zunanjega ministrstva Juri Gremitskin dejal, da so začasno prepovedali vstop tujih državljanov v Litvo, s čimer so »de facto« zaprli meje s to državo.
V zgodnjih jutranjih urah pa je kakih štirideset sovjetskih vojakov vdrlo v psihiatrično bolnišnico v bližini Vilni-usa, kamor se je v prejšnjih dneh zatekla večja skupina mladih, ki so za sovjetsko vlado dezerterji, za Litovce pa gre za rodoljube, ki so se odpovedali opravljanju vojaškega roka v »tuji državi«.
Ob vdoru so se vojaki fizično znašli nad dvema mladeničema. Očividci znajo povedati, da so vojaki napadli tudi
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Jazov zanikal da bi SZ vojaško posegla v Litvi
ŽENEVA — Sovjetski obrambni minister Dimitrij Jazov, ki je dopotoval na štiridnevni uradni obisk v Francijo, je po skoraj enournem pogovoru s predsednikom vlade Michelom Rocardom na vprašanje o položaju v Litvi dejal, da bodo vsi problemi »urejeni po mirni poti«, obenem pa je novinarjem priznal, da ne pozna naj-novejših podrobnosti, češ da je zgodaj zjutraj odpotoval iz Moskve.
»Na ozemlju Litve ni nobene vojaške akcije,« je dejal general Jazov in dodal, da so v baltski republiki sicer stacionirane čete v okrivu baltskega vojaškega okrožja, vendar pa jih niso uporabili. Na novinarsko vprašanje, kaj se bo zgodilo z litovskimi dezerterji iz sovjetske vojske, ki so se zatekli v tri bolnišnice, in jih je rdeča armada zasedla v noči od ponedeljka na torek, je sovjetski obrambni minister izjavil, da je »treba dezerterje odpeljati v njihove vojšake enote.«
Poslanska zbornica
bo začela razpravo o zakonu proti drogi
RIM — Vladni osnutek zakona proti mamilom je pre-«os/il prvo oviro: poslanska zbornica je namreč včeraj zvrnila pripombe o protiustavnosti nekaterih členov tega Q«ona, ki so jih predložili komunisti in radikalci. Proti Dni 0911 >e voIil° 235 poslancev, za pa 140. Glasovanje je svhal° tain0‘ ker se ie nanaša]o na vprašanje osebne vpbode in na morebitne ukrepe organov javne varnosti v e dneru odvzema potnega lista kršiteljem bodočega zakona.
\ladna večina je izrekla veliko zadovoljstvo nad glaso-ljnn,ern- Minister za družbena vprašanja Rosa Russo Jervo-■iQ? ie dejala, da je izid glasovanja dokaz, da je vladni vjh°n ^strežen in v skladu s spoštovanjem posamezniko-ni Jz. 'n človekove svobode. Jervolinova meni tudi, da
njem niti sledu o kakršnem koli kršenju ustave.
tli v
čel ^eneraIna razprava o zakonu proti mamilom se bo za-po Preclvidoma jutri, danes pa se bo poslanska zbornica ^etila zakonu ministra Amata o javnih bančnih zavo-am ^ teku razprave bodo lahko vse stranke predločile iQsandmaje k zakonu o mamilih, že sedaj pa je marsikomu Ve<v°' c*a do razprava dolga in naporna, čeprav vladna njelna trdi, da bo dosledno spoštovala predvideni rok za d<jfj°Vo odobritev. Samo radikalci so namreč že napove-Zqq Približno 500 amandmajev, kar res niso mačje solze. šnok,yVai° Pa' de se ne nameravajo »poniževati« s kakr-ket° * obliko obstrukcionizma. Zajeten amandmajski pa-m m"ne več kot tristo dopolnil«, pa napovedujejo tudi zele-Sfttjfdtem ko si komunisti pristali na 30 popravkih, »saj nima S'Q, da bi se prepuščali dolgoveznemu ovinkarjenju«.
Na M džarskem še vedno niso znani dokončni rezultati nedeljskih volitev
Začenjajo se ugibanja o koalicijah Bivši komunisti odslej v opoziciji
Oscar po 15 letih italijanskemu filmu
NA 7. STRANI
□ D □
Intervjuja:
Toto Schillaci v reprezentanci
Tomo Česen pred podvigom v Himalaji
NA 10. STRANI
BUDIMPEŠTA — Tudi včeraj na Madžarskem še niso prešteli vseh glasov, vendar pa je povsem gotovo, da do presenečenj ne more več priti. Znani so že rezultati s 93 odstotkov volišč, največ glasov pa je prejel katoliško usmerjeni Demokratični forum, za katerega je glasovalo 24,76 % volilcev. Dvajset odstotkov so presegli še liberalci Zveze svobodnih demokratov, ki so dobili 21,61 %, precej bolj spodaj pa je Stranka neodvisnih malih posestnikov z 11,99 % in pa socialistična stranka (bivši komunisti) z 10,78 odstotki vseh glasov. Tem strankam sledijo še Mladi demokrati in Ljudska krščanska stranka, povsem pri dnu pa je Socialistična (komunistična) delavska stranka, ki je prejela 3,66 odstotka glasov in kateri celo grozi, da bo potem, ko je več kot štiri desetletja preživela na oblasti, ostala celo brez predstavnika v novem madžarskem parlamentu, saj naj bi svoje poslance dobile le tiste stranke, ki bodo dosegle vsaj 4 odstotke glasov.
Ker nobena od strank ni dobila absolutne večine, bodo madžarski volilci že 8. aprila ponovno poklicani na volišča, da v drugem krogu odločijo, kako bo sestavljen parlament in katera politična sila bo prevzela krmilo
države v svoje roke. Najbolj verjetna se zdi koalicija med Demokratičnim forumom in liberalci, katerim pa naj bi se pridružili tudi neodvisni mali posestniki. Tako sredinsko koalicijo, z jasno katoliško usmeritvijo, bi lahko vodil predsednik Demokratičnega foruma Jozsef Antall, računala pa bi lahko tudi nanrecej široko večino.
Če bo padel v vodo dogovor med Demokratičnim forumom in Zvezo svobodnih demokratov, potem je možnih koalicij še nekaj, vendar pa je že zdaj povsem jasno, da bi bila ta zavezništva mnogo bolj krhka in bi komaj zbrala več kot potrebnih 50 odstotkov za absolutno večino. Povsem zanesljivo je tudi, da bodo iz koalicij izključeni socialisti bivše madžarske komunistične partije, ki bodo morali v opozicijo.
V Budimpešti se tudi dokaj resno govori, da bi lahko drugi krog volitev zaradi težav, do katerih je prišlo ob nedeljskih volitvah, preložili na 22. april. Vodstvo liberalne Zveze svobodnih demokratov tudi povsem glasno napoveduje, da v drugem krogu računa na zmago, istočasno pa voditelje Demokratičnega foruma obtožuje dvoličnega obnašanja, saj naj bi po njihovih trditvah v volilni kampanji »nastopali ne kot opozicijska stranka in tudi ne kot provladna stranka.«
Ne za ceno življenja
JpRos? “naid°ii odprti meji v Evropi« so v prejšnjih dneh spet odjeknili streli. ^zhod°Vanski graničarji so namreč streljali na skupini zdomcev z Bližnjega človgiT^ ®fa hoteli ilegalno preko meje v Italijo. Tokrat streljanje ni zahtevalo hib življenj, kar pa je treba najbrž pripisati samo srečnemu naključju.
ob mei‘ /e posledica vse bolj pogostih poskusov prebivalcev držav v b°9at' da bi se za vsako ceno ' včasih celo za ceno življenja - prebili do ti vef6?0 dohoda in si zagotovili borno službo, tako, ki je pri nas noče opravlja-ruhče, ker se mu zdi pod čast.
larne e/a med dalijo in Jugoslavijo je ena od »vstopnih točk« za te temnopolte 'hikavliaterirn se bedno življenje v velikih metropolah zdi kljub vsemu bolj i° sorZ° od brezupne revščine in lakote v domačih vaseh. V Jugoslavijo pride-.zrrjarno lahko in legalno, meja z Italijo in z Avstrijo pa ob pomoči že
bližin
Zato
legalno, meja z Italijo in z Avstrijo pa ob pomoči anih tihotapcev delovne sile tudi ni tako nepropustna.
ebi 0 le ilegalnih prehodov meje vse več, Jugoslavija pa se spoprijema po haj boijdl s P0iavom teh novih zdomcev, po drugi pa s pritiski zahodnih držav,
‘ zastraži mejo.
0bi?knJe' v skoPih in približnih obrisih okvir, streli na meji. Postavlja se zato vora:
katerem sedaj že kar pogosto
že g streh na meji. Postavlja se zato vprašanje, ki je zaradi smrtnih prime-^šitzvffatnatično, ali je uporaba orožja sploh potrebna? Ali ni drugačnih k°r je \j‘°veško življenje je vendarle veliko vrednejše od predpisov in vseka-niegovo9aIni prestop meje skoraj banalen prekršek, še zlasti če je cena za PoiQvQ f7 Preprečitev življenje. Izkušnja pa poleg vsega uči, da tudi streljanje e bo preprečilo. Potrebna so povsem druga zdravila.	V. T.
Charlesov obisk z državniško razsežnostjo
TRST — Dvodnevni obisk britanskega prestolonaslednika Charlesa pri nas se je sinoči iztekel v znamenju mraza, burje in dežja, ki so preprečili, da bi njegovo simpatijo in neposrednost občutila tudi širša javnost, tako v Trstu kot v Devinu. Tako pa so obisk na gosto spletla uradna in svetovljanska srečanja, z edino izjemo prisrčnega in odkritega pogovora z dijaki Jadranskega zavoda združenega sveta.
Poleg osnovnega namena, predsedovanja 11. zasedanju mednarodnega sveta vseh zavodov Združenega sveta, ki je bilo včeraj na tržaškem županstvu, je Charlesov obisk dobil tudi državniško razsežnost, saj se je srečal s predstavniki osrednje in deželne vlade. (vb)
Na sliki (foto Križmančič) princ Charles med zasedanjem v dvorani tržaškega občinskega sveta.
NA 5. STRANI
Srbski notranji minister zanikal, da bi na Kosovu prišlo do zastrupitve
Nadaljuje se čistka med albanskimi miličniki Zamenjali tudi notranjega ministra Kosova
LJUBLJANA — Danes bodo po vsej Srbiji svečano proslavili dan državnosti Srbije, ko so lani proglasili novo ustavo, s katero so bistveno omejili avtonomijo Vojvodine in s katero so predvsem ponovno priključili Kosovo. V Prištini je bilo mnogo ugibanj, kaj bodo naredili Albanci. Združena kosovska alternativa je včeraj sporočila, da bo današnji dan - dan molka. Kosovarjem so predlagali, da se čim manj gibljejo po cestah, med 12. in 14. uro pa naj se povsem umaknejo iz javnosti. S tem mirnim samoomejevanjem svobode opozarjajo na obletnico, ko je z brutalnostjo določene politike in njenega represivnega aparata zanikana volja večine prebivalcev Kosova, ko je skrajno zmanjšana svoboda izražanja, gibanja in soodločanja, vse do pravice do življenja. Srbski »Božur« pa je čestital za praznik in vse prebivalce Kosova pozval, da z delovno vnemo pokažejo svojo privrženost Kosovu. Že včeraj so v počastitev praznika položili temeljna kamna: v Obiliču veleblagovnice, v Stari Grac-ki pa proizvodni obrat bratov Karič. Danes bodo položili temeljni kamen tovarne železniške opreme, ki jo finansira beograjski ŽTO. Postavili bodo tudi temeljni kamen nove vasi Srbsko selo in za prvih 300 od dvatisoč načrtovanih stanovanj za srbske povratnike, koloniste.
Nadaljuje se »čistka« med albanskimi policisti. Sedaj že uradno potrjujejo, da so zamenjali sekretarja za notranje zadeve, njegovega pomočnika in druge albanske policiste. Včeraj so suspendirali 54 policistov v Uroševcu, 74 v Podujevu, 26 v Peči, 13 v Dečanih in 80 v Vranjevcu. Del policistov naj bi slekel uniforme iz solidarnosti do svojih poklicnih tovarišev.
V Beogradu je domačim in tujim novinarjem srbski predsednik vlade Stanko Radmilovič obrazložil srbski program za Kosovo, ki izhaja iz osnovne ugotovitve, da je Kosovo Srbija, da je njen integralni del in da brez Kosova ni Srbije. Osnovno vprašanje je red in mir, ker ne sme biti preganjan noben Srb. Za Albance pa velja načelo enakopravnosti in nič več, avtonomija je omejena, ker Kosovo ni in ne bo republika. Predsednik vlade je govoril tudi o demokratizaciji in to tudi takoj, vendar ni razgovora z onimi, ki podpirajo iredentizem, nacionalno sovraštvo, skratka izključuje sedanjo kosovsko alternativo.
Srbski predsednik vlade in srbski notranji minister sta odločno trdila, da na Kosovu ni bilo nobene zastrupitve, da je prišlo do napadov, na Srbe in Črnogorce in da so bili prisiljeni prevzeti v svo-
je roke notranje zadeve in neposredno upravljati z milico.
Na vprašanje novinarjev, če bi tudi v Slovenijo poslali srbske miličnike, če bi tam prišlo do problemov javnega reda in zaščite ozemeljske celovitosti, je predsednik srbske vlade odgovoril, da ne bi niti trenutek pomišljali in da bi poslali srbske miličnike v združeni miličniški odred, saj bi šlo za izpolnjevanje legitimnega ukaza zveznega državnega predsedstva.
Včeraj je zvezna skupščina sklenila, da bo razpravljala o ustavnem določilu, po katerem se podaljša mandat zvezni skupščini šele 10. aprila. Kot smo že poročali, kosovska skupščina še ni pristala na tako razpravo, kar pa je predpogoj, da se lahko razpravlja o spremembah zvezne ustave. Zanimiv je datum 10. april in torej dva dni po prvem krogu slovenskih volitev ali že v času, ko bodo znani izidi prvih slovenskih demokratičnih volitev. V kolikor ne bi pravočasno (do 15. maja) z ustavnim zakonom podaljšali veljvnost sedanje zvezne skupščine, jo lahko predsedstvo razpusti ali proglasi izredno stanje, ki pa v takem primeru seveda velja za vso državo in ne samo za Kosovo.
BOGO SAMSA
Na volilnem shodu Slovenske demokratske zveze mnogo kritičnih pripomb na račun Jugoslavije
LJUBLJANA — Sinoči je imela Slovenska demokratska zveza v Cankarjevem domu osrednje volilno zborovanje, na katerem so podrobneje obravnavali gospodarski, socialni in kulturni program, predvsem pa so predstavili osnutek nove »prve prave slovenske ustave«.
Predsednik SDZ Dimitri Rupel je v uvodu polemično dejal, da »so pričeli volkom kaliti vodo«, saj so volkovi predolgo računali na »njihovo ovčjo naravo«. Po vsem svetu in tudi v Sloveniji prodira ideja liberalne demokracije, kapitalizma mišljenega kot sistem, ki temelji na konkurenci in ki je ostal brez konkurence. Rupel se je zavzel za državo slovenskega naroda, ki sicer omogoča sodelovanje z drugimi toda na osnovi lastnih sklepov in odločitev.
Prof. Rupel je tudi ugotovil, da je prišel čas za nekatere premišljene poteze, ki jih morajo sprejeti takoj po volitvah. To je predvsem reševanje gospodarskih težav, ker mora Sloveni-
ja zapreti pipo, po kateri uhaja preveč sredstev na Jug. Omenil je tudi vojaško vprašanje in nujnost, da Slovenija tudi glede denarja in armade sama odloča. Pri tem, kot tudi pri vseh omembah Jugoslavije, je govornik vzbujal izredno živahno reakcijo občinstva, ki je veliko dvorano do kraja napolnilo. Zavzel se je za aktivno zunanjo politiko in za konec »kulturne revolucije v šolstvu«.
Tudi ostali govorniki so predvsem poudarjali slovensko samostojnost, suverenost, mnogo grenkih je bilo izrečenih na račun JLA in podrejenosti Slovenije. Nekaj ostrih polemik je bilo tudi na račun ZKS - Stranke demokratične prenove.
Zasedanje Slovenske demokratske zveze je pozdravil deželni tajnik Slovenske skupnosti iz FJK Ivo Jevnikar, na njem pa so poleg drugih osebnosti sodelovali tudi predstavnik Hrvatske demokratične zajednice in ameriški generalni konzul.
ZKS - Stranka demokratične prenove pa je na zasedanju centralnega komiteja predvsem razpravljala o odnosih do Jugoslavije in o Jugoslaviji. Predvsem se zavzemajo za konfederalno demokratično Jugoslavijo, ali za konfederalni status Slovenije v Jugoslaviji.
Kar pa se tiče nekdanje ZKJ predlagajo, da se razpusti in da se v prehodnem razdobju stori vse potrebno za ustanovitev nove jugoslovanske zvezne levice kot enega izmed ključnih partnerjev pluralistično zastavljene jugoslovanske okrogle mize, ki naj oblikuje temelje nove konfederativno zastavljene jugoslovanske pogodbe. ZKS - Stranka demokratične prenove se zavzema za oblikovanje novih skupin koordinacijskih teles predstavnikov strank, ki nastajajo iz bivših republiških organizacij ZK. Ti naj pripravijo nove programske temelje in na teh novih osnovah se lahko skliče prvi ustavni kongres, ali konferenco, organi-
zacije, ki bi se lahko imenovala »Zveza strank za demokratični socializem«.
Tudi na včerajšnjem CK ZKS -Stranke demokratične prenove so se slišali izrazi bojazni pred morebitnimi represivnimi ukrepi in zaostrovanju položaja v Jugoslaviji.
CK ZKS - SDP je včeraj tudi rehabilitirala Pučnika, ki so ga pred leti v zvezi z njegovim političnim procesom izključili iz slovenske partije.
Slovenska škofovska konferenca je v daljšem proglasu poudarila izreden pomen tokratnih volitev in pozvala vse vernike, da volijo. V pazljivo napisanem besedilu škofovska konferenca poziva vernike, da temeljito premislijo koga bodo volili, da ne bi volili za one, ki so ustvarili dosedanje stanje. V bistvu gre torej za prikrit poziv v korist Demosa, čeprav je zavit v pomirjevalne nasvete. Izjava je nadaljevanje prve, ki se je nanašala na narodno spravo in ki je bila izrazito konstruktivna. (B. S.)
• Zaostritev v Litvi
NADALJEVANJE S 1 STRANI
litovske policaje, ki so bili v bolnišnici.
Olja na ogenj razgretemu položaju v Litvi dodajajo tudi prireditelji pro-moskovskega mitinga sredi Vilniusa, kjer se prebivalci ruske narodnosti sprašujejo, kdo bo zaščitil njihove pravice v republiki. Sam predsednik Lansbergis pa je v ruskem jeziku pozval prebivalstvo, naj se ne udeleži zborovanja.
Kar zadeva litovske »dezerterje« računajo, da je mladeničev, ki so zapustili sovjetsko vojsko, več kot 1.500. Tem je litovski predsednik svetoval, naj se skrijejo v cerkvah ali bolnišnicah
Neposlušni litovski mladeniči pa po sovjetskem vojaškem zakoniku tvegajo od dveh do sedem let zapora, kot je povedal načelnik posebnih sovjetskih enot v Litvi general Valentin Vareni-kov, ki je še dodal, da se mladeniči v bolnišnicah vojaško urijo v imenu neodvisnega litovskega gibanja Sajudis. Po sicer neuradnih vesteh, naj bi sovjetski vojaki doslej aretirali že 12 »dezerterjev«, velika večina pa je uspela pobegniti
Namestnik predstavnika Litve v Moskvi Robertas Virbickas je povedal, da so na plenumu samostojne KP Litva ugotovili, da je njihov »komunistični« program izčrpan in da se bo zato partija v kratkem preimenovala. Ne izključujejo namreč možnosti, da se bodo prekrstili v socialdemokratsko stranko Litve.
Pri Pordenonu umski bolnik ubil zdravnika
PORDENON — V San Vitu al Tag-liamento se je včeraj odigrala srhljiva tragedija. Umski bolnik je s kuhinjskim nožem zabodel 40-letnega za-dravnika Girolama lacobellija iz Pordenona.
Graziano Sella (34 let) je že dalj časa dajal znake neuravnovešenosti in je bil pod nadzorstvom centra za umsko zdravje v Pordenonu, zdravil pa ga je prav Girolamo lacobelli. Včeraj se je Sella počutil še slabše kot običajno, tako da so njegovi starši zaprosili za pomoč pordenonski center. Zdravnik lacobelli se je takoj odzval pozivu in se s svojim osebnim avtomobilom podal v San Vito al Tagliamento. Ko je izstopil iz avtomobila, ga je Sella z velikim kuhinjskim nožem zabodel v hrbet. lacobelli je imel še toliko moči, da je ponovno sedel za volan in pognal avto, po nekaj metrih pa se je zgrudil nad volanom.
Ko so na kraj tragedije prišli bolničarji, je zdravnik že podlegel, morilca pa so karabinjerji prijeli.
Že drugi dan padavine nad večjim delom Italije
RIM — Že drugi dan sneži v višje ležečih krajih srednje in severne Italije. O metežih poročajo s hribovitih obnjočij Furlanije-Julijske krajine in Veneta, kjer je zapadlo do 50 centimetrov snega. V višjih krajih je za avtomobile obvezna zimska oprema, cesti na Nevejsko sedlo in Mokrine pa sta zaprti.
Sneg je pobelil celo Bologno, Abruce in Marke, medtem ko nad Padsko nižino dežuje. Povsod je prišlo do občutnega padca temperature in meja sneženja niha od 600 do 800 metrov višine, primer Bologne pa dokazuje, da je marsikje snežilo vse do nižin. Podavine so bile po dolgotrajni suši seveda dobrodošle, a po mnenju izvedencev še vedno nezadostne, da bi obnovili izčrpane vodne rezerve. Deževati bi moralo vsaj dober mesec, da bi lahko brez večjih skrbi počakali na poletje. Vsekakor pa so sedanje padavine preprečile najhujše, v prvi vrsti gozdne požare, prav tako so blagodejno vplivale na spomladansko rastje. Ob teh pozitivnih vesteh pa se kmetje bojijo predvsem za sadno drevje, ki je v cvetu, sedanji veter in nizke temeperature pa bi lahko prizadele letino.
Kot vedno ob spremembi po daljšem stanovitnem vremenu je bil pojav izredno buren, kar zgovorno priča ciklonska burja nad Tržaškim zalivom. Pojav je bil toliko hujši, ker se je morje že otoplilo, prodor izredno hladnega zraka pa'je še stopnjeval silovitost vetra in nalivov. Po meteoroloških. napovedih bi se moralo še danes in jutri nadaljevati hladno vreme z občasnimi padavinami in celo plohami. Že jutri pa pričakujejo v popoldanskih urah izboljšanje, saj se bo po prehodu globoke doline nizkega pritiska preko srednje Italije ponovno zgradil greben anticiklona, tako da bo konec tedna v znamenju lepega vremena s postopnim višanjem temperature.
Padavine se bodo torej pomaknile nad južno Italijo, kjer je položaj zaradi dolgotrajne suše še najbolj dramatičen.
Socialistična zveza obsoja ponatis domobranskega pamfleta Črne bukve
LJUBLJANA — Predvolilni boj dopušča marsikaj in v teh dneh smo tudi resnično priča besedam in dejanjem, ki bi jih v nevolilnih razmerah težko razumeli, vendar obstajajo v vsakršnih razmerah in v vseh časih določene meje javnega vedenja, določen, čeprav nenapisan kodeks javnega soočanja nasprotij med ljudmi in idejami, meje dobrega okusa, bi lahko rekli, morda celo meje, ko je treba spregovoriti o temeljnem etosu javnega komuniciranja, piše v izjavi, ki jo je včeraj novinarjem posredovala slovenska socialistična zveza.
Eno takšnih dejanj, ki je tudi v smislu najbolj tolerantne politike resnično obsojanja vredno, je prav gotovo ponatis Črnih bukev Mirka Javornika, knjige, ki sta jo kot protiparti-zanski pamflet izdala leta 1944 v .oku-
pirani Ljubljani slovensko domobranstvo in nacistična, okupatorska oblast.
Tudi v deželah klasične zahodne parlamentarne demokracije ne poznamo primera, ko bi si kdorkoli, posameznik ali stranka, upal opreti se na okupatorska in milo rečeno, kolabora-cionistična gradiva v sedanjih razmerah in za dosego današnjih ciljev. Zato je naš protest, pravi Socialistična zveza, ne samo na mestu, je tudi, o tem smo prepričani, izraz dostojanstva slovenskega naroda, njegove zgodovinske zavesti in njegovega narodnoosvobodilnega boja, ki je prav gotovo naše doslej največje dejanje, dejanje, ki ga tudi nasprotniki partizanstva ne bi smeli tako poniglavo blatiti. Pa čeprav bredemo skozi predvolilne viharje.
(dd)
BTPPOI/2
•	BTP s štiriletno zapadlostjo se koristijo s 1. marcem 1990 in zapadejo 1. marca 1994. BTP z dveletno zapadlostjo se koristijo s 1. aprilom 1990 in zapadlostjo 1. aprila 1992.
•	Obveznice dajejo letno 12,50% bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih obrokih.
•	Štiriletne obveznice se nudijo po 95,85% ceni; dveletne obveznice pa se nudijo po 98,55% ceni.
•	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca ddtalia ali pri bančnih zavodih 28. marca do 13.30.
•	BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta marginale); po ceni, ki je sestavljena s se-
števkom emisijske cene in zneskom »pravice do podpisa (diritto di sottoscrizione)«. Ta vrednost je izražena v 5 stotinkah ali mnogokratniku.
•	Cena, ki bo iznešena na dražbi, bo objavljena v časopisju.
•	Obveznice je treba vplačati 2. aprila, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo:
—	po ceni, ki jo je določila dražba z doplačilom dozorelih obresti za veljavne štiriletne kupone BTP
—	po ceni, ki jo določi dražba za dveletne kupone BTP.
•	Obveznice so v svežnjih po minimum 5 milijonov.
Rezervacije do 28. marca
Fiksna emisijska cena	Pravica do podpisa minimuma	Maksimalni letni donos bruto %	neto %	
	BTP štiriletni		
95,85	0,05	14,35	12,53
	BTP dveletni	-	
98,55	0,05	13,76	12,00
Evropske cene zlata že zopet nekoliko padle
Z letne skupščine pomorskih operaterjev iz vrst agencije AIOM
Trst z enim očesom onkraj morja toda z drugim v Vzhodni Evropi
Na sejmu A-A tudi gostinci iz SDGZ
Za avstrijskim dnem pozornost še Italiji
Cena zlata je po ponedeljkovem vrtoglavem padcu spet malo popustila. Na popoldanskem fiksingu v Londonu je zdrsnila na 368 dolarjev za unčo, tesar ne pomnijo že od 24. oktobra lani - 366,60 dolarja). Nov minimum sta dosegla tudi srebro (4,9550 dolarja) in platina (475 dolarjev). Za srebro je to celo najnižja kotacija po 22. maju 1986 (4,9285), medtem ko ni bila platina tako poceni od 20. septembra lani. V Italiji je cena zlata padla na 15.130 lir za gram, če upoštevamo jutranji londonski fiksing (369,75 dolarja) oziroma na 15.060 lir, če upoštevamo popoldanski fiksing. Slednji je pomenil vsekakor zboljšanje v primerjavi s ponedeljkom, ko je cena zlata strmoglavila pod udarci prodajnih pritiskov na Srednjem vzhodu in pod vplivom posledične panike. V New Yorku je veljala unča zlata včeraj popoldne 370 dolarjev.
TRST — Pri Trgovinski zbornici v Trstu je bila včeraj redna letna skupščina agencije pomorskih operaterjev AIOM. Njen predsednik kap. Armando Costa je po prerezu svetovnih trgovskih tokov in pregledu tržno-pristaniške stvarnosti v Furlaniji-Julijski krajini nadrobno navedel, kakšen delovni program si je zadala agencija za tekoče Teto. V sintezi gre za naslednje pobude:
—	temeljito zreklamizirati, kaj vse je mogoče v treh carine prostih conah znotraj tržaške luke, kajti le tako se bodo lahko uporabniki dodobra seznanili s prednostmi, ki jih nudijo;
—	spodbuditi k čimprejšnjemu zaključku pogajanj glede organizacije pristaniškega dela, da se čimprej zboljšajo operativni pogoji;
—	še dalje podpirati luško ustanovo EAPT, da dobi načrtovana finančna sredstva za 7. pomol (kontejnerji) in pomol na Trajanskem obrežju (promet RO/RO);
—	še naprej iskati možnosti za ponovno pridobitev trgovskih tokov, ki so bili preusmerjeni v severnoevropska pristanišča;
—	podpreti vse mednarodne pomorske proge, ki zadevajo tudi Trst;
—	okrepiti pomorsko zvezo z Južno Afriko;
—	nanovo predlagati trgovsko zvezo z Avstralijo in Novo Zelandijo oziroma uvedbo integrirane službe feeder v vzhodnem Sredozemlju;
—	pritegniti k sodelovanju pri raznih progah z izhodiščem oziroma postanki v deželi FJK še druge ladjarje;
—	omogočiti izvedbo operativnih hipotez AIOM o priobalni plovbi vzdolž Jadrana;
—	predlagati institucionalnim zastopstvom, kakor je npr. zveza trgovinskih zbornic Unionca-mere, naj z ožjo delovno skupino, sestavljeno s krajevnimi zainteresiranimi dejavniki, sodelujejo pri pogajanjih za sklepanje trgovskih sporazumov med Italijo, Avstrijo, Madžarsko, Češkoslovaško in Jugoslavijo;
—	pritisniti na krajevne oblasti in na upravo državnih železnic za to, da se pospešijo investicije za prikrojitev obvoznih predorov prevozu cestnih polprikolic po železnici.
Tržaški Lloyd 1989: vendarle dober obračun po dolgih osmih letih izgub
Za nakupovanje blaga v free-shopu
Kaj bo z vračilom prometnega davka
TRST Upravni svet plovne družbe Lloyd Triestino (IRJ-Finmare) je sprejel včeraj obračun za leto 1989, ki ga bo predlagal v odobritev delničarjem na skupščini dne 27. aprila. Obračun izkazuje dobiček 110 milijonov lir, potem ko je °sem let bil negativen - leta 1988 je izkazoval 17 htilijard in 766 milijonov lir zgube. Dobiček je seveda skromen, vendar izredno pomenljiv, kot je podčrtal pooblaščeni upravitelj Tržaškega Lloyda Tommaso Ricci rekoč, da je bilo stanje družbe v času 1981-84 obupno, saj je bilančna zjuba znašala polovico letnega prometa.
Kljub neizprosni konkurenci in težavam, ki že dolgo tarejo italijanski pristaniški sistem, je tržaško podjetje lani občutno pomnožilo količino Prevoženih tovorov - 1.364.090 ton proti 1.330.653 Predlanskim - kot tudi število kontejnerjev - s 103.759 na 114.061. Ob približno enakem številu voženj matičnih ladij je lanski poslovni promet dosegel 240 milijard in 960 milijonov lir, torej nekako 20% več kot leto poprej (201 mrda 436 nril. lir). V obračunu 1989 je med drugim vštetih
12 mrd 517 mil. lir državnih prispevkov (za nakup novih ladij), ki so znašali predlanskim 8 mrd 766 mil. lir. Pozitivni obračun gre pripisati uresničevanju sanacijskega programa, to je racionalizaciji linijskih prog oziroma okrepitvi prog za Daljni vzhod, preorganiziranju komerciale, znižanju izdatkov za nabave, prevoze in personal (predčasne upokojitve), obnovitvi ladjevja itd. S tem je družba spet pridobila nekatera že zgubljena tržišča, posebno preksueška (samo na redni tedenski progi za Daljni vzhod se je število kontejnerjev po lanskem juliju vzpelo za 35%).
Tržaški Lloyd ima 10 lastnih ladij (januarja lani 5). Celovito premoženje je naraslo na 234 milijard lir (leta 1986 samo 45), letos bo poskočilo na 330 milijard (po zaslugi nove ladje Nuova Eu-ropa in kontejnerjev, ki jih je podjetje naročilo goriškemu HFE), ko pa bo Lloyd dobil še tri kontejnerke (po 3.000 zabojnikov vsaka), ki jih bo' uporabil na progi za Daljni vzhod, se bo premoženje povečalo na 500 milijard lir. Glavnica Lloyda se je lani povzpela s 40 na 65 milijard lir.
Pred kratkim so ukinili v Jugoslaviji trgovine free-shop v notranjosti države, še naprej pa poslujejo free-shopi na letališčih, v pristaniščih, marinah in navtičnih centrih s carinsko službo. Zvezna vlada je s posebnim zakonom (Uradni list 13/1990) omogočila tuji fizični osebi vračilo prometnega davka na blago, kupljeno pri pravni osebi, s čimer se jugoslovanska zakonodaja približuje zahodnoevropski. Vrednost kupljenih predmetov ne sme biti izpod 1000 dinarjev (cca 100.000 lir), izvzeti so le naftni derivati, tobačni izdelki in alkohol-etanol. ZIS bo kmalu izdal še predpise o pogojih in načinu vračila plačanega prometnega davka. Isti zakon določa, da bodo morali računi, ki jih bodo izstavljala podjetja, ločeno in jasno prikazati vrednost blaga in višino prometnega davka. Zakon bo začel veljati 1. julija, (mž)
LJUBLJANA —- Kot smo že pisali, se na sejmu Alpe-Ad-ria vsak dan nekaj dogaja. Včeraj je bil uradni dan Avstrije. Promocijo avstrijske ponudbe - tako gospodarske kot turistične - je predstavil sam generalni konzul v Beogradu dr. Kern. Avstrija namreč tesno sodeluje s Slovenijo oziroma skuša prikazati vse ugodnosti, ki jih nudi avstrijsko gospodarstvo iz vseh vidikov.
Ravno tako se je mudila na sejmu delegacija 60 turističnih novinarjev iz Belgije, ki so si ogledali poleg ostalega tudi turistične zanimivosti mesta Ljubljana in njegove okolice. To je uvod v turistični forum, ki bo na sporedu zadnje tri dni sejma.
Člani gostinske sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Furlanije-Julijske krajine so včeraj predstavili svojo turistično ponudbo zasebnim turističnim agencijam v Sloveniji. Udeležba ni bila sicer velika, toda zanimanje za tovrstne pobude je bilo več kot zadovoljivo. Skupaj z Zvezo obrtnih združenj je bilo dogovorjeno, da bo ponudba ponovno predstavljena v okviru že omenjenega turističnega foruma. Cesta terana je vzbudila svojevrstno zanimanje, saj pomeni uveljavitev Krasa in njegove gostinske ponudbe.
Obiskovalcev je na sejmu iz dneva v dan več. To niso le običajni radovedneži, ampak v glavnem manjši ali večji poslovneži, ki iščejo nove zamisli ali stroje, ki bi lahko izpopolnili njihovo ponudbo oziroma tehnično posodobili obstoječe dejavnosti.
Včeraj popoldne je bila predstavitev turistične ponudbe Indije pod geslom "za mlade po letih in po srcu". Tudi ekološka problematika je prisotna na sejmu. Znana tovarna, barvil Belinka je predstavila ekološko čiste barve za les. Taki izdelki bi bili morda zanimivi tudi za italijansko tržišče, kjer je bila v zadnjem času uvedena stroga preverba škodljivih in strupenih odpadkov. Tudi tokrat so se predstavile kmečke ženske iz Cerknice, združene v posebnem aktivu. Obiskovalcem so ponudile izdelke domače kuhinje, v glavnem sladice, ki so bile dokaj okusne in so pritegnile slehernega obiskovalca. Tudi primerne kapljice ni manjkalo. Povrnimo se za trenutek k ponedeljkovemu sprejemu, ki ga je priredila Gospodarska zbornica Slovenije za vse poslovnike, ki so prisotni na sejmu. Tudi na tem srečanju je bil v ospredju novih duh medsebojnega poslovnega dogovarjanja.
Danes je na sporedu dan Italije, ki bo potekal v organizaciji Trgovinske zbornice iz Trsta. Srečanje z gospodarstveniki je predvideno za 11. uro v Hali B. Po uradnih razgovorih bo sledil v večernih urah sprejem za gospodarstvenike.
Popoldne bo predstavitev zabaviščnega parka za otroke ob Gardskem jezeru, znanega pod nazivom Garda Land. Marmor Hotavlje pa bo imel promocijo uporabe okrasnega kamna tako pri novogradnjah kot pri obnovi starih tradicionalnih stavb.
ODO KALAN
..__________________________23.3.
^jjjADNE KOTACIJE____________________
Jerali....................... 38850
,loyd ....................... 16110
risp.................. 11400
...................... 23100
risp.................. 12600
»ai ...................... 18000
D" dsp........................ 7900
JJ°niedison .................. 1858
?.°ntedison risp.............. 1225
Drelli........................ 2750
P,!reHi risp.................. 2785
.'re|li risp. nc ............. 2180
N ............................ 2570
s"!a risp..................... 2530
e,?'3 risp. nc................ 1660
t^ascente..................... 7400
- aascente priv............... 3820
aascente risp............. 4180
p-j-^ada ..................... 3430
g.amuda risp.................. 2030
Sip ;......................... 1535
p/ r|sp....................... 1410
c®s,09i........................ 350
^au ...................... 4350
27.3.
23.3.	27.3.
39450
16000
11400
22850
12550
18100
7850
1933
1240
2735
2780
2150
2570
2550
1650
7420
3830
4090
3350
2020
1550
1420
345
4400
.	__...___________________27,3. spr. %
INDUSTRIJA - KMETIJSTVO
E-ia*' ...................... 10650	—1,02
EriH®"13...................... 8550	+0,29
2igr,*nia risP................ 5210	—1,40
a9° ..................... 8678	—0,25
/^p^jOVALSTVO - BANČNIŠTVO_______________
A||eanZaAss.................. 43390	—1'05
ASsi°*a Ass. risp. por. . . .	40000	—2,20
Nson'9 ...................... 11804	-0 81
Latin'la ..................... 1836	+1,21
G6nerJ7SS'ord................ 15700	+0’96
'talia a Ass................. 39150	—
Abeille 1000 ................ 13701	—0J2
La Fona " " -'.............. 107500	—0,46
La Pre°laria sPa.........	57720	+ 0,91
Lloyd Ah 6nte ............... 20240	+0'15
^AS frg riatico ............. 16001	—0,41
L?AS ria4' • ■............... 22850	—2,14
1 °ro orH P°rt............... 12550	+0'40
1 0ipo| '.................... 21500	—0,56
cn'5°l priv.................. 22990	+0'77
“ancac '!; .................. 15830	+0’83
°anc0 di d m' ltal'ana ....	4853	—0,57
I edi>0 Itar® ................ 2251
'^arban'® lano ............... 2600	—1,39
Mediobanr.PnV' .............. 49600	—1,98
a ................ 18550	—
C^/^p^jSTrnJA - CEMENT___________________
LiEspress9n 0rd.............. 12980	+0'62
Eo°i 3®d0n ;	  22610	+0'71
C6|TientirEdi,oriale.......... 6360	—
3560	+0,28
Fidis........................ 7300
Gerolimich.................... 116
Gerolimich risp................ 90
SME ......................... 3740
Štet......................... 5220
Štet W 10 ...................... —
Štet W 9 ....................... —
Štet risp.................... 4760
Tripcovich ................. 12300
Tripcovich risp. nc.......... 4580
Att. Immobiliari ............ 5250
FIAT ....................... 10190
FIAT priv.................... 7060
FIAT risp.................... 7130
Gilardini.................... 4650
Gilardini risp............... 3700
Dalmine ...................... 423
Marzotto..................... 7900
Marzotto risp................ 7900
Marzotto risp. nc............ 5950
NEURADNO TRŽIŠČE__________________
I. C. C. U.................... 800
SO. PRO. ZOO.................. 900
Carnica Ass................. 10600
7300
116
90
3640
5190
4710
12200
4600
5100
10220
7110
7150
4660
3780
420
7700
7900
6950
800
900
10700
27.3. spr. %
Italcementi............. 127600 —0,47
Unicem.................. 24550 —1,60
KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI
Calp 			 5424	+ 0,07
Enimont 			 1450	+ 2,04
Fidenza Vetrar 1000		 9230	+ 0,22
Italgas 			 - 2698	+ 0,26
Mira Lanza			 		—
Montedison 1000 . .		 1939	+ 2,59
Montefibre 			 1176	—
Pirelli 			 2738	—1,33
Pirelli risp			 2780	—
Recordati 			 12500	—0,71
Saffa			 10480	+ 0,89
Snia BPD 			 2570	—0,58
Snia Fibre 			 1819	—0,33
Snia Tecnopolimeri		 7050	—0,35
TRGOVINA - KOMUNIKACIJE		
Rinascente			 7400	+ 0,68
Standa 			 33750	—0,12
Standa risp. port. . .		 12795	+ 0,71
Alitalia cat. A			 1680	+ 3,19
Alitalia priv			 1160	+ 0,87
Italcable			 18299	+ 0,83
SIP 			 1550	—
SIP risp. port			 1425	+ 0,35
Sirti			 12600	—0,01
ELEKTROTEHNIKA -	FINANCE	
Ansaldo Trasporti .......... 5150	+1,78
Tecnomasio.................. 3775	+0,13
Bastogi................... 345,25	—0,50
	27.3	spr. %
VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI		
BTP junij 1990 10,5% . . .	99,35	
BTP maj 1990 10,5%		99,55	—0,05
BTP januar 1990 12,5% . .	—	—
ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA		
CCT ECU 1982/89 13% . .	—		
CCT ECU 1983/90 11,5% .	99,75	+ 0,10
CCT ECU 1984/91 11,25 . .	99,80	—
CCT ECU 1984/92 10,5% .	99,90	+ 0,30
CCT ECU 1985/93 9% . . .	94,95	—0,16
CCT ECU 1985/93 9,6% . .	96,20	—0,16
CCT ECU 1985/93 8,75% .	94,30	—0,26
CCT ECU 1985/93 9,75% .	97,50	+ 0,31
CCT april 1992 10%		95,80	—
CCT julij 1992 IND		99,15	+ 0,05
CCT januar 1991 IND ... .	.	100,15	+ 0,05
CCT julij 1993 IND		—	—
VODILNE DELNICE		
	27.3.	spr. %
Bonifiche Siele 		26200	+ 0,34
Bonifiche Siele risp		9020	—0,33
CIR - Comp. Ind. Riunite .	4860	—0,61
CIR risp		4885	—0,08
Cofide		4830	+ 2,88
Comau Finanziaria 		4390	+ 0,42
Editoriale SpA 		3530	+ 1,44
Euromobiliare 		6000	—
Ferruzzi Agric		2544	+ 0,16
Fidis 		7300	+ 0,14
Fimpar 		3400	+ 0,03
Finarte 		6960	+ 1,53
Fiscambi Fielding		5350	—0,47
Fiscambi risp		2399	—
Fornara 		3332	—0,09
Gaic 		25640	—
Gemina		2105	+ 0,65
Gemina risp		1399	+ 2,49
Gerolimich		. 116,00	—
Gerolimich risp. port. . . .	90,00	—
IFI priv		.	26700	+ 0,26
IFIL fraz		7870	0,51
IFIL risp. port. fraz		4150	—1,19
Italmobiliare		. 204000	—0,29
Pirelli & C		9400	—0,42
Riva Finanziaria 		8450	—0,60
Saes		3900	+ 0,52
Schiapparelli 		1305	+ 0,15
Sisa 		3460	—0,29
SME 		3630	—0,27
SMI Metalli		1695	—0,59
SMI Metalli risp		1340	+ 1,51
SOGEFI		3650	+ 1,35
Štet		5250	+ 1,16
Štet risp. port		4680	—0,68
Tripcovich 		12203	+ 0,02
	27.3.	spr. %
CCT december 1990 IND . .	100,35	+ 0,10
CCT februar 1991 IND . . .	100,05	—
CCT februar 1997 IND		94,15	+ 0,21
CCT junij 1993 CV IND		97,50	+ 0,05
CCT marec 1991 IND		100,30	+ 0,05
CCT nov. 1993 CV IND		96,90	—
CCT sept. 1993 CV IND . .	96,80	+ 0,21
CCT avgust 1992 IND		100,00	+ 0,20
CCT avgust 1993 IND		99,30	+ 0,15
CCT avgust 1990 IND		100,10	+ 0,10
CCT avgust 1991 IND		100,75	+ 0,05
CCT avgust 1995 IND		95,80	—0,10
CCT avgust 1996 IND		95,25	+ 0,15
CCT apriM991 IND 		100,95	+ 0,10
CCT april 1995 IND 		95,15	+ 0,16
CCT april 1996 IND 		95,45	+ 0,21
CCT december 1990 IND . .	100,90	+ 0,05
CCT december 1991 IND . .	100,45	+ 0,05
CCT december 1995 IND . .	96,10	+ 0,21
CCT december 1996 IND . .	94,15	—
'I r -	- - ■ 't 1	_ J “ 11' _ M illilj
	27.3.	spr. %
Tripcovich risp. nc		4585	+ 0,22
NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO		
Attiv. Immobiliari		5152	—1,49
Calcestruzzi		16680	—
Cogefar 		7270	—0,40
Del Favero		7250	+ 0,57
Grassetto SpA 		17000	+ 0,65
IMM Metanopoli		1795	+ 1,47
Risanamento Napoli . . .	43650	+ 0,34
Vianini 		5395	—0,11
MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA		
Aeritalia ord		3140		
Danieli & C		.. ' 10950	—2,22
Data Consyst 		10755	—0,23
Fiar SpA		20605	—0,46
Fiat		10250	—0,29
Fiat priv		7104	+ 0,04
Fiat risp		7134	—0,96
Franco Toši 		29480	—
Gilardini		4660	+ 0,43
Magneti Marelli		1900	+ 0,26
Merloni		2822	+ 0,69
Necchi ord		3825	—
Olivetti ord		6570	—o;is
Olivetti priv		4401	—0,88
Pininfarina		15140	—0,07
Rodriguez SpA		10100	—0,79
Safilo 		13600	+ 0,07
Safilo risp		12450	+ 5,87
Saipem		3360	+ 0.90
Saipem risp		3990	+ 3,37
Teknecomp 		1400	—
27.3 spr. %
CCT februar 1991 IND______	101,20	+0,15
CCT februar 1992 IND	...	.	100,35	+0,15
■CCT februar 1992 9,8%	..	.	99,90	—
CCT februar 1995 IND	...	.	99,15	+0,15
CCT februar 1996 IND______	96,40	+0,41
CCT februar 1997 IND	....	94,15	+0,27
CCT jan, 1990 BA 12,5%	.	.	—	—
CCT jan. 1990 BB 12,5%	.	.	—	—
CCT jan. 90 USL 12,5%	...	—	—
CCT januar 1991 IND.......	101,05	+0,15
CCT januar 1992 IND.......	100,55	—0,05
CCT januar 1992 11%____ 98,25	—
CCT januar 1993 IND.......	98,60	+0,20
CCT januar 1996 CV IND	.	.	97,50	—
CCT januar 1997 IND.......	94,25	+0,32
CCT januar 1995 IND.......	—	—
CCT januar 1996 IND.......	96,25	—
CCT julij 1990 IND..... 100,10	+0,10
CCT julij 1991 IND ........... 100,80	+0,05
CCT julij 1995 IND ............ 96,55	+0,16
CCT julij 1996 IND........	96,00	+0,10
CCT maj 1991 IND....... 100,80	+0,05
CCT maj 1992 IND......... —	—
CCT maj 1995 IND ’..... 95,15	+0,16
CCT maj 1996 IND....... 95,35	+0,10
CCT maj 1997 IND..........	93,80	+0,16
CCT marec 1991 IND........	100,90	+0,05
CCT marec 1995 IND........	95,55	+0,10
CCT marec 1996 IND........	96,15	+0,1.0
CCT marec 1997 IND........	94,20	+0,43
CCT nov. 1990 IND.........	99,90	—0,10
CCT nov. 90 EM 83 IND	. .	.	100,65	—0,05
CCT nov. 1991 IND...... 100,65	+0,05
CCT nov. 1992 IND.........	98,80	+0,85
CCT nov. 1995 IND...... 96,00	+0,21
CCT nov. 1996 IND.........	93,85	+0,16
CCT oktober 1993 IND	...	.	98,85	+0,30
CCT oktober 1990 IND______	100,00	+0,05
CCT oktober 1991 IND______	100,65	+0,05
CCT oktober 1995 IND______	95,95	+0,10
CCT oktober 1996 IND______	93,75	+0,16
CCT sep. 1990 IND...... 100,00	—
CCT sep. 1991 IND.........	100,75	+0,10
CCT sep. 1995 IND.........	95,50	+0,10
CCT sep. 1996 IND.........	95,20	+0,11
CTS marec 1994 IND........	75,50	+0,27
CTS april 1994 IND ............ 75,00	+0,13
ED SCOL 1975/90 9% ....	100,25	+0,25
ED SCOL 1976/91 9% ___________ 100,25	+0,25
ED SCOL 1977/92 10% ...	102,00	+3,13
REDIMIBILE 1980 12% . . .	102,60	—0,18
RENDITA — 35 5% .......... 72,00	—
Sinhrotron bodo začeli graditi maja
Zavod IRI zanimajo tudi znanstvene dejavnosti
Val slabega vremena še ni pojenjal
Burja je kot nekoč lomila drevje in odkrivala strehe
Zadnji dan svojega kratkega obiska v naši deželi je predsednik zavoda IRI Franco Nobili ponovno posvetil tržaškim produktivnim in znanstvenim stvarnostim. Včeraj dopoldne.si je Nobili ogledal najprej gradbišče nove palače, kjer bodo imele sedež družbe, ki se ukvarjajo s pomorstvom, nato je obiskal Center za znanstvene in tehnološke raziskave v Padričah, nazadnje pa sd je sestal še s predsednikom Dežele Biasuttijem.
V Centru za znanstvene in tehnološke raziskave, ki je dejansko prvi več-disciplinski znanstveni center v Italiji, si je Nobili z zanimanjem ogledal laboratorije ter zagotovil vodstvu Centra, da bo IRI podprl njegove dejavnosti. Tvrdke grupe IRI namreč že zdaj sodelujejo z nekaterimi porabniki Centra, v bodoče pa bo sodelovanje po njegovem še tesneje. Izredni komisar Centra Romeo pa je vsekakor poudaril, da potrebuje Center izdatnejšo pomoč, zlasti za tiste dejavnosti, ki jih šele uvajajo, kot na primer na področju visokotehnoloških telekomunikacij in telematike. Romeo je predlagal tudi ustanovitev Mednarodnega centra za preučevanje ekonomskih aspektov razvoja tehnologije in ožje sodelovanje na področju informatike.
Presenetljiva (do neke mere) pa je informacija, ki jo je Nobiliju posredoval pooblaščeni upravitelj družbe Sin-crotrone Anzellotti, po kateri naj bi svetlobni generator pri Bazovici začeli graditi že maja letos.
Nobilijev obisk pa je razočaral tudi sindikat CGIL, ki ni imel možnosti, da bi se sestal s predsednikom zavoda IRI. Deželni tajnik CGIL Pasgual v tiskovnem sporočilu namreč ugotavlja, da IRI še ni odgovoril na predlog sindikata, da bi tudi v FJK ustanovili stalno agencijo IRI, ki naj bi ugotavljala razvoj in kakovost delovanja družb, ki spadajo v njegovo okrilje, in ki hi na Tržaškem skušala izkoristiti kvalificirano delovno silo na področju elektronike. Da deželni odbor, ki je pripravil koledar Nobilijevega obiska, in predsedstvo samega zavoda IRI, ni-
Predsednik IRI Nobili med včerajšnjim obiskom v Raziskovalnem centru
sta predvidela srečanja s sindikalnimi predstavniki, pa po Pasgualovem mnenju priča o tem, da želijo dejansko izključiti sindikate iz načrta modernizacije in prenove deželne industrije.
Tudi včeraj je burja silovito pihala in to tako, da že dolgo ne pomnimo. Najmočnejši sunki sd krepko presegli hitrost 100 kilometrov na uro in povzročili veliko škode.
Burja je neusmiljeno lomila drevesa, televizijske antene, razmetavala strešnike, ponekod celo odkrila strehe, rušila dimnike, pulila s pročelj žlebove itd. Tržaški gasilci so imeli izjemno veliko dela in to v težkih pogojih, saj so bili njihovi posegi med silovitimi sunki zahtevni in nevarni. Lahko si predstavljamo, kako težavno se je vzpenjati po lestvah in hoditi po strehah, ko sunki vetra presegajo mejo 100 kilometrov na uro. Včeraj so morali poseči skoraj stokrat.
V Trstu smo včeraj, še posebno v zgodnjih popoldanskih urah, lahko v gledali stare prizore, zaradi katerih je Trst zaslovel vsaj med vremenoslovci in v literaturi. Starejši ljudje so s težavo hodili po najbolj izpostavljenih ulicah, otroci so se krepko držali staršev in tudi mlajši ljudje so sopihali. Prav pred uredništvom našega dnevnika se je starejša ženska stiskala ob zid in klicala na pomoč, ker ni mogla hoditi, starejši par se je skoraj "naslanjal" na burjo, marsikdo je stiskal plašč, da mu ne bi strgalo gumbov. Ob nekaterih
mestnih hišah so še pritrjene jeklene vrvi, vendar so pogostokrat le še spomin. No, včeraj bi marsikomu pomagale iz stiske...
Močno je pihalo tudi na Krasu in v Bregu. Pri Frankovcu včeraj zjutraj za las ni prišlo do hude nesreče. S hiše št.
Znova sestanek o bivši Aquili
Na sedežu deželnega odborništva za industrijo je včeraj spet tekla beseda o usodi delavcev bivše rafinerije Aguile. Na sestanku, ki ga je sklical in vodil odbornik za industrijo Ferruccio Saro, so govorili predvsem o usodi 60 delavcev nekdanje čistilnice, ki skoraj gotovo ne bodo našli zaposlitve v novi tekstilni tovarni SITIP. Zadeva je, kot znano, vsekakor precej zapletena, zato je deželni odbornik Saro v imenu deželne vlade formalno pozval družbo Monteshell, da v najkrajšem času podpiše sporazum s sindikalnim^ organizacijami za premostitev tega kočljivega vprašanja. Šele po sklenitvi tega dogovora bo Dežela preverila razne konkretne' možnosti za zaposlitev odvečnega števila delavcev in uradnikov, ki so trenutno v izredni dopolnilni blagajni.
Predstavnika Monteshell Torresani in SITIP Fugazza sta orisala programe teh dveh obratov, predstavniki sindikalnih organizacij Fuligno (CISL), Cofone (CGIL) in Tria (CISL) pa so opozorili na precejšnje zamude pri celovitem in doslednem izvajanju že sprejetih sindikalnih sporazumov. Sindikalisti so postavili v ospredje predvsem nerešena vprašanja v zvezi s predčasnimi upokojitvami delavcev. Pozvali pa so tudi deželno upravo, naj dosledno rešuje vprašanja začasnega zaposlovanja mladih, končno pa so še zahtevali jasna stališča v zvezi s pogajanji za gradnjo električne centrale na področju bivše naftne čistilnice Aguila. V kratkem bo deželni odbornik Saro znova sklical sestanek o teh kočljivih vprašanjih.
412 je burja dobesedno strgala blok katranaste strešne prevleke, ki je med padcem razbil stekleno verando, poškodoval dva avtomobila in ranil Fa-bia Tomadinija, ki stanuje v isti hiši. Slednji je šel na cesto in oplazili so ga delci srehe. Zatekel se je po prvo pomoč v katinarsko bolnišnico, kjer so mu obvezali rane in poslali domov. Miljski gasilci pa so morali odkriti kar 80 kvadratnili metrov strehe, saj je bilo nevarno, da bodo kosi še "leteli". Prav miljski gasilci so posegli še pri Domju, kjer je burja okrila del strehe Socialnega središča.
Burja pa je povzročila tudi škodo na poljih in v vinogradih. Lomila je veje, cvetje se je s sadnih dreves dobesedno vsulo, opazna škoda pa je tudi pri trtah. Vsekakor se kmetovalci burje niso razveselili, čeprav je slabo vreme prineslo nekaj dragocenega dežja. Včeraj popoldan pa je na Krasu nekaj časa naletaval tudi sneg.
Na sliki (foto Magajna) močni valovi v tržaškem pristanišču.
Odprli so jo včeraj na tržaškem velesejmu
Razstava opreme za civilno zaščito za grajenje mednarodne solidarnosti
Proračun buri duhove v občinskem svetu
V Miljah znova polemike v petstrankarski koaliciji
Po nedavnem in hitrem padcu političnih pregrad, ki so v zadnjih desetletjih onemogočile Trstu, da bi nadaljeval svojo tradicijo trgovskega, družbenega in kulturnega križpotja, ima naše mesto možnost, da se uveljavi kot središče za spodbujanje mednarodne solidarnosti in sodelovanja. Tako je deželni odbornik za civilno zaščito Di Benedetto ocenil včeraj možnosti, ki naj bi jih Trstu nudila prva mednarodna razstava opreme in naprav za civilno .zaščito Protarec 90, ki ga je na tržaškem velesejmu in v sodelovanju s tržaško Avtonomno sejemsko ustanovo priredila Dežela FJK. Razstava naj bi bila po eni strani spodbuda za posamezne dežele, da izpopolnijo svoje zaščitne sisteme, po drugi pa priložnost za mednarodno koordiniranje posegov. Razstavo Protarec 90 so namreč priredili v okviru Delovne skupnosti Alpe-Jadran. Na njej pa poleg 60 italijanskih in tujih zasebnih razstavljalcev razstavljajo Departma za civilno zaščito italijanskega ministrskega sveta, Furlanija-Julijska krajina, Veneto, Trident-Zgor-nje Poadižje, Lombardija, Slovenija, Hrvaška, Štajerska, Koroška, Gornja Avstrija, Salzburg, Yas, Gybr-Sopron, Somogy, Baranya in Zala, Rdeči križ, italijanski gasilci in vojska ter Pokrajina in Občina Trst.
Razstava, ki bo odprta do 31. marca od 10. do 18. ure (vstop je prost), nudi vpogled v sisteme civilne zaščite posameznih dežel, a tudi pregled najno-
vejših tehnoloških proizvodov za zaščito okolja in za ohranjevanje arhitekturne in kulturne dediščine. V prihodnjih dneh so na sporedu tudi okrogle mize o teh vprašanjih. Danes ob 10. uri bo na primer okrogla miza o tehnikah za koordiniranje posegov za preprečevanje in gašenje gozdnih požarov, višek prireditev pa bo v soboto ob 9.30 z mednarodnim posvetom o koordiniranem načrtu za civilno zaščito v deželah Alpe-Jadran.
Ob otvoritvi razstave Protarec 90 so včeraj spregovorili tudi predsednik
sejemske ustanove Marchio, ki je poudaril pomen sodelovanja med sosednjimi deželami (o novem sodelovanju priča tudi nedavna postavitev skupnih radarjev proti toči družbe Selenia, ki sta ga v okviru osimskih sporazumov postavili FJK in Slovenija), občinski odbornik Bettio in predsednik Pokrajine Crozzoli, ki sta omenila načrte krajevnih uprav za civilno zaščito.
Na sliki (foto Magajna) eden od standov v okviru sejma Protarec.
Politične vode v miljski občini so znova precej razburkane. Petstrankar-ska koalicija KD, PSI, PSDI, PRI in LpM, ki jo vodi socialistični župan Rossini, se je štiri mesece po izvolitvi odbora znašla v precejšnjih težavah, ki so jasno prišle do izraza med nedavno proračunsko razpravo. Finančne dokumente namreč ni kritično ocenila samo opozicija, ampak precej presenetljivo tudi socialist Ulcigrai in demokristjan Altin. Slednji je tudi predložil nekaj popravkov, ki bi v primeru sprejetja popolnoma spremenili finančno in politično plat proračuna in triletnega razvojnega načrta. Altin je očital Rossinijevemu odboru, da v proračunu zelo slabo in površno postavlja problem vode in miljskega vodovoda, ki je za Občino Milje že kronično vprašanje. Krajevni vodovod je star in tehnološko preživet, uprava praktično kupuje vodo od podjetja ACEGA, Miljčani pa jo plačujejo po znatni višji ceni kot tržaški občani. Po petkovi »vroči« občinski seji, na kateri sta Ulcigrai in Altin prišla na dan s svojimi ostrimi kritikami, so se politični odnosi znotraj koalicije sedaj baje nekoliko pomirili, težave pa ostajajo in rešitev trenutno ni videti za vogalom. Nocoj se bo vsekakor znova sestal občinski svet, ki ima na dnevnem redu prav odobritev proračuna.
O nedavnih polemikah v občinskem svetu je tekla beseda na včerajšnji tiskovni konferenci Liste Frausin, na kateri sta spregovorila tajnik občinske sekcije KRI Vallon in bivši župan
Mutton. Opozicijska lista negativno | ocenjuje občinski proračun in očita ! večini,, da je oblikovala zelo meglen finančni dokument brez pravih vsebinskih prioritet, zelo slabo pa je zastavila kronično vprašanje vode. »Komuniste so dolgo let obtoževali, da niso znali rešiti tega problema,. tudi nova uprava, kot vidimo, pa se je prav na tem področju znašla v hudih težavah«, je dejal Mutton. Lista Frausin je vsekakor mnenja, da je položaj v Miljah politično gledano, »znova izreden« in torej zahteva »izredne ukrepe«. V ta namen komunisti in Lista Frausin predlagajo oblikovanje širše koalicije vseh demokratičnih strank, ki bi si -zadala kot glavni cilj rešitev vprašanja vode in vodovoda. Ta politični predlog bodo baje formalizirali na današnji seji občinskega sveta.
Svetovalec KD Altin je, kot rečeno, postavil v ospredje problem vode, kritične pripombe socialista Ulcigraia pa so tudi politične narave. Ulcigrai, ki pripada Tersarjevi notranji komponenti, ni zadovoljen s potekom političnih zadev v tej upravi. Na zadnji občinski seji je tudi očital županu Rossiniju, da je pri oblikovanju proračunskih dokumentov popolnoma spregledal mnenja in stališča sindikalnih organizacij občinskih uslužbencev. Te kritike je na včerajšnjem srečanju 1 novinarji osvojila tudi Lista Frausin, ki poleg tega očita odboru, da hoče na vsak način zmanjšati vlogo ter pristojnosti novoizvoljenih rajonskih sosvetov.
Danes na Inštitutu za zgodovino
Srečanje študentov s kandidati ZSMS
Skupina študentov, ki prireja seminar v zvezi s krizo vzhodnoevropskih držav, sporoča, da se nadaljuje delovanje v okviru samoupravljanja prostorov Inštituta za zgodovino. V okviru tega delovanja se je začelo zbiranje bibliografskega in avdiovizualnega gradiva, ki bo pripomoglo k ustanovitvi stalnega arhiva.
Nadaljujejo se tudi srečanja s strokovnjaki in pričevanja. Prvo srečanje, posvečeno skorajšnjim volitvam v Sloveniji, bo danes ob 18. uri na sedežu Inštituta za zgodovino in se ga bodo udeležili kandidati ZSMS - Liberalne stranke iz Sežane Gojko Mraovič, Dušan Štolfa in Mitja Miklavec. Govorili bodo o spremembah na političnem obzorju v majhnih krajevnih skupnostih v Sloveniji.
Jutri na univerzi zasedanje o dialogu Vzhod - Zahod
Jutri ob 10. uri se bo v veliki dvorani Tržaške univerze začelo zasedanje o »dialogu med Vzhodom in Zahodom ter novi Evropi«, ki ga prireja fakulteta za politične vede omenjene univerze. Govoril bo Alfonso Zardi, strokovni sodelavec pri evropskem parlamentu.
Zardija, ki je po rodu iz Vidma, bo predstavila ravnateljica inštituta Maria Paola Pagnini, ki je ob predstavitvi zasedanja naglasila pomen, ki ga imajo pobude, ki želijo konkretizirati dialog med Vzhodom in Zahodom. Pri tem imata prav dežela Furlanija-Julijska krajina in še posebej Trst pomembno mesto. Zasedanje sovpada tudi z odprtjem posebnega oddelka fakultete za diplomatske vede v Gorici.
Predstavili jo bodo v petek
V krožku Che Guevara o novi knjigi bivšega turinskega župana Novelfija
Krožek za politične in socialne vede "Che Guevara" prireja v petek ob 18. uri predstavitev knjige turinskega župana Diega Novellija "II decennio del-la follia". Knjiga obravnava italijansko desetletje 1975-1985, izdala pa jo je založba Newton Compton.
Desetletje, o katerem piše Novelli, je bilo za Italijo in seveda za Turin napeto in krvavo. Avtor analizira prav takratne najakutnejše pojave in sicer terorizem, škandale v javnih upravah in spopade v tovarni Fiat. Turin je bil prav gotovo izjemna izvidnica za dogodke, ki so pretresali Italijo v preteklih letih. Avtorja in knjigo bo predstavila Margherita Hack, ravnateljica oddelka za astronomijo Tržaške univerze in nova predsednica krožka "Che Guevara". Predstavitev bo v prostorih krožka v Ul. Madonnina.
Turinski župan Diego Novelli pa bo na svojem petkovem obisku v Trstu prisostvoval predstavitvi novega tržaškega krožka. "Altritalia", predstavitve se bo udeležil kot član uredništva revije "Avvenimenti". Večer se bo pričel ob 21. uri v konferenčni dvorani novega gledališča Miela Reina.
■ Ustanova za tržaško industrijsko cono EZIT bo v petek priredila v kongresnem centru Pomorske postaje posvet z naslovom »Industrijsko mesto -sedanji položaj in perspektive«. Na javni skupščini bodo govorili predsednik deželnega odbora Biasutti, predsednik tržaške pokrajinske uprave Crozzoli, župani Trsta, Milj in Doline Richetti, Rossini in Švab ter predsednik EZIT Tabacco.
V petek v Trstu
Deželni seminar o pravilni prehrani
V petek, 30. marca, bo v Trstu sem>' nar o prehrambeni vzgoji, ki ga,.v okviru vsedržavne kampanje za zaščt' to potrošnikov prireja deželno odbor' ništvo za zdravstvo. Zdrava prehran3 je odvisna od potrošnikovih izbir i11 torej od njegovega poznavanja značn' nosti prehrambenih izdelkov. Pra zato je ministrstvo za zdravstvo spr°' žilo vsedržavno kampanjo, ki naj Pr!J speva k pravilni prehrambeni vzg°l in informiranju potrošnikov.
Na tržaškem seminarju bo pol®” številnih drugih strokovnjakov sodel® val tudi Vittorio Silano, glavni dir6*^ tor Odseka za prehrambeno bigi®!1 pri ministrstvu za zdravstvo. Vseh ^ žavna kampanja predvideva tudi iz® jo sedmih brošur o raznih prehrarn'3® nih aspektih.
Porazno slabo vreme preprečilo prinčev stik z ljudmi
Mednarodni ideali in zazrtost na Vzhod v ospredju Charlesovih tržaških srečanj
Konec tedna odprta meja od Prebenega do Beke
Včerajšnji drugi dan obiska britanskega' prestolonaslednika Charlesa na Tržaškem je potekel v znamenju številnih uradnih obveznosti in slabega vremena. Mrzli burji se je popoldne, ko je bil v programu obiska edini prinčev javni nastop, pridružil še silovit naliv, tako da je predvideno srečanje s prebivalstvom na trgu pred Devinskim gradom seveda odpadlo. Toda vrnimo se na začetek včerajšnjega dne, in torej v svetovalsko dvorano občinske palače na Trgu Unita.
V njej so se zbrali člani mednarodnega sveta zavodov Združenega sveta na svojem 11. zasedanju (le-ta potekajo vsakih pet let), njihovi gostitelji in številni gostje. Prvi del zasedanja je kil namreč javen in so se ga poleg princa Charlesa udeležili še minister za šolstvo Mattarella, predsednik deželnega odbora FJK Biasutti, predsednik Pokrajine Trst Crozzoli, tržaški župan Richetti v vlogi gostitelja in mno-!Ji drugi predstavniki političnih, upravnih in gospodarskih krogov. V dvorani občinskega sveta se je trlo tudi novinarjev, fotoreporterjev in televizijskih ekip, ki so si resnici na ljubo ves čas Charlesovega obiska le s težavo utirali pot med pravo množico prinčevih in krajevnih varnostnikov in telesnih varuhov, tako da je prišlo tudi do precej glasnih prerekanj.
Javni del zasedanja mednarodnega sveta zavodov Združenega sveta je od-Prl predsednik devinskega koledža Corrado Belci, ki se je - tako kot za njim vsi ostali govorniki - ustavil pri izrednem scenariju, ki nastaja na vzhodu evropskega kontinenta in pri vlogi devinskega zavoda v navezovanju kulturnih stikov v tem novem evropskem okviru. Devinska izkušnja uči - je poudaril Belci - da mednarodno razumevanje ni utopija, pač pa uresničljiv ideal. Župan Richetti, ki je spregovoril za njim, je poudaril, da je bila ustanovitev devinskega zavoda dejanje zaupanja v kulturo sožitja, medtem ko je predsednik Pokrajine Crozzoli podčrtal socialni pomen tega modela mednarodne šole. Opozoril je na prostovoljno angažiranje devinskih dijakov na področju človeške solidarnosti, ki je univerzalni jezik in naj-
npljša zaščita pred odklonilnimi pojavi, kakršen je rasizem.
Predsednik deželnega odbora Biasutti je v svojem pozdravnem nagovoru izrazil ponos dežele Furlanije-Julij-ske krajine, da jo je bil mednarodni svet zavodov Združenega sveta izbral za sedež enega izmed svojih koledžev, m to takega, ki je še posebno usmerjen proti vzhodnemu delu naše celine, pežela FJK je in bo še naprej podpira-a njegovo dragoceno delo in vlogo, v Prepričanju, da je za miroljuben, pravičen in na solidarnosti zasnovan svet Potrebno začeti pri vzgoji mladih. Se-fijo pozdravov je sklenil minister Mat-mrella, ki je podčrtal pozornost vlade Za devinski zavod kot model za razvoj P°vih oblik vzgoje in izobraževanja v Posameznih državah, ki mora težiti k Vlsji moralnosti in nadnacionalnosti.
Princ Charles je svoj odgovor začel j italijanščini kljub prevajalski službi P želel tudi s tem pokazati hvaležnost ,a SJostoljubje, naklonjenost in pomoč,
1 ju italijanska vlada in Dežela FJK . auienjata devinskemu koledžu. Le-ta j Po njegovih besedah pred šestimi ti nastal tudi z veliko pomočjo na-.jUUšenja in domišljije, ki ju je pokazal rst in ki ju pooseblja predsednik de-thskega zavoda Belci.
: ttektor devinskega zavoda Sutcliffe k zaključil javni del srečanja na tržaš-2a tTl županstvu, ki se je nadaljevalo za gjPPtimi vrati vse do 13. ure, ko se je Han -ki Princ s svojim spremstvom ni h0th na prefekturo, kjer mu je vlad-tromisar De Felice priredil sprejem. na ,r°9ram se je kot rečeno popoldne Ir.jljoval v Devinu, kjer se je Char-sj. Paroosto na prostem srečal z devin-2n 'Pabrežinsko. občinsko upravo za takn ^ vrati- »Žal mi je, da je vreme nenaklonjeno. Jaz sem tisti, ki
prinašam slabo vreme,« se je pošalil med vstopom v prostor, kjer so ga z županom Brezigarjem čakali nekateri odborniki in svetovalci ter minister Mattarella. Pomudil se je z vsakim posebej in jih povprašal o njihovem delu, nato pa mu je Brezigar naslovil uradni pozdrav v imenu občine in njenega prebivalstva. Najprej mu je izrazil dobrodošlico v slovenščini, nadaljeval je v italijanščini, za zaključek pa ga je nagovoril v angleškem jeziku. Od leta 1984, ko je bil koledž ustanovljen, se je v Devinu marsikaj spremenilo - je dejal - saj je Devin pomagal šoli, šola pa Devinu in njegovemu prebivalstvu. »Ti mladi, ki prihajajo iz tolikih držav, ki pripadajo tolikim rasam in govorijo toliko različnih jezikov, so prispevali k širjenju spoznanja, kako nesmiselna so razlikovanja in mentalna zaprtost, ki v zgodovinsko dvojezičnem okolju, kakršno je naše, kjer živijo skupaj Italijani in Slovenci, žal še vedno obstajajo. A ne zato, ker bi bila nepremostljiva, pač pa zato, ker jih podpihujejo tisti, ki se z njimi okoriščajo.« Brezigar se je nato ustavil še pri vlogi, ki jo devinski zavod razvija v okviru povezovanja Evrope proti vzhodu in poudaril ponos svoje občine, da se prav v njenih nedrih razvijajo tako pomembne mednarodne pobude.
Dež, ki se je medtem nekoliko unesel, je Charlesu omogočil, da se je peš - in mimo skupine delavcev štivanske papirnice s protestnimi transparenti -napotil v osnovno šolo, kjer se je srečal z dvesto dijaki Jadranskega zavoda. Bila je to urica sproščenega pogovora, med katerim je Charles še enkrat potrdil svojo neposrednost in veliko pripravljenost za dialog. Zapustil jih je vse razgrete in navdušene in se napotil še dvema obveznostima naproti: srečanju s člani mednarodnega sveta koledžev v hotelu Europa in gala večerji na Devinskem gradu, ki je zaključila njegov obisk pri nas. (vb)
Na zgornjem posnetku je princ Charles v družbi z županom Brezigarjem in rektorjem Sutcliifejem med potjo v devinsko osnovno šolo, kjer se je srečal z dijaki Jadranskega zavoda Združenega sveta, kot vidimo na spodnji fotografiji	(Foto Križmančič)
Jugoslovanski graničarji ustavili skupino beguncev
Zopet streli na meji pri Lipici Vojaki ranili mladega Egipčana
Konec minulega tedna je jugoslovanski graničar blizu mejnega prehoda v Lipici znova streljal na skupino ljudi, ki so hoteli ilegalno v Italijo ter ranil v nogo mladega Egipčana. Dogodek, ki bi lahko imel tragične posledice, se je pripetil v petek. Kot poroča ljubljansko Delo, je eden izmed vojakov s puškomitraljezom ranil v nogo bežečega 27-letnega Egipčana Reda Ratvasha, miličniki pa so kasneje na cesti med Sežano in Lokvami prijeli še 44-letnega Mokhatirija Ellhascha ter 33-letnega Kaleda El Thodawyja. Oba prijeta Egipčana so prijavili sodniku za prekrške in ju takoj izpustili, ranje-
Približno stotisoč papirničarjev in tehnikov stroke je napovedalo stavko, ker so prekinili pogajanja z delodajalci glede delovne pogodbe. Papimičar-ji bodo stavkali 4 ure v torek, 3. aprila, v sredo, 4. aprila, pa bodo imeli vsedržavno demonstracijo. Za ta dan so proglasili 8-urno stavko. Delegacije papirničarjev iz vse Italije se bodo zbrale pred rimskim sedežem Confindus-trije.
V tiskovnem sporočilu sindikatov CGIL, CISL in UIL je rečeno, da je prišlo do prekinitve pogajanj po dolgem boju, saj je delovna pogodba zapadla že pred 11 meseci, medtem pa so delavci stavkali že 60 ur. Sindikati
ni Rawashi pa se še zdravi v izolski bolnišnici. Usoda je hotela, da je do streljanja prišlo prav med sestankom v bližnji Lipici med Tonetom Poglajenem, načelnikom oddelka za mejne zadeve in tujce pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve in Draganom Čulafičem, načelnikom uprave za tujce in mejne zadeve pri zvezni vladi. Na srečanju je tekla beseda o spornem predlogu za širjenje pooblastil JLA v tisočmetrskem mejnem pasu.
Blizu mejnega prehoda Škofije so graničarji v ponedeljek popoldne znova streljali. Tokrat so opozorilni streli
so najslabše ocenili tista stališča lastnikov, ki se nanašajo na plače in na zmanjšanje delovnega urnika. Po mnenju sindikatov so lastniki predlagali "marginalne" izboljšave, predvsem pa ni bilo odgovorov na zahteve delavcev, ki se vrstijo v treh izmenah. Sindikalni predstavniki pa so bili kritični tudi glede na stališča delodajalcev v zvezi z vlogo sindikalnih predstavnikov v tovarnah in pristojnostmi delavskih svetov. Spor je torej dokaj oster, predstavniki papirničarjev pa napovedujejo, da se bodo po demonstraciji domenili za nove protestne pobude, seveda če ne bo prišlo do drugačnih stališč lastikov tovarn.
ustavili 41-letnega turškega državljana Ibrahima Uyena. Miličniki so pri njem našli potni list za vrnitev v Turčijo, ki so mu ga dali na turškem veleposlaništvu v Avstriji. Očitno pa se Uyen ne želi vrniti v domovino in je poskušal srečo na italijansko-jugoslo-vanski meji.
Iz Ljubljane se je izvedelo, da so Egipčani prišli v Beograd z rednim linijskim letalom in se od tam z vlakom odpeljali v Ljubljano. Tukaj so poiskali »zvezo« (in jo očitno tudi našli) za pobeg v Italijo. Ljubljanska policija je mnenja, da se člani tolpe, ki organizira ilegalne prehode v Italijo, zbira v neki gostilni v Mednem pri Ljubljani. V zadnjem času so odkrili in prijavili sodišču 40 »vodičev«, ki za dober zaslužek (do dva tisoč ameriških dolarjev na osebo) spravljajo ljudi iz nerazvitih držav v Italijo ali v Avstrijo. Odgovorne vojaške oblasti v Sloveniji so vsekakor mnenja, da so vojaki na meji v obeh primerih postopali po pravilih graničarske službe, kar naj bi bilo tudi zapisano v uradnih poročilih in zapisnikih organov za notranje zadeve.
V zvezi z streljanjem pri Lipici je pokrajinsko tajništvo PSI včeraj izdalo tiskovno noto, v kateri podčrtuje, da gre znova za nesprejemljivo početje jugoslovanskih graničarjev in za povsem napačno tolmačenje obmejnih odnosov v teh krajih. Tržaški socialisti povsem podpirajo proteste proti takim dogodkom in tudi proti načrtovani razširitvi obmejnega pasu, ki skoraj dnevno prihajajo iz Slovenije.
Nova stavka papirničarjev
Javno srečanje o izvajanju zakona 194 v naši deželi
Stavme2elni 0<ibor za zaščito in izvajanje zakona 194, ki ga oblikujejo pred-pfifej Ce PSI, PLI, PRI, PSDI, Zelenih sirfejočega sonca in Zelenih mavrice izvecjpJutri °b 17. uri v kavarni Tergesteo javno srečanje, na katerem želijo dobiti ■	pravzaprav izvajajo zakon v naši deželi. Prirediteljice želijo
prosijo ln*ormaciie 0 sPlavu med mladoletnicami: kako se odločijo zanj, ali ture in ?a dovoljenje starše ali sodnega skrbnika, ali se zatečejo v javne struk-tako paž* ^en odstotek mladoletnic obiskuje družinske posvetovalnice. Prav ho, jjP]..bolijo izvedeti, ali posvetovalnice izdajajo potrdila za splav pravočas-Oitih	zdravnikov oporečnikov in ugotoviti, koliko je sploh še nezako-
to ziko Srečaniu bodo poročali koordinatorka pordenonskega odbora za zašči-Capmi na 194 Gabriella Bassignano, deželna ženska načelnica ACLI Adriana Ce Burlo°r?0^ni^ na porodniškem in ginekološkem oddelku otroške bolnišni-2dravje (--arofolo Francesco De Bonis, primarij tržaške službe za umsko PteroJ gg i0Vanna Dol Giudice, podpredsednica deželnega sveta Augusta De Psihoio0 rblna' ginekologinja posvetovalnice v Spilimbergu Maria Parente, Predsedn u1 naSelnik socialnega sektorja Tržaške KZE Sergio Piemonte in rk pordenonskega AIED Mario Puiatti.
Na Pomorski postaji simpozij o telesno prizadetih osebah
Jutri bo na Pomorski postaji simpozij, ki ga prireja Tržaško združenje za skrbstvo in družbene probleme na temo "Od otroka do odraslega: katera so pota handikapira-nih oseb?". Naj zapišemo, da so novo združenje ustanovile organizacije ACLI, AIAS in
Simpozij, ki se bo pričel ob 9.15, bo otvorila deželna odbornica za skrbstvo Paolina Lamberti Mattioli. Po uvodnem nagovoru bo imela prvo predavanje psihologinja Cristina Pešci iz Bologne, ki bo govorila o "prikritih" problemih mladostnikov. V popoldanskih urah bo predaval dr. Pierluigi Consorti, ki deluje v okviru skupnosti Comunita di San Egidio v Rimu. Ob zaključku srečanja bodo prikazali videokaseto Andreja Pancaldija iz Dokumentarnega centra za vprašanja handikapiranih ljudi, ki ima svoj sedež v Bologni.
V krožku Salvemini o Sloveniji
Krožek za družbene vede Salvemini prireja jutri ob 18.30 na svojem sedežu na Corso Italia 12 predavanje na temo "Slovenija na poti demokracije". Sodelovala bosta novinarka koprske televizije Tatiana Juratovec, ki je med drugim tudi članica vodstva ZKS-Stranke demokratične prenove in dopisnik Primorskega dnevnika iz Jugoslavije Bogo Samsa. Razpravo bo vodil novinar Walter Spreafico.
Konec tega tedna bo del italijan-sko-jugoslovanske meje spet »živel« v duhu odprte meje. Tradicionalna prireditev treh obmejnih občin (Sežana, Dolina, Koper - ta občina se je pridružila prireditvi lani) poteka že deveto leto zapored in ničkolikokrat so si prebivalci obmejnih krajev, pa tudi gostje' od drugod, v dneh »Odprte meje« privoščili prehod meje z osebnim dokumentom, ki ni bil potni list ali prepustnica. Tudi letos bo tako, ko se bodo prvi dan ob desetih dopoldan v soboto, 31. marca, v Pre-benegu zbrali udeleženci pohoda prek odprte meje in se napotili proti Socerbu in do Beke, pa nato prek Bo-tača (mejni prehod za dvolastnike) nazaj do Prebenega. Steza poteka skoraj v celoti po gozdovih. Delovale bodo tudi okrepčevalnice. Na pohodu, dolgem približno 14 kilometrov, letos pričakujejo znatno več udeležencev kot lani, ko je bilo v dveh dneh okrog 600 pohodnikov, še zlasti z jugoslovanske strani zaradi namer in protestov, ki se pojavljajo na tej odprti meji.
Spored prireditev predvideva za soboto, 31. marca, udeležbo predstavnikov oblasti in nastop šolske mladine v Prebenegu, na Socerbu in na Beki, tradicionalno zdravico k mirnemu sožitju na Socerbu, v nedeljo, 1. aprila, pa ob 15. uri v Botaču promenadni koncert pihalnega orkestra Breg iz Doline.
Ob tej priložnosti bodo obnovili tradicijo maše v socerbski jami, ki jo bosta darovala škofa Bellomi iz Trsta in Pirih iz Kopra v soboto, 31. marca, ob 10.30.
V včerajšnjem pogovoru z novinarji je predsednik SO Koper dejal: »Želimo si odprto mejo, zato smo 'in tudi bomo obsojali pojave, dogodke in nesprejemljiva hotenja po širitvi mejnega pasu na meji, ki smo jo skupaj oblikovali prebivalci obeh držav.«
V 87. letu starosti nas je zapustila
Danica Ražam vd. Martelanc
Pogreb bo v petek, 30. t. m., ob 9.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporoča bratranec Stojan z družino.
Trst, 28. marca 1990 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta)
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož in oče
Dario Pečar
Pogreb bo jutri, 29. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v zgo-niško cerkev.
Žalujoča žena Marta, sin Diego, sestra z družino in drugb sorodstvo.
Zgonik, Trst, 28. marca 1990
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Z Marto, Diegom in sorodniki sočustvujeta
družini Korošic in Trampuž
Ob prerani izgubi dragega očeta Darija Pečarja sočustvujejo s sinom Diegom prijatelji Peter, Aleš, Christian, Paulo, Kristjan, Marko, Cristi-an in Igor.
Ob smrti dragega očeta izrekajo občuteno sožalje prijatelju Diegu igralci, trenerji in odborniki ŠD Kon-tovel.
+ Sporočamo žalostno vest, da je 25. marca preminila naša draga
Marija Kriščjak vd. Werk
Pogreb bo v petek, 30. t. m., ob 12. uri iz cerkve v Skednju.
Družina izraža toplo zahvalo vsemu osebju Obalnega doma upokojencev v Kopru za ljubečo in skrbno nego.
Žalujoča hčerka Lili, sestra Elvira, zet, ljubljena vnukinja Micaela in vsi drugi sorodniki.
Trst, 28. marca 1990
(Pogrebno podjetje Ul. Zonta)
Za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk
V petek na Opčinah večer diapozitivov o Peruju
Sklad Mitja Čuk organizira v petek, 30. t. m., ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah večer diapozitivov, ki jih bo prikazoval domačin Zvonko Vidau.
»Gre za diapozitive, ki sem jih napravil na svojem obisku v Peruju,« nam je povedal avtor, ki se je sam oglasil v našem uredništvu. »Lanske počitnice sem namreč preživel v Peruju v družbi s prijateljem Livijem Per-totom. Ker zelo rad fotografiram in ker sva obiskala izredno zanimiva mesta in kraje, sem napravil približno 1200 diapozitivov. Te smo potem skupno pregledali in selekcionirali z Jelko Cvelbar in njenim možem Petrom. Jelka je nato pomagala sestaviti vezni tekst za 400 izbranih diapozitivov, Peter bo tekst podal, sam pa sem izbral še primerno glasbo.«
Večer bo trajal približno uro in pol. »Mislim, da bo zanimiv, saj sem skušal z diapozitivi prikazati lepoto krajev, ki sva jih obiskala: glavnega mesta Lime, Maču-Piča, otočje Parakas, svetovno znano Nazko, pa reko Amacon-
ko in vožnjo po njej in še druge zanimivosti.«
»Z Livijem Pertotom sta v enem mesecu doživela v Peruju marsikaj lepega pa tudi ne. Vse pa se je dobro končalo. Niti z zdravjem nista imela težav ter sta se odlično počutila tudi, ko sta bila na primer v mestu Puno v bližini jezera Titikaka, na 3800 metrov nadmorske višine,« nam je Zvonko povedal.
»Želel bi, da bi večer dobro uspel, saj je njegov glavni namen prispevati k zbiranju prispevkov za odkup zgradbe, v kateri ima sedež Sklad Mitja Čuk, ta naša najbolj poznana dobrodelna ustanova.«
Diapozitivi, ki nam jih je Zvonko pokazal, so res zelo lepi in zanimivi ter bi bilo prav, da bi pobuda za petkov večer v Prosvetnem domu na Opčinah lepo uspela. (N. L.)
Na sliki (foto Vidau) ženska na trgu v mestu Puno.
Zadnje slovo od Gigija Poljšaka
Velika množica Barkovljanov, pa tudi prijateljev in znancev iz mesta in okolice, otrok in učiteljic domače šole, učiteljišča, predstavnikov domačega KD, PK Sirena, Jadralnega kluba Čupa, je včeraj, kljub slabemu vremenu in burji, pospremila na zadnji poti domačina Gigija Poljšaka, zavednega Slovenca, moža, ki ni veliko govoril, ki pa je vedno napravil svojo dolžnost do svojih sovaščanov, do naroda, kateremu je pripadal.
Od njega se je s kratkim, a močno občutenim govorom poslovil Sandrino Furlan, dolgoletni družinski prijatelj, ki je v svojem govoru poudaril prav te človeške vrednote pokojnika, ki ni nikoli pozabil, je med drugim poudaril, da je Barkovljan in da je torej najprej dolžan storiti vse, kar zmore, v korist te skupnosti.
Pogrebni obred sta na barko vij an-skem pokopališču opravila domači župnik Don Elio in Giorgio Giannini. Mešani pevski zbor Milan Pertot je nato pod vodstvom svoje zborovodkinje zapel pokojniku v slovo še nekaj žalostnik.
Številno cvetje in venci so prekrili gomilo, ob kateri so se udeleženci, močno ganjeni, še zadnjič poslovili od pokojnika.
Užaloščeni vdovi, otrokom in svojcem tudi naše sožalje. (N. L.)
čestitke
Danes praznuje 70. rojstni dan MARIO MAJCEN. Veliko zdravja in zadovoljstva mu želijo žena Albina in otroka z družinama. Voščilom se pridružuje Pierina.
Marti, Renatu, Matiji in Katerini se je pridružila sestra DAMJANA. Obilo sreče in zdravja jim želi KD Slovan.
Danes praznuje 50. rojstni dan MIRO OPPELT. Iskreno mu čestita Skupnost družina Opčine. Čestitkam se pridružuje Agostino Čok.
Zborovodji IVANU TAVČARJU: veselja, zdravja in lep'ga petja... ti želimo še pol stoletja! ZSKD.
|_________gledališča_______________
VERDI
Simfonična sezona 1989/90
Jutri ob 20. uri (red F) sedma ponovitev opere FIDELIO L. van Beethovna. Opera bo v izvirniku - nemščini. Dirigent Spiros Argiris, režija Frank Bernd Gottschalk.
Ponovitve si bodo sledile še L, 3. in 5. aprila.
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine uprizorilo- LO ZOO Dl VETRO Tennesseeja Williamsa. Režija Furio Bordon. V abonmaju odrezek št. 9. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ponovitve do 8. aprila.
LA CONTRADA - CRISTALLO
V okviru predstav A teatro in com-pagnia, ki jih organizira Teatro popolare La Contrada bo 29. in 30. t. m. ob 10. uri
skupina Attori e cantori iz Pordenona predstavila GNAM CITY L. Vianella in Carla De Poia, režija Ferruccio Merisi.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 2. aprila, bo v gledališču Rossetti nastopil STANISLAV BUNIN.
MILJE - Gledališče Verdi
V soboto, 31. t. m., ob 19. uri bo na sporedu rock koncert, ki ga organizira miljska rock skupina On the Rock Mena-gement. Predstavile se bodo naslednje rock skupine: tržaška MADSWORD in HYDRA iz Piacenze, z njima pa bodo sodelovale tržaška THEM, goriška MOR-TAL EXISTENCE in X-RAY.
Glasbena mladina
Nocoj ob 20.30 bo v gledališču MIELA nastopil duo Susanne Maria Gargerle (violina) in Roberta Ropa (klavir). Izvajali bosta Mozartove, Ravelove, Janacekove in Brahmsove skladbe.
izleti
Sindikat upokojencev CGIL Nabrežina - Križ prireja v soboto, 7. aprila, izlet v Burano - Jesolo. Za informacije tel. na št. 200036 ob uradnih urah.
#
1
informacije SIP uporabnikom
Plačilo telefonskega računa za 2. dvomesečje 1990
Opozarjamo abonente, da je že zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za 2. dvomesečje 1990.
Opozarjamo vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čimprej po možnosti pri naših krajevnih sedežih. Na ta način se bodo izognili doplačilu zaradi zamude ali prekinitvi, kot predvidevajo zakonska določila.
Račun lahko poravnajo na pošti ali na kateremkoli bančnem zavodu ter nato pokličejo št. 188 (brezplačno) in sporočijo podatke o vplačanem računu.
Važno opozorilo
Na telefonskem računu so na posebnem mestu razvidni zneski prejšnjih dvomesečij, v katerih ni bil poravnan račun.
GRUPPO IRI ŠTET
1
Societa Italiana per TEsercizio -XXI detle Tetecomunicazioni p. a. \VV
I
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Natalia Ginzburg
INTERVJU
Režija BORIS KOBAL
Danes, 28. t. m., pb 20.30 - Abonma red D - predpremiera Jutri, 29. t. m., ob 20.30 - Abonma red E - predpremiera
PREMIERA
V	petek, 30. t. m., ob 20.30 - Abonma red A
PONOVITVI:
V	soboto, 31. t. m., ob 20.30 - Abonma red B in red F
V	nedeljo, 1. aprila, ob 16. uri - Abonma red C in red G
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Hermann Broch
POVEST
SLUŽKINJE ZERLINE
Izvaja Bogdana Bratuž
V soboto, 31. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na COLU.
razstave
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja svoja dela ANDREJ NOVAK.
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 bodo v soboto, 31. t. m., odprli razstavo slikarke L. M. Sguazzi. Razstava bo trajala do 12. aprila po običajnem urniku.
V	galeriji Retlorl Trlbblo 2 je do 6.
aprila na ogled razstava slikarja EDO-ARDA DEVETTE.
V	galeriji Juliefs Room, Ul. della Guardia 16, je do 31. t. m. na ogled razstava slikarja GIANNIJA MANTOVANI-JA. Urnik: ob torkih, četrtkih in sobotah od 18.00 do 20.00.
V	galeriji Bassanese, Trg Giotti 8/1, bo do 10. aprila odprta razstava slikarja PIERA PIZZI CANNELLE.
razna obvestila
Slovenska kulturno-gospodarska zveza sporoča, da bo SEJA glavnega odbora jutri, 29. t. m., ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11.
Odbor za vzgojo in izobraževanje SKGZ in Dijaški dom v Trstu prirejata LETOVANJE ZA OTROKE IN MLADINO na Rakitni od 29. 6. do 13. 7. 1990 za otroke od 7. do 12. leta; v Kmetijski šoli Grm pri Novem mestu od 30. 6. do 14. 7. 1990 za mladostnike od 13. do 18. leta in v Poreču od 14. do 23. 7. 1990 - za otroke in mladostnike od 8. do 15. leta. Informacije in vpisovanje na sedežih SKGZ v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20/III, tel. 368094; v Gorici - Ul. Malta 2, tel. 531644, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in v Dijaškem domu v Trstu - Ul. Gin-nastica 72, tel. 573141, od ponedeljka do petka od 13. do 18. ure.
Vodstvi kolonij v Comegliansu in Dragi obveščata, da je za tržaško občino vpis v kolonije samo do konca marca. Vpisujejo na srednjih in osnovnih šolah ter vrtcih. V ostalih občinah se lahko vpišete tudi nekoliko kasneje pri zdravniških asistentkah.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 28. marca 1990
BOJAN
Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 19.27 - Dolžina dneva 12.34 - Luna vzide ob 7.14 in zatone ob 21.06.
Narodna in študijska knjižnica Odsek za slovenski jezik Filozofska fakulteta v Trstu Inštitut za slovansko filologijo
vabita na predavanje
prof. SONJE HORVAT
Slovenski narečni slovarji
Jutri, 29. t. m., ob 16. uri Trst, Ul. Universita
_________mali oglasi_____________
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lo-njerju. Toči belo in črno vino.
V BORŠTU je odprl osmico Ljubo Peta-ros.
OSMICO je odprl Milič v Zagradcu št. 2.
OSMICO je odprl Karlo Sancin iz Loga. Toči belo in črno vino.
,NA TRŽAŠKI cesti v Doberdobu ima osmico Berto Tonkič. Gostom nudi vino in svež prigrizek lastne proizvodnje.
AGRARIA MOČILNIK v Ul. Udine 18, Trst, nudi ročne in nahrbtne kosilnice po ugodnih cenah z rezervnimi deli.
KUPIM stanovanje v predmestju; tri sobe, kuhinja in kopalnica. Tel. 362120.
LJUBITELJU živali podarim šest mladih psičkov. Tel. na št. 229555 - Salež, od 14. do 15. ure.
SLADOLEDARNA v Nemčiji išče osebje za sezonsko delo od marca do oktobra. Dobra plača. Tel. na št. (0049208) 475703.
PRODAM ladijske motorje: johnson 25 hp in 10 hp, mercury 20 hp in 10 hp ter selva 15 hp. Tel. na št. 767724 vsak dan razen sobote in nedelje od 8. do 12. ure ter od 14. do 18. ure.
PRODAM tovornjak fiat 650 N, edini lastnik. Tel. 225548.
PRODAM hlevski gnoj, nakladanje brezplačno, možnost dostave na dom. Tel. 228932.
PRODAM renault 4 gtl, letnik ’82 v izrednem dobrem stanju, 70.000 km originalnih. Tel. 826756 ali 828251.
PRODAM audi 80 dizel, letnik '82 v zelo dobrem stanju. Za informacije tel. na št. (0481) 882091 po 18. uri.
PRODAM popolnoma nov barvni televizor philips, dimenzije 20 cm x 10 cm x 3 cm, po ugodni ceni. Tel. 453643 od 16. do 19.30.
V	pritličnih prostorih TKB v Ul. F.
Filzi 10 razstavlja JANEZ MATELIČ.
Sklad Mitje Čuka vabi na ogled razstave^ ADALBERT ŽVAB - OTROKOM V TEŽAVAH, v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 - Trst, od 17. do 19. ure. Razstava bo trajala do 31. t. m.
V	občinski galeriji na Trgu Unita je na ogled do 1. aprila razstava slikarja CARMELA NINA TROVATA. Urnik: od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih od 10. do 13. ure.
Na Gradu sv. Justa - Bastlone fiorlto
je na ogled razstava skulptur in slik, ki jo je pripravil krožek Jacgues Maritain v sodelovanju s tržaško letoviščarsko ustanovo. Urnik: od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 18.30, ob nedeljah in praznikih od 10. do 13. ure.
razne prireditve
Srečanje za starejše občane, ki ga organizirajo slovenske dobrodelne ustanove bo danes, 28. t. m., ob 16. uri v Ul. Donizetti 3. Govoril bo sociolog g. Ivan Buzečan na temo: SOCIALNE POTREBE IN USLUGE. Sledi družabnost!
Sklad Mitja Čuk vabi na VEČER DIAPOZITIVOV: PERU - DEŽELA NASPROTIJ. Vtisi s potovanja Zvonka Vidaua. V petek, 30. t. m., v Prosvetnem domu na Opčinah ob 20.30.
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3 vabi v soboto, 31. t. m., na večer posvečen predstavitvi SREČANJA MLADIH PREDSTAVNIKOV EVROPSKIH MANJŠIN MENS-A, ki bo letos v Gorici in Trstu. Na vprašanja kdo, kdaj, kako in kje bodo odgovorajali člani mladinske sekcije Slovenske skupnosti Peter Rustja in Maja Lapornik. Začetek ob 18. uri. Prisrčno vabljeni!
kino
ARISTON - 16.00, 22.15 La guerra del Roses, i. Michael Douglas, Kathleen Turner.
EKCELSIOR - 19.15, 22.15 Nato 11 4 lug-lio, r. O. Stone, i. Tom Cruise, □ EXCELSIOR AZZURRA - 18.30, 21.45 Legami!, r. Pedro Almodovar, i. Victoria Abril, Antonio Banderas, □ NAZIONALE I - 17.00, 22.15 Volevo i pantaloni, r. Maurizio Ponzi, □ NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Nuovo ci-nema Paradiso, r. Giuseppe Tornatore. NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Godimen-ti carnall, porn., □ □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Harry tl presento Sally, i. Billy Cristal, Meg Ryan.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Tango e Cash, i. Sylvester Stallone.
MIGNON - 16.30, 22.15 Crimini e mis-fatti, r. in i. Woody Allen.
EDEN - 15.30, 22.00 Moana una calda femmlna da letto, pom., □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Orchidea sel-vaggia, i. Mickey Rourke, Jacgueline Bisset, □ □
LUMIERE - 16.00, 22.00 La voce della luna, r. Federico Fellini, i. Roberto Benigni, Paolo Villaggio.
ALCIONE - 16.30, 22.10 She Devil - Lei 11 diavolo, i. Meryl Streep.
RADIO - 15.30, 21.30 Le casalinghe pre-ferisono gli stalloni, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
Jutri, ČETRTEK, 29. marca 1990
BERTOLD
PLIMOVANJE DANES: ob 4.15 najnižja -56 cm, ob 10.20 najvišja 37 cm, ob 16.03 najnižja -38 cm, ob 22.15 najvišja 57 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,7 stopinje, zračni tlak 1008,5 mb pada, veter 42 km na uro vzhodnik-severovz-hodnik, burja s sunki do 105 km na uro, vlaga 55-odstotna, nebo oblačno, morje razburkano, temperatura morja 9,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Elena Gortan, Matteo Zazzaron, Mattia Secoli, Nicholas Rumi-ni, Noemi Grassi, Erič Klinger, Rodolfo Allibrante.
UMRLI SO: 82-letna Bruna Biason, 63-letna Blanca Tičal, 76-letni Carlo Flore-an, 70-letni Zenone Richi, 85-letni Axte-mide Vascotto, 87-letni Mario Feresin, 82-letni Edoardo Piscione, 83-letni Rodolfo Krizmancic, 66-letna Elena Bertoli, 90-letna Maria luch, 75-letni Silvano Dri-oli, 79-letna Tarcisia Zelesnik, 65-letni Claudio Botteri, 80-letna Jolanda Piccoli por. Tonon, 76-letna Emilia Gombal.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 26., do sobote,
31. marca 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Milje - Lungomare Venezia 3.
BOLJUNEC (tel. 228124) in SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje Sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Milje - Lungomare Venezia 3.
BOLJUNEC (tel. 228124) in SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Milje - Lungomare Venezia 3.
BOLJUNEC (tel. 228124) in SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
PRENOSNI osebni računalnik toshiba T 1000 IBM kompatibilen in tiskalnik star prodam. Tel. 302748.
HLAVATVJEV akvarel kot velikonočno voščilo prodam po ugodni ceni. Tel. 413142 od 13. do 15. ure.
CAGIVA ALETTA ELECTRA 125, prevoženih 3.000 km, v odličnem voznem stanju, prodam za 2.000.000 lir. Poklicati na tel. št. 225343 ali 200641.
VOZ s 300-literskim rezervoarjem za škropivo ugodno prodam. Tel. 229332 od 12. do 13. ure ter od 19. do 20. ure.
IŠČEMO prodajalko za slaščičarno in vajenko v laboratoriju. Tel. 213055.
IŠČEMO kuharja/ico. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Kras".
IŠČEM v najem ali kupim stanovanje/hišo v mestu ali okolici. Tel. na št. 228390.
IŠČEM delo kot hišna pomočnica, trikrat tedensko v dopoldanskih urah. Tel. 281271.
___________prispevki__________________
Za gradnjo novega Ljudskega doma na Opčinah so darovali: Alojz Rogelja 50.000 lir, Cveto Hrovatin 100.000 lir, Micalessi, Malalan in Bercar 50.000 lir, Edvin Kralj in Neva Rebula 30.000 lir ter Boris Šte-gelj 200.000 lir.
Ob prvi obletnici smrti dragega moža in očeta Žitomira Terčelja darujeta Marta in Verenka 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk, 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo, 50.000 lir za MPZ Fantje izpod Grmade in 50.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na očeta Antona Briščaka daruje hči Marija z možem Alfredoin
100.000	lir za Godbeno društvo Prosek.
_ V spomin na Gigija Poljšaka, očeta Čupinega trenerja Davida, darujeta Marino in Ljuba Košuta 50.000 lir za Pomorski klub Cupa.
V	spomin na Gigija Žerjala daruje Albin Hrvatič (Boršt 137) 10.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
V	spomin na drago mamo in taščo Štefanijo Grgič darujeta Klara in Angelo
50.000	lir za balinarsko sekcijo ŠZ Gaja-Namesto cvetja na grob gospe Albin®
Guštin, Grazieline mame, daruje Ana Terbižan vd. Siviz 50.000 lir za TPK Sirena.
Ob 7. obletnici smrti moža in očeta Marjota Sirka darujejo žena Pierina tel hčerki Milena in Tanja 30.000 lir za Ljudski dom iz Križa.
menjalnica				27. 3. 1990 _	
TUJE VALUTE	FIKING : ;	 MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI trst
Ameriški dolar .		 1259,900	1245.—	Japonski jen 		8,030	S."-
Nemška marka .		 735,150	733,—	Švicarski frank		827,500	824.-^
Francoski frank		 218,410	216,500	Avstrijski šiling		104,435	104.''
Holandski florint ... 653,180		650,500	Norveška krona		190,550	188."'
Belgijski frank		 35,530	35.—	Švedska krona		204,240	201.^
Funt šterling ..		 2036,200	2010,—	Portugalski eskudo .	8,329	8."'
Irski šterling ..		 1965,—	1945.—	Španska peseta 		11,502	n-"
Danska krona .		 192,900	190,—	Avstralski dolar		941,100	900.^
Grška drahma .			7,661	7,300	Jugoslov. dinar 		—	lOO.-'
Kanadski dolar		 1070,600	1030.—	ECU	;		1503,500	—
					
					
Sejem Alpe-Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani
Danes Dan Italije
Uradno je na sejmu pristona tržaška trgovinska zbornica, ki vzdržuje najtesnejše stike z upravnimi in gospodarskimi strukturami Slovenije - Potrebni bi bili še tesnejši gospodarski stiki
Dolgo vrsto let je predstavljala Italijo na sejmu Alpe-Adria dežela Furlanija-Julijska Krajina, ki je pripravila raztavo v sodelovanju s trgovinskimi zbornicami štirih pokrajin. V zadnjih letih pa se je deželno predstavništvo v bistvu omejilo samo na uradno prisotnost tržaške trgovinske zbornice. Tržaška zbornica sicer vzdržuje najtesnejše stike z gospodarskimi in upravnimi strukturami Slovenije, z Ljubljana pa bi lahko tesneje sodelovala tudi goriška zbornica, saj ni nujno, da omeji svoje poslovne stike samo na Novogoriško medobčinsko zbornico. Očitno pa prevladujejo krajevni interesi in tako ni na vidiku neke skupne deželne politike, ki bi lahko pripomogla k razvoju dobroso-sedskih odnosov, predvsem pa gospodarskih pobud. Te so prepuščene le poslovnosti in dejavnosti posameznikov ali stanovskih združenj, ki pa nimajo uradne in tako vsestranske podpore.
In vendar poslujejo na našem področju kar tri delegacije mešane italijansko jugoslovanske zbornice, tržaška pa je najštevilnejša v Italiji. Poleg tega imamo na našem področju vrsto mednarodnih — tudi specializiranih sejmov — ki pritegnejo obiskovalce m odjemalce iz Slovenije. Dosledna propaganda in seveda tesnejše medsebojno sodelovanje bi lahko pripomogli, da bi se vse te Prireditve uveljavile v veliko večji meri.
Taki stiki bi bili potrebni predvsem v tem obdobju, ko je v Ju-
goslaviji prišlo do sprememb v predpisih o gospodarskem poslovanju in ko so dane realne možnosti za navezovanje in urejanje tako imenovanih višjih oblik gospodarskega sodelovanja.
Slovenski gospodarstveniki na vsakem srečanju poudarjajo, da bo zanimanje za tradicionalne oblike trženja zelo verjetno upadlo. Verjetno bodo skrčene možnosti poslovanja tako na podlagi sejemskih sporazumov kot maloobmejnih računov (avtonomni računi), oblikovane pa bodo nove ugodnosti in možnostiza prave industrijske kooperacije, za sovlaganja, za ustvarjanja podjetij z mešanim kapitalom v vseh gospodarskih panogah.
Kakorkoli že, povrnimo se k današnjemu dnevu. Tudi letos je vidna prisotnost predvsem članov Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki so se odzvali vabilu. Letos so celo popestrili svojo ponudbo, saj so gostinci predstavili svoj turistični menu in skozi to pobudo uveljavili tudi cesto terana, torej tržaški del Krasa, mimo katerega se v poletnih mesecih pomikajo trume turistov, ki se ne zavedajo, da je tik ob hitri cesti zanimiva pokrajina, ki je prava redkost.
Menimo, da je to pravi pristop do sejemskih prireditev: skupna ponudba na vsak način privlači večje število obiskovalcev in pripomore k ovrednotenju vloge tržaškega gospodarstva.
In prav zaradi tega moramo poudariti dovzetnost Tržaške trgo-
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Zanesljiv partner v prostoru ALPE-ADRIA
TRST — Ulica F. Filzi 10
CASSA ItUKALlE ICO AKTIGIAMA OI»ICII»IA-TI?IICSTIi:____________
HRANILNICA IN l•OS□3ILMICA OPČIMIC-TRST

1

V NOVEM SEDEŽU
OPČINE — Ul. Ricreatorio 2 — Tel. 21491
vinske zbornice za možnosti razvoja sodelovanja s slovenskim gospodarstvom. Moramo ostati oziroma pridobiti vlogo povezovalnega člena med gospodarstvi Evropske skupnosti ter Slovenije in po možnosti z njenim sodelovanjem tudi z deželami Vzhodne Evrope.
Sedaj so najugodnejši trenutki za take pobude, ki bodo gotovo dobile tudi podporo s strani italijanskih osrednjih oblasti. Ne smemo namreč spregledati, da so vidni predstavniki italijanske vlade na raznih srečanjih izrazili pripravljenost za tesnejše sodelovanje z Vzhodom. Naša dežela je in bo ostala še vedno mejno področje, ki ima lahko največje koristi, če se vključi v take blagovne tokove. .
ODO KALAN
V razstavnem prostoru SDGZ
(Foto Bizilj)
VAS RAZVOJ Z NAMI
Že osemdeset let skrbimo za razvoj gospodarstva v deželi. Naši finančni svetovalci so Vam vedno na razpolago za katerikoli nasvet in temeljito pomoč. Pomagali Vam bodo izbrati najprimernejšo obliko finančne pomoči za razvoj Vaše gospodarske dejavnosti. Ponudili Vam bodo najugodnejša posojila in vse obstoječe finančne olajšave.
Če potrebujete njihov nasvet, ne odlašajte več. Oglasite se na Kmečki banki, goriški ljudski banki od leta 1909.
33 Banca Agricola Gorizia 3 Kmečka banka Gorica
<
o
E
o
o
<
Od skromnih začetkov do današnje zahtevne prireditve
Sejem Alpe Adria namenjen širokemu krogu obiskovalcev
Zunanjost in notranjost ljubljanskega Gospodarskega razstavišča
Ob svojem natanku je imel predvsem povezovalno vlogo in to nalogo ohranja še danes, sicer z veliko zahtevnejšimi cilji in v povsem spremenjenih pogojih. Sejem Alpe Adria v Ljubljani, ki bo odprt do konca tedna, je po eni strani razstava, katere namen je seznaniti širši krog obiskovalcev z najsodobnejšimi dosežki na najrazličnejših področjih, po drugi strani pa prostor, ki omogoča navezavo plodnih stikov med poslovnimi partnerji.
Ko je nastal pred skoraj tridesetimi leti, je bil sejem Alpe Adria v Ljubljani dokaj skromna pobuda, katere glavni cilj je bil povezati gospodarstvo Slovenije z ekonomijo sosednjih dežel in držav. Postopno pa se je sejem spremenil v izložbo skupnosti Alpe-Jadran in po tej skupnosti tudi prevzel ime. Iz skromnih zametkov se je torej sejemska pobuda razvila zahtevna prireditev, kot dokazuje med drugim dejstvo, da letos plapolajo na sejmu zastave 13 evropskih držav, ob njih pa še zastavi japonske in ZDA. Pri tem velja omeniti, da je od vzhodnoevropskih držav letos prisotna samo Češkoslovaška, medtem ko so vsi ostali razstavljale! iz zahodnoevropskih krajev. Tudi to dokazuje težnjo Slovenije, da se vključuje v evropske integracijske procese, kar je po eni strani njena ambicija po drugi pa ji to omogočata naravna lega in gospodarski potencial.
Novosti, ki jih je na področju gospodarskega poslovanja uvedla Markovičeva vlada, omogočajo poslovni ljudem pa tudi večjim delovnim kolektivom in podjetjem, da navezujejo vse bolj plodne odnose s tujimi partnerji. Slovenija, ki se je že dolgo let zavzemala za tako gospodarsko politiko, skuša sedaj te možnosti izkoristiti. V delovni skupnosti Alpe-Jadran je med najaktivnejšimi člani in prek te skupnosti kot tudi v neposrednih stikih s sosedi se vključuje v evropske integracijske tokove. Po svoji legi pa je lahko Slovenija v prihodnje vozlišče hitrih cestnih povezav med Vzhodom in Zahodom ter Severom in Jugom. Banke in tudi zasebni koncerni so pripravljeni vlagati v to smer, realizacija načrta pa bi, ob prepotrebnem upoštevanju varstva okolja, še tesneje povezala Slovenijo s širšo evropsko stvarnostjo.
Zanimanje za slovensko gospodarstvo in njegov potencial se kaže tudi v dejstvu, da so razstavljale! v zelo kratkem času odkupili razpoložljiv razstavni prostor. Prostor sicer ni izjemno velik v primerjavi z razstavišči velikih evropskih mest, toda sejem Alpe Adria ni vzorčni sejem pač pa prireditev, ki je namenjena širokemu krogu obiskovalcev, katerim vendarle daje dokaj zanimiv izsek dosežkov.
Nedvomno se bo to pokazalo tudi s številom obiskovalcev.
Ob poudarku j ki so ga na sejmu dali turističnemu gospodarstvu
Pestra ponudba gostinske opreme
Na sejmu Alpe Adria v Ljubljani že precej let posvečajo precejšnjo pozornost turizmu. Letos so vpeljali novo pobudo, Turistični forum, na katerem jugoslovanski in tuji izvedenci obravnavajo razna vprašanja, ki so povezana s turističnim gospodarstvom.
Med temelji uspešnega turističnega gospodarstva je tudi kakovostna gostinska ponudba, znaten del razstavljalcev iz Italije se je zato opredelil za tako področje, da bi se predstavil v Ljubljani.
Poleg poudarka, ki ga sejem daje turizmu in turističnemu gospodarstvu, so razstavljalce privabile predvsem nove zakonske uredbe in možnosti neposredne izmenjave.
Paleta proizvodov je pestra: od šankarske do kuhijske opreme, od ustreznih strojev in avtomatov pa vse do pripomočkov, ki pospešujejo obratovanje in olajšujejo delo. Poleg strojev pa seveda raz-stavljalci ponujajo ustrezen servis ali pa zahtevnejše storitve kot so vsestransko projektiranje in opremljanje hotelov, večjih in manjših gostinskih obratov in poslovnih prostorov.
Pomebna značilnost je predvsem dejstvo, da razstavljale! ne ponujajo več samo svoje proizvodnje in ne težijo več samo za kupoprodajno pogodbo, pač pa nudijo trajnejše sodelovanje, ki naj omogoči nemoteno obratovanje.
Ponudba italijanskih razstavljalcev obsega tudi opremo hotelov, gostišč, bivalnih prostorov, kot so terase in vrtovi'.
Ob strojih in avtomatih pa je še pestra paleta higienskih pripomočkov, ki jamčijo hitro in boljšo nego gostinskega obrata, kar je predpogoj za uspešnejše obrato-
vanje in večjo odmevnost med potencialnimi gosti.
V ta okvir se je vključil tudi član SDGZ Boris Zidarič, ki je prvič na sejmu in se je usmeril prav na vse pripomočke za čiščenje od strojev do kemikalij. In to po načelu, da poleg stroja samega kupcu jamči tudi ustrezen servis.
IMPORT - EXPORT
DISTRIBUZIONE INTERNAZIONALE LEGNAMI ED AFFINI S. r. I.
MEDNARODNA DISTRIBUCIJA LESA IN LESNIH PROIZVODOV d. z o. z.
34132 TRST - Ul. Ghega 3 Tel. (040) 62088/64310/64677 - Tlx 460442 DILATS Fax (040) 362595 - P.l. in C.F. 00519540322
s R L
Sedež: 34133 TRST — Ul. Lazzaretto Vecchio 2
Tel. (040) 31113 - Fax (040) 311303 — p. p. 901
Filiala: 34170 GORICA — Drev. XXIV. maja 1 Tel. (0481) 31659 - 32173 Telefax (0481) 81965 Telex 460857
so. be. ma.
IMPORT - EXPORT
GORICA — Travnik 6 — Tel. (0481) 31034 - 33490 Telex 460330 Sobema I
SKLADIŠČE IN PISARNE: Ul. Čase sparse 77 Sovodnje (GO)
Tel. (0481) 21213 - 20895 Telex 461207 Sobema I Telefax 20969
FILIALA: Štivan 3/c — Tel. (040) 208798
G. M. B. H.
Viktringer Ring 26 - Tel.: (0463) 56216 Celovec - Avstrija - Telex: 422801 KIMEX A Telefax: (0463) 51257
IZVOZ - UVOZ PO MALOOBMEJNIH, SEJEMSKIH IN REDNIH RAČUNIH - ZASTOPSTVA
TRST
UL. CABOTO 16 TEL. (040) 381616
INFORDATA s.r.l.
D SVETOVANJE, NAČRTOVANJE INFORMACIJSKIH SISTEMOV
D PROGRAMSKI IZDELKI D RAČUNALNIKI IN PERIFERNE ENOTE O POMOŽNA OPREMA IN POTROŠNI MATERIAL ZA CAOP
Korzo G. Verdi 133 - Gorica Tel.: (0481) 31884 - 30976 Telex: 460895 KIMEX I Telefax: (0481) 531187


'
PLETILNI IN ŠIVALNI STROJI
PRI
T R S T - Trg Goldoni 5 - Tel. (040) 728315
IZREDNE CENE
S. R. L.
IMPORT - EXPORT
TRST—Ulica Ghega 2 Tel.: (040) 368998-369248-369636 Telex: 460517 TECHNA I Fax: (040) 361634
Tradicionalna razstava na sejmu Alpe-Adria
»Človek in prosti čas« z gospodarskega vidika
Tudi sejem Alpe-Adria '90 ima že tradicionalni podnaslov »Človek in prosti čas«. Ne smemo gledati na ta naziv omejevalno, saj je področje človekovega udejstvovanja raznoliko in predvsem gospodarsko zanimivo. In prav v tem duhu bo tokrat sporedu tudi seminar imenovan Turistični forum. Od danes, 28. pa do petka 30 bodo vidni jugoslovanski in tuji izvedenci, obravnavali neko specifično temo.
Danes bo vodilna misel foruma kongresi in sejmi v sklopu turistične ponudbe. Kongrese bodo prikazali kot sestavni del turistične industrije v 21. stoletju, razčlenili pa bodo tudi vprašanje, kako vidne sejemske prireditve lahko vplivajo na turistične tokove. In končno bo govor o ponudbi Ljubljane na področju kongresnega turizma in o njeni povezovalni vlogi med Zahodom in Vzhodom.
Jutri, bo govor p turističnih trendih v 90. letih. Nemški strokovnjak bo orisal poglede svojih sodržavljanov na sredozemski turizem, ki dejansko živi od nemško govorečih dopustnikov. Govor bo tudi o revitalizaciji starih mestnih jeder kot dopolnilu turistične ponudbe. In končno bodo podani še pogledi na važnost dobre turistične ponudbe, ki pomeni istočasno predstavitev celotne dežele velikemu krogu ljudi.
V petek, 30. bo osnovna tema bolj tehničnega značaja in sicer promocija turistične ponudbe. Tu bo prišel predvsem v poštev prikaz turistične ponudbe Slovenije ter važnost neposrednih stikov z potencialnimi obiskovalci. Predstavljena bo tudi vloga komisije za turizem, ki je bila pred leti ustanovljena v okviru delovne skupnosti Alpe-Adria. Komisija bi dejansko mo-
rala botrovati skupni ponudbi dežel AA a vendar na tem skupnem področju je bilo do danes le malo storjenega. V decembru preteklega leta je sicer izšel skupni koledar, ki je bil povezan z nagradnimi vprašanji a v naši deželi ta pobuda ni bila dobro popularizirana.
Pestrejša je tudi ponudba, namenjena navtičnemu turizmu. Poleg plovil, ki spadajo med tardicionalno ponudbo, je letos razstavljenih mnogo sodobnih pripomočkov, ki so nujno potrebni za varno plovbo in za brezskrbni dopust. Domači in tuji razstavljalci so se zavedeli, da je možno prav na tem področju pritegniti pozornost raznih kupcev, ki vasakodnevno obiskujejo sejem in med katerimi je mnogo ljubiteljev morja in z njim povezanih dejavnosti.
Specializirana razstava »Naredi sanm« neposredno in plastično vabi ljubitelje raznih »konjičkov«, ki so vezani na fizično ustvarjalno dejavnosti. Tu bodo obiskovalci dobili vsa pojasnila, kot tudi navodila, kako naj pristopijo k zadovoljevanju svojih želja, kako bodo lahko izdelali lepše in zahtevnejše predmete.
In končno še pogled na kozmetični salon. Geslo današnje razstave je: »Skrb za zunanji vi--dez je sinonim lepote«. Tudi na tem področju so znali organizi-ratorji sejma ujeti korak s svetovnimi trendi. Zunanji izgledi tako ženske kot moškem postaja iz leta v leto važnejši. Vsi iščemo večno mladost in lepoto!
(mž)

EDITORIALE
STAMPA TRIESTINA s.p.a.
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA d.d.
34137 TRST - UL. DEI MONTECCHI 6 Tel.: (040) 7796677 Telex: 460270 EST I Fax: (040) 773715
Filiala: GORICA UL. MALTA 2 Tel.: (0481) 530532 Telex: 460366 EST GO Fax: (0481) 31009
KOMERCIALNI SEKTOR:
bvoz - uvoz:
' repromateriala za grafično, kartonažno in papirno industrijo
9rafičnih strojev, časopisov
^ splošnega blaga v okviru avtonomnih računov TRSTA in
gorice
ZASTOPSTVA
UVOZ
IZVOZ
Rešim s.r.l.
Predstavništva - izvoz - uvoz 34133 Trst - Ul. Cicerone 8 - p. p. 101 Tel. (040) 362676-362286-362397-362973 Telex 460561 Rešim I Telefax (040) 361839
Poslujemo v mednarodni blagovni menjavi industrijskih proizvodov, repromaterialov in opreme, še posebej v okviru gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo.
(g) Saura
UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA
Specializirana v trgovini s papirjem
in embalažnim steklom.
GORICA - Ul. Trieste 247 Telefon: (0481) 521222 Telex: 461248 SAURA I Fax: (0481) 22203
KEMIJA ■ PETROKEMIJA - KOZMETIKA - ZAŠČITA OKOLJA - STEKLARSTVO
CHEMOSERVICE s.r.l.
Korzo Italia 69 - 34170 Gorica/Italija
Tel. (0481) 533992 - 533909 - Telefax (0481) 535066 - Telex 461174 BRUNOVI
GRACE
DAVISON PRODUCT LINE
PERCHEM
ms.p.AJ
Bonney Forge Europe E4 KO C H
Valve Division	koch utehnational s.pa
/"fc SOCETAITAUANA RESNE
o
folstciči
INDUSTRIE CHIMICHE
fratelli lamberti spa.
CASTELLI INTERNATIONAL SPA
ihO
SIOF
Chemviron ^ruppocastck
Carbon	Aluservice
fS
SOC. IT. 0B8I0I FERRO
CHEMOSERVICE/ALUSERVICE - PROIZVODNJA KEMIKALIJ ZA POVRŠINSKO OBDELAVO ALUMINIJA
PRIL01/12
agrar
S.R.L.
IMPORT - EXPORT ZASTOPSTVA
TRST
Ul. Valdirivo 19 Tel. (040) 631900, 631846 Telex 460195
€*	(&o
CGRR01/1
D. Z O. Z.
SPLOŠNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA UVOZ - IZVOZ
TRST-Ulica Geppa 9	FILIALA:
Tel. 368928, 369012, 368860, 369104	GORICA
Tx 460559 - PP 185 - Tfx (040) 368798 Ul. Trieste 160
FORNITURE GRAFICHE FERLUGA s a t ,
grafična oprema in stroji kompletna izbira grafičnega repromateriala
34145 TRST - TRIESTE - Ul./Via Orsera 21 Tel. (040) 828082/3
®(nMi&qpM
UVOZ-IZVOZ PREDSTAVNIŠTVA
POOBLAŠČENI IZVOZNIKI
D. D.
IVECO BU^a LANCIA
IIRELLI COflliTTO
34132 Trst, Ul. Geppa 9, tel. (040) 369220 - 34170 GORICA, Korzo Verdi 51, tel. (0481) 33576
PRIL01/7
fARCO
FINE CHEMICALS
34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 g r | Tel. (040) 365424 ' ' ' Tlx: 461012 FARCO I Fax (040) 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
Filiala v Gorici:
Ul. Trieste 160
Tel. (0481) 20769 ____________________________
agroforešt)
IMPORT - EXPORT
TRST
(0
ffl
Legalni sedež:
Ul. Rossetti 111 — Tel. (040) 39001/2 - 393955 Telex 460371 ALPTS I Telefax 394022
Filiala: Gorica - Ul. del Faiti 15 Tel.: (0481) 533000
V okviru razstave Alpe Adria v Ljubljani
Skupnost Alpe Jadran predstavlja obračun desetletnega povezovanja
Pogled na Ljubljano
Večkrat govorimo o skupnosti Alpe Jadran, a le redki vedo, kaj je bilo pravzaprav narejenega v teh desetih letih tesnega sodelovanja med deželami. Občasno smo seznanjeni z novicami o tem ali onem zasedanju, kljub temu pa dober del prebivalstva te skupnosti nima jasne slike o sklopu dogajanj. To stanje potrjujejo rezultati raziskav javnega mnenja, ki so bile izvedene prav v okviru skupnosti.
Na 9. zasedanju komisije gospodarskih zbornic, ki je bilo lani v Lienzu, je prišla do izraza zaskrbljenost, da se organi skupnosti oddaljujejo od prebivalstva, ki ni dovolj obveščeno o dogajanjih. Ta razmišljanja so spodbudila posebno komisijo, da pripravi skupno razstavo, ki je letos prvič predstavljena na sejmu Alpe Adria v Ljubljani. Skrb za organizacijo je prevzela Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju s Komitejem za mednarodne odnose pri Izvršnem svetu Slovenije. V posebnem oddelku hale B je možno sedaj shematično pregledati vse pobude, ki so bile izpeljane, kot tudi organe in komisije skupnosti. Razstava je tako sestavljena, da jo brez velikih težav lahko postavoji tudi v drugih mestih in si lahko le želimo, da jo bomo videli tudi poleti na tržaškem vzorčnem sejmu, kljub temu, da o tem vprašanju ni bil še sprejet dokončen sklep.
Razstava ni mogla zaobjeti celotnega delovanja, pač pa le važ-
nejše pobude, ki so so jih uresničili in ki so imele vidnejši pomen za celotno delovno skupnost.
Dejstvo, da je bila raztava prvič postavljena v Ljubljani, ni naključno. Komite za mednarodne odnose Slovenije že dalj časa aktivno sodeluje v skupnosti in v zadnjih mesecih je svoje pobude še pospešil. Približevanje ES je nuja, od katere je odvisna gospodarska bodočnost Slovenije. O vključevanju v skupnost razpravljajo danes povsod po Jugoslaviji, saj se je tudi Srbija začela zanimati za možnost in za pogoj evstopa. Ne smemo namreč spregledati, da sodelovanje s skupnostjo ni vezano na državne sporazume in da vsaka dežela določa in odloča svojo vlo-
go in tako tudi svojo zunanjo politiko.
Težko si predstavljamo, da lahko vodi neka dežela samostojno zunanjo politiko izven rednih vsedržavnih kanalov, vendar vemo, da so tudi gospodarski stiki vezani na vsesplošno politiko. Na tem področju prednjači v Jugoslaviji prav Slovenija, ki si je že utrla pot za lastno uveljavitev.
V okviru razstave je tudi skromnejši prostor, v katerem je raztav-Ijena najlepša »stolica« pravzaprav njen načrt, ki je bil nagrajen v posameznih državah. Razstava tudi seznanja z etnografskimi in kulturnimi značilnostmi 18. dežel delovne skupnosti Alpe Adria.
(OK)
PRIL0V8
ALPEKPCRT »i
IMPORT EXPORT ZASTOPSTVA
TRST
Tel. (040) 369228, 369064, 368988, 368714 Ulica Geppa 9 Telex 460134 AGROF Telefax (040) 362896
GORICA
Ulica Trieste 160 Tel. (0481) 20982
PRIL01/16
O proizvodnja O trgovina
O oprema in repromateriali za papirno, predelovalno in grafično industrijo
34170 GORICA Tel. (0481) 521900 - 20985 - 21975 Ul. deTIndustria 6	Telex 461156 PAPER I
Telefax 0481/21117
Spored na sejmu AA
DANES, SREDA, 28. 3. — Dan Italije — Predviden obisk predstavnikov Trgovinskih Zbornic FJK dopoldne v Hali B — sledilo bo srečanje z operaterji v razstavnem prostoru FJK
Ob 10.00: Pričetek trodnevnega »Turističnega Foruma« Koordinator Lojze Šoster. Tema dneva: Kako vključiti kongrese in sejme v turistično ponudbo.
Četrtek,29. 3. — ob 10.00: 2. dan »Turističnega foruma« — Koordinator Mgr. Miro Kline Tema dneva: Evropski turistični trendi v 90 letih.
Petek, 30. 3. — Ob 10.00: 3. dan »Turističnega foruma« — Koordinator Rudi Tavčar Tema dneva: Promocija turizma
Sobota, 31. 3. — Ob 19.00: Zaključek sejma AA 90.
Vsak dan bodo delegacije raznih držav predstavljale svojo turistično ponudbo skupaj z večjimi turističnimi organizacijami Slovenije.
C.I.SAA.
commercio
intermediazione
sviluppo
alto
adriatico
mednarodna trgovina in razvoj v severnem Jadranu
TRST
Drevored Miramare 129
Telefon: (040) 411010
Telex: 460505 I — Telefax: (040) 410411
hoble
HOBL01/1
PROIZVODNJA: lesenih lamelarnih oken po meri
nosilne konstrukcije iz lameliranega lesa
IZVOZ - uvoz
ZASTOPSTVA: v lesnem, kemičnem, mehaničnem in elektrotehničnem sektorju
33049 ŠPETER (San Pietro al Natisone) - Italija
Industrijska cona — Tel. (0432) 727286 Telex 450504 HOBLES I Telefax (0432) 727321
GLOBTRADE	PRIL01/15 italiana S.p.a.
Export - Import	
SEDEŽ:	FILIALA:
34170 Gorica, Korzo Italia 75	Milan, Foro Bonaparte 76
Telefon: (0481) 33307 - 33910 - 34011	Telefon: (02) 878726 - 878826
Telex: 460555 GLOBTR I	Telex: 321641 GLOB Ml
Telefax: (0481) 87160	Telefax: (02) 871512
Proizvodni obrat MIPOT S.p.A. v Krminu (Gorica)
MIPOT
ELEKTRONSKI SESTAVNI DELI ZA PROFESIONALNO UPORABO
•	UPORI
•	UPOROVNA VEZJA
•	HIBRIDNA VEZJA
Tankoslojna in debeloslojna tehnologija
MIPOT s P a.
GLAVNI SEDEŽ: Ul. Corona 5 - KRMIN (GO) Tel.: 0481/630200 - Telex: 460408 Telefax: 0481/62387
V hollywoodskem blesku letos več zanimanja za vsakdanja človeška čustva
Med prestižnimi oskarji uspeh italijanskega filma
V	noči med ponedeljkom in torkom je prestižna ameriška Academy of Motion Picture Arts and Sciences podelila največ letošnjih Oskarjev Beresfordovemu delu Driving Miss Daisy, je bil deležen štirih zlatih kipcev: med drugim je bil to najboljši film leta, v katerem je v glavni vlogi nastopila najboljša ženska igralka, 80-letna Jessi-ca Tandy. V primerjavi s kopico Oskarjev, ki jih je pred dvema letoma odnesel Bertoluccijev Zadnji cesar (to je tudi doslej edino tovrstno priznanje italijanskemu režiserju), pa je bila _letošnja ocenjevalna komisija nekoliko skopa v »množičnem« podeljevanju nagrad posameznim filmskim delom. Tri oskarje je tako zaslužil Zwickov Glo-ry: za najboljši zvok, fotografijo in predvsem za najboljšo stransko vlogo, ki jo je odigral Denzel Washington. Ameriški igralec je sedaj četrti temnopolti Oskarjev nagrajenec, ob njem so še Sid-ney Poitier, Hattie McDaniel in Louis Gossett Junior. Po dva Oskarja sta odnesla Sheridanov My Left Foot (moški protagonist in ženska stranska vloga) in Stonejev Born on the Fourth of July (režiser in montaža).
V	običajnem lesketu velevarieteja je oskarja za najboljšo režijo prejel Oliver Stone za film Born on the Fourth of July. Ob koncu dolge lo-sangeleške noči zvezdnikov je Stone izrazil svoje nekoliko »pokvarjeno« zadoščenje: očitno si je od ocenjevalne komisije pričakoval več priznanj, na ta račun je zato sicer nekoliko pikro pripomnil, kako je vietnamska tema (v filmu obravnava težave vietnamskega povratnika) še vedno za marsikoga nelagodna in »neprebavljiva«. Leta 1986 je njegov film Platoon zaslužil štiri oskarje (najboljši film, režija, montaža in zvok).
Najboljši filmski igralec leta je Londončan Daniel Day Lewis, ki je bil letos deležen tudi svoje prve nominacije. V filmu My Left Foot odigra vlogo hromega Christyja Browna, ki se uspe z edinim možnim načinom sporočanja - s svojo levo nogo - uveljaviti kot pesnik in pisatelj. V istem filmu je nastopila tudi Brenda Fricker, ki je zaradi odlične interpretacije dramatičnega in ganljivega lika Christyjeve matere odnesla oskar za najboljšo žensko stransko vlogo.
Med sicer precej ostro konkurenco - za to priznanje so se potegovale igralke, kot so Jessica Lange, Michelle Pfeiffer, Isabelle Adjani in Pauline Collins - se je kot najboljša filmska igralka leta uveljavila Jessica Tandy. Njena interpretaci-
ja Miss Daisy, bogate judovske gospodične, ki ob spremstvu svojega temnopoltega šoferja podoživi četrt stoletja ameriške zgodovine, je že bila nagrajena z zlatim globusom in srebrnim berlinskim medvedom. Med drugim je Tandyjeva stopila tudi v 62-letno zgodovino Oskarjev kot najstarejša nagrajenka, 7. junija bo namreč praznovala svoj 81. rojstni dan. Pred njo je primat branil George Burns, ki je pred 14 leti prejel oskarja v starosti 80 let in 2 mesecev.
Posebno priznanje je za življenjsko delo prejel 80-letni japonski režiser Akira Kurosawa.
Kot najboljše tuje filmsko delo pa je prestižnega oskarja prejel Tornatorejev Nuovo Cinema Paradiso. Priznanje je doživelo precejšen odmev ne le v italijanskem, temveč tudi v ameriškem filmskem svetu. Mladi sicilski režiser Giuseppe Tornatore si je namreč zlati kipec zaslužil že s svojim drugim večjim filmskim delom. Pred tem je njegov režiserski prvenec /1 camorrista doživel le medel uspeh, celo izid nagrajenega Nuovo Cinema Paradiso je italijansko občinstvo sprejelo precej hladno, kljub njegovim poznejšim uveljavitvam na festivalil Europacinema in v Cannesu. Po mnenju mnogih vidnih osebnosti filmskega in producentskega sveta je ta oskar zelo pomemben za bodočnost italijanskega filma. Mnogi so izrazili zadovoljstvo, češ da je Tornatorejevo delo dokaz kakovosti in vsebinske globine ter predstavlja pomemben korak naprej v preseganju kulturnega potrošništva. Prav to je po mnenju nekaterih vse odločneje označevalo hollywo-odsko filmsko razsodišče, letošnja izbira slavne Academy, da z največjim svetovnim priznanjem nagradi to pristno, deloma avtobiografsko zgodbo mladega sicilskega režiserja, pa je jasen dokaz želje po iskanju umetnosti, človeških vrednost in izrazne kakovosti v filmski ustvarjalnosti.
Italijanski film je torej po 16 letih spet suvereno doživel uspeh losangeleške noči zvezdnikov. Pred Tornatorejem so bili za najboljši tuji film deležni oskarja trije italijanski režiserji: Vit-torio De Sica (leta 1947 za Sciuscia, dve leti pozneje za Ladri di biciclette in leta 1971 za leti, oggi e domani), Federico Fellini (leta 1956 za La strada, leto zatem za Le notti di Cabiria, leta 1964 za Otto e mezzo in pred 16 leti za Amar-cord) in Elio Petri (leta 1970 za film Indagine su un cittadino al di sopra di ogni sospetto).
’			aiiiii	današnji televizijski in radijski sporedi	illlllllilp
..f™‘'
RAI 1
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nanizanka: Gli occhi dei gatti
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Variete: Ci vediamo
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Piacere RAI 1
13.30	Dnevnik
14.00	Varieteja: Gran premio - pausa caffe, 14.10 Oc-chio al biglietto
14.20	Nanizanka: Časa, dolce časa!
15.00	Odprta šola
15.30	900 - It. literatura od leta '45 do danes
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17-55 Iz parlamenta in vesti
18.05	Aktualno: Italia ore 6
18.40	Kviz: Lascia o raddop-pia?
19.40	Almanah in dnevnik
•‘0.30 Film: Titolo di studio -
nonno (kom., ZDA 1985, r. Števen Hilliard Štern, i. Art Karney, Len Bir-
oo, man)
2~15 Dnevnik in filmi
•‘■‘■35 Šport v sredo: nogomet
„	- Španija-Avstrija
^■00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 0-15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
{ RAI 2
7.00	Otroški variete: Pata-trac in risanke
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Izob. oddaja: Rojstvo psihoanalize v Italiji
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e
.13.00 Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Diogenes, Gospodarstvo
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	TV igri: L'amore e una cosa meravigliosa, 16.20 Tutti per uno
17.00	Vesti in Iz parlamenta
17.10	Odprti prostor
17.30	Rubrika: Tutto sul Due -Uragano, il vento dell'-attualita
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35 Nanizanka: Faber
19.25 Aktualno: Rosso di sera
19.45	Vreme, dnevnik in šport
20.30	Aktualno: La notte della Repubblica (16. del)
22.50 Dnevnik - nocoj
23.00	Variete: Ritira il premio...
23.30	Dnevnik in horoskop
0.05 Film: Michael Shayne
investigatore privato (krim., ZDA 1940, r. Eu-gene Forde, i. Lloyd Nolan)
|	^ RAI 3	|
12.00	Dok. oddaja: Meridiana (Tavolozza italiana -Storia e legjgenda dei nostri castelli, L uomo e il suo ambiente)
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarec: Let
15.00	Izbrane rime Francesca Petrarce
15.30	Videosport: jahanje in motonavtika
17.00	Nanizanki: Valerie - Il primo appuntamento,
17.30	Vita da strega -Processo a Samanta
18.00	Dok. oddaja: Geo
18.30	Kolesarstvo
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Drobci
19.55	Nogomet: NDR-ZDA (iz Berlina)
21.45	Film: L'uomo del fiume nevoso (pust., Avstral. 1982, r. George Miller, i. Kirk Douglas, Jack Thompson)
23.20	Aktualno: Il piccolo Toto - Oskarjevem nagrajencu, Tornatoreje-vem filmu Nuovo Cinema Paradiso
23.50 Nočni dnevnik
0.05 Pred 20 leti
|~~TV Ljubljana 1
9.05	Mozaik. Spored za otroke in mlade: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, 9.15 TV drama Sorodnika (pon.), 10.50 nadaljevanka Zapeljivec (pon. 3. dela)
11.40	Video strani
15.00	Žarišče (pon.)
15.30	Nanizanka: Khan (pon.)
16.30	Dnevnik
16.40Poslovne informacije
16.45	Mozaik. Dokumentarni
oddaji: Kočevska je ena nesrečna dežela, 17.35 Po sledeh napredka
18.10	Spored za otroke in mlade: ZBIS Jaše k nam Zeleni Jurij, 18.25 Rdeča kapica (predstava SNG Maribor)
19.00	Risanka in TV okno
19.18 Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Film tedna: »Z« (dram.,
Fr.-Alž., r. Costa Gavras, i. Jean-Luis Trintignant, Yves Montand)
22.10	Dnevnik in vreme
22.30	Nordring '90 - srečanje evropskih radijskih postaj
23.15	Nanizanka: Khan 0.15 Video strani
rUPl TV Koper
13.45	Rubrika: Settimana Gol
14.45	Veliki boks (pon.)
15.45	Dokumentarec: Čampo Base
17.45	Rubrika: Obiettivo Sci
18.15	Wrestling Spotlight
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Žarišče
20.30	Košarka NBA
22.00	TVD Novice
22.10	Nočni boks
22.55	Variete: Snow Board Show
23.10	Tednik o motokrosu: Supercross
0.10 Oglejmo si prvake: Gol-den Juke Box (pon.)
TV Ljubljana 2
16.30	Poskusni satelitski prenosi
18.30	Alpe Jadran
19.00	Dokumentarec: Divji svet živali
19.30	Dnevnik in Žarišče
20.30	Svet poroča
21.30	Izbor za 5. evrovizijsko tekmovanje mladih glasbenikov
23.10	DP v odbojki: Paloma Branik-Mladost Monter
CZ~CANAI.es	1
?10 Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fami-glia americana - La sup-plente, 9.00 Love Boat -Questione di cuore, 10.00 ln I Jefferson
u-30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori,
14.15	II gioco delle cop-
1S pie
'09 Aktualni oddaji: Agenda matrimoniale, 15.30
l6.oo	Cercoeoffro
16.30	Z^niški pregled 17 n kanale 5 za vas
Kvizi: Doppio slalom, 17-30 Babilonia, 18.00 jAK. H prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9, 19.45 rra moglie e marito 20 2s Syodi Marco Columbro) Variete: Striscia la noti-2n 2;ia
‘ 5 ^Janizanki: Dallas, 21.30 22.^n iiyndsty
23.15	vUkr*ka: Forum
ariete: Maurizio Co-
,05 vSeShS,
120	Lon G,ant .
hi la fa la paga
Striscia la noti-
ReTB4_________________
8.30	Nanizanka: Ironside
9.40	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.40 Aspettando il domani, 11.05 Cosi gira il mondo
12.00	Nanizanka: Strega per amore - Dov'e il genio (2. del)
12.30	Otroški variete: Ciao Ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Ve-ronica, il volto dell amo-re, 16.45 General Hospi-tal, 17.35 Febbre d'amore
18.30	Variete: Star 90
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si
20.30	Film: Il segreto degli In-cas (pust., ZDA 1954, r. Jerry Hopper, i. Charl-ton Heston, Robert Yo-ung)
22.30	Film: Comera verde la mia valle (dram., ZDA
1941,	r. John Ford, i. Ma-ureen 0'Hara, Walter Pidgeon)
0.35 Film: Bengasi (dram., It.
1942,	r. A. Genina, i. Maria Tasnady)
ITALIA 1______________
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nanizanke: SuperVicky - Chi č di scena, 9.00 Mork & Mindy - Le va-canze di Mork, 9.30 Agente Pepper - Delitto di alta classe, 10.30 Simon & Simon - Il camper dei coraggiosi, 11.30 New York New York -Tiro al bersaglio, 12.35 Chips - L'angelo di Poundi, 13.30 Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35 DeeJay Television
15.20	Italijanske smešnice
15.30	Nanizanka: Batman -Catwoman pronta a uc-cidere
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanki: Arnold, 18.35 L'incredibile Hulk
19.30	Nogomet: SZ-Nizozem-ska (iz Kijeva)
21.30	Nogomet: Anglija-Brazi-lija (iz Wembleyja)
23.30	Nogomet: Škotska-Ar-gentina (iz Glasgovva)
1.30	Italijanske smešnice
1.40	Nanizanka: Star Trek -
Corte marziale
OPEON________________
12.30	Nanizanka: Ouattro in amore
13.00	Otroški variete: Sugar
15.15	Nad.: Mariana, 16.15 Pa-siones, 17.15 Senora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Smešnice
18.45	Aktualno: USA Today
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.15	Branko in zvezde
20.30	Film: La diga sul pacifico (dram., It. 1958, r. Rene Clement, i. Silvana Man-gano, Anthony Perkins)
22.30	Oddaja o priseljenceh
23.00	Film: Cyclone - arma mortale (fant., ZDA 1986, r. Fred Olen Ray, i. Heat-her Thomas)
TMC___________________
9.30	Nadaljevanka: Adamo contro Eva
10.15	Nanizanka: Il giudice
10.45	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja
14.00	Športne vesti
14.30	Glasba: Clip clip
15.00	Risanke: Snack
15.30	Variete: Girogiromondo
16.00	Film: Preferisci caffe, te o me? (kom., ZDA 1973, r.
Norman Panama, i. Karen Valentine)
17.45	Aktualno: Ženska TV
18.45	Igra: Il paroliere
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
20.00	TMC News
20.30	Nogomet: Španija-Avstrija (prijat, tekma)
22.00	Aktualno: Galileo
23.00	Vesti in šport
24.00	Film: Pištola veloce (vestern, ZDA 1964, r. Sidney Salkow, i. Audie Mur-
phy)
T1LBFRIULI __________
11.30	Nanizanka: Boys & Girls
12.00	Rubrika: Il salotto di Franca
12.30	Nanizanke: La grande barriera, 13.00 Detective in pantofole, 13.30 James
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubriki: Appuntamento '90,20.30 Z županom
22.30	Nanizanka: Matt Helm
23.30	Nočne vesti 0.10 Vesti: News
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.30 Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji (pon.); 9.10 Soft mušic; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Zdravniška posvetovalnica;
12.20	Melodije; 12.40 Z revije Primorska poje: MPZ Andrej Paglavec iz Podgore (dir. Marjan Ciglič); 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotičekTČmo na belem; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (62. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki;
14.20	Mladi mladim; 14.40 Merkurček;
15.00	Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26;
20.00	Zborovska glasba; 20.35 Igra violinist Slavko Zrimšek; 21.05 Knjižni trg;
21.30	Iz oper Viktorja Parme; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti;
18.35	Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Program plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Tikajmo se;
10.35	Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja;
11.30	Italiana; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Čestitke poslušalcev in glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in Yu; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle, 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba.
Ukrep začne veljati v ponedeljek, 2. aprila
Meso kontingenta proste cone Obvezen cenik za vse vrste mesa
Srečanje s furlanskim pesnikom C. Macorjem
Predstavil ga bo Marijan Brecelj
Ne gre za prvoaprilsko potegavščino, čeprav ukrep začne veljati v nedeljo, oziroma v ponedeljek, 2. aprila.
Trgovinska zbornica je prav pred kratkim dokončala zahteven postopek, ki zadeva maloprodajne cene mesa proste cone. Medtem ko sta bili doslej določeni samo maloprodajni ceni za dve vrsti mesa - v bistvu za zrezke in meso v prsih, s kostjo - bo po novem kupec imel možnost večje izbire (in tudi večje kontrole nad cenami) mesa. Trgovinska zbornica je namreč pred kratkim izdelala nov cenik za posamezne vrste govedine. Cenik je že potrdil Pokrajinski odbor za cene in stopa v veljavo, kakor smo uvodoma zapisali, 1., oziroma 2. aprila.
Kilogram govejega mesa v skoku, brez kosti, bo veljal 10.500 lir, zrezki
10.800, bržolica 17.000, najkvalitetnejše meso pa 21.000 lir. Cene manj kvalitetnih delov pa so bile določene takole: drugorazredno meso brez kosti 9.700 lir, meso brez kosti, v prednjem, 8.500, meso v prsih, brez kosti, 5.100.
Trgovinska zbornica je že tudi poskrbela za tiskanje cenikov, ki jih bodo morali izpostaviti v vseh mesnicah in. to na vidnem in dostopnem mestu.
Sicer pa so v mesnicah, v zadnjih letih, v glavnem že dokaj dosledno spoštovali priporočilo o "prozornih" cenah za meso kontingenta goriške proste cone.
Novost ukrepa je pač v tem, da so določene cene za različne kategorije mesa in ne samo za dve.
Ob tem velja poudariti tudi ugotovitev, da z novo razvrstitvijo ne bo prihranek ob nakupu mesa nič manjši v primerjavi z dosedanjim sistemom. Meso bo še zmeraj v poprečju za kakih 38 odstotkov bolj poceni, kakor recimo v sosednji videmski pokrajini. Pri nekaterih kakovostnih vrstah mesa je razlika v ceni med mesom proste cone in mesom na prostem tržišču še višja.
Zdi se, da bodo z novo ureditvijo morda kmalu opustili tudi dosedanji sistem nakaznic, oziroma odrezkov. Globalni kontingent mesa povsem zadostuje za kritje porabe celotnega prebivalstva. Pred odpravo nakaznic, oziroma odrezkov bo seveda treba uvesti drugačen mehanizem, da se preprečijo morebitne zlorabe.
Celso Macor sodi v krog, žal redkih besednih ustvarjalcev, ki pišejo v furlanščini. V dobrem poldrugem desetletju, odkar se je odločneje pojavil, z objavo nekaj pesniških zbirk, zadnja je izšla pri založbi Braitan v Bračanu pred kakšnim mesecem, se je uveljavil kot najizrazitejši sodobni besedni ustvarjalec. Ob tem velja opozoriti predvsem na dve prvini njegovega literarnega ustvarjanja: izreden posluh in pozornost za jezik in neko posebno pristno moč izražanja.
Kljub temu da že dolgo živi v Gorici (v kočniku) je ostal trdno zasidran v svetu nekdaj izrazito kmečkega okolja rodne Viarse {Verse) pri Romansu.
Ob predstavitvi Celsa Macorja, ki bo jutri zvečer gost Srečanja z avtorji v Kulturnem domu, velja posebej opozoriti na njegovo široko razgledanost in poznavanje slovenske književnosti predvsem pa na njegovo odklanjanje slehernega sovraštva med furlanskim in slovenskim narodom, ki jima je usojeno živeti skupaj in ki sta v vsej dosedanji zgodovini dokazala pravzaprav veliko strpnost in vzajemno spoštovanje. Celsa Macorja, ki je znan tudi kot sodelavec raznih revij in publikacij, bo predstavil Marijan Brecelj. Poleg pogovora o pesniškem ustvarjanju bo srečanje tudi priložnost za pogovor o odnosih (na kulturnem področju) med slovenskim in furlanskim svetom. Gre za področje, ki je tako rekoč na dotiku roke, ki pa se včasih zdi neznansko oddaljeno.
Srečanje z Macorjem bo jutri ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma.
KULTURNI
DOM
Slovensko javnost v Italiji VABIMO
na javno razpravo s kandidatom za predsednika Republike Slovenije
dr. Markom Demšarjem
SLOVENIJA IN SLOVENCI V ITALIJI V 90. LETIH
ki bo v Kulturnem domu v Gorici v ponedeljek, 2. aprila, ob 20.30
SLORI
V Novi Gorici danes volilni shod Demosa
V Novi Gorici bo danes ob 19. uri predvolilni shod Demosa — združene opozicije. Nastopili bodo prvaki strank, ki nastopajo v tej koaliciji in sicer dr. Jože Pučnik, ki je tudi kandidat za predsednika republike, dr. Dimitrij Rupel, Ivan Oman, prof. Lojze Peterle in dr. Dušan Plut.
Shod bo v veliki dvorani Kulturnega doma.
B V Gradišču bo drevi ob 18. uri glavna skupščina vodovodnega konzorcija CAFO. Na dnevnem redu je poleg drugih vprašanj tudi odobritev proračuna za leto 1990.
Danes petič Naš vrtiljak
V mali dvorani goriškega Kulturnega doma se bo danes popoldne ponovno zavrtel Naš vrtiljak. Tokrat bo na_ vrsti že peto zabavno srečanje namenjeno našim najmlajšim. Kot že prejšnje prirejajo tudi ta Vrtiljak dijaški dom Simon Gregorčič, Zveza slovenskih kulturnih društev in Kulturni dom. Na današnjem srečanju bodo učenci osnovne šole IX. korpusa iz Nove Gorice uprizorili igrico Meh za smeh, v režiji Rosande Komel Klemše.
Srečanje na Vrtiljaku bo ob 17. uri. Organizatorji opozarjajo mlade prijatelje, naj ne pozabijo vabila, da bodo dobili žig, s katerim bodo lahko sodelovali na žrebanju, ki je predvideno na letošnjem zadnjem Vrtiljaku.
Srečanje baletnih šol Alpe-Jadran
Goriška baletna šola »Tersicore« prireja nocoj v Verdijevem gledališču baletni večer, ki ga predstavljajo kot srečanje plesnih šol Alpe-Jadran. Manifestacija bo potekala pod pokroviteljstvom občinske uprave.
Poleg plesalk šole »Tersicore« iz Gorice in Tržiča pod umetniškim vodstvom Corinne Brandolin (ki skrbi tudi za umetniško usklajevanje večera) in Itale Di Ber Brandolin bodo nastopili še ansambel »Ballettschule Li-enz-Villach« (umetniški vodja Sabine Zechner), »Baletna škola u Zagrebu« (um. vodja Tatjana Lucič-Sarič) in šola za klasični in moderni ples iz Ponte-dere »Gruppo Toscano di Firenze-Pisa-Livorno« (um. vodstvo Renato Fi-umicelli in Valentina Morelli Poggi-nati).
Na večeru bodo od 21. ure dalje predstavili razne plesne zvrsti od klasičnega baleta do can-cana, madžarskega narodnega plesa, jazz dancea in drugih sodobnih oblik plesnega izražanja.
Od jutri dalje nov sklop četrtkovih filmov v Kulturnem domu
Gorka kinema gleda v svet
Minilo je nekaj tednov od pete izvedbe Film video monitorja in že se po krajšem prisilnem odmoru vrača k zvestim gledalcem filmski spored Gorica kinema. Gre že za tretji segment letošnje izjemno bogate sezone: od jutri do konca maja se bo zvrstilo devet filmskih četrtkov, ki jim gre prihodnji teden dodati še dvoje filmov v okviru tridnevnega srečanja z afriškim filmom. Tako kot ob vsakem spodobnem kosilu,-ko servirajo slaščice na koncu, se bo tudi sezona Gorica kinema sklenila s filmsko poslastico. V tem sklepnem delu bodo namreč prišli na vrsto naj novejši filmi režiserjev kot so Almodovar, Rohmer, Jodorowski, Imamura in drugi.
Poglejmo kar po vrsti. Že jutri zvečer (kot vedno ob 20.45) bodo v Kulturnem domu vrteli španski film »Zveži me!« (»Atamel«) režiserja Pedra Almodovarja, ki je bil predstavljen na letošnjem festivalu v Berlinu. Almodovar se tudi tokrat ni odpovedal značilni izzivalni in neublaže-ni čutnosti: z ekscesi in paradoksi nam predstavi Rickyje-vo hrepenenje po ljubezni in njegovo prepričanje, da osvajanje dekleta ne gre brez nasilja.
Prihodnji teden bo od 3. do 5. marca tridnevno srečanje z afriškim filmom, ki ga prireja Center prostovoljcev za kooperacijo in razvoj (CVCS) v sodelovanju s Kinoatelje-jem. V okviru četrtkovega sporeda bodo predstavili film Yaaba režiserja fdrisse Ouedraoga (koprodukcija Burkina
Faso, Francija, Švica), ki je prejel prvo nagrado na lanskem festivalu afriškega filma, sodeloval pa tudi na festivalih v Cannesu in Locarnu. Pred tem bo srečanje z afriškim filmom ponudilo še ogled filmov »Taborišče Thiaro-ye«, rež. Sembene Ousmane in Thierno Faty Sow (v torek,
3.	aprila) in »La trače«, rež. Nčjia Ben Mabrouk (v sredo,
4.	). Naslednji četrtek bo na sporedu »Indijski nokturno« Francoza Alaina Corneauja, teden kasneje pa bo prišel na vrsto »Nostos. Povratek« režiserja Franca Piavolija, ki je sprejel povabilo Kinoateljeja in bo ob predvajanju prišel v Gorico na srečanje-razgovor z gledalci.
Zadnji teden aprila bodo privrženci filma "počivali" - v četrtek, 26., bodo lahko sledili koncertu »Tribute to Benny Goodman« - in si nabrali moči za pirotehniški konec sezone, ki ponuja po vrsti »Pomladanske pripovedi« Eriča Roh-mera, »Santa sangre« Alejandra Jodorowskega ter trojico filmov z Daljnega vzhoda: razmišljajoči »Črni dež« japonskega mojstra Soheia Imamure, presunljivi »Smrt mojstra čaja« drugega Japonca Keia Kumaia (srebrni lev na lanskem festivalu v Benetkah) in epski »Žalostno mesto« Houa Xiaoxiana s Taiwana (zlati lev v Benetkah).
Kot vedno je za ogled filmov potrebna izkaznica Kinoateljeja. Cena posamezne vstopnice je 6 tisoč lir, abonma za 9 filmov pa stane 30 tisoč lir. Abonenti dobijo v dar katalog 5. Film video monitorja.
Vsedržavni sindikat zavarovalnih agentov - pokrajinska sekcija za Goriško, obvešča, da so uradi zavarovalnic zaprti zaradi stavke še jutri, 29. t. m.
Stavko so oklicali iz protesta proti zamudi pri obnovi ekonomskega sporazuma, ki je zapadel že leta 1981.
_______________kino__________________
Gorica
CORSO 17.00-22.00 »Nato il 4 luglio«. Prep. ml. pod 14. letom.
VERDI 21.00 Srečanje baletnih šol Alpe Jadran.
VITTORIA 17.30-22.00 »Brucia sesso bru-cia«. Prep. ml. pod 18. letom.
rwy v • s/
Frzic
COMUNALE 20.30 »Festival dela canzon bisiaca«. Glasbena prireditev.
EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri 17.30-22.00 »Piaceri insaziabili«. Prep. ml. pod 18. letom.
Nova Gorica
Domove odbojkarice zmagale na slikarskem natečaju
Precejšnja prenova v sestavi pokrajinskega vodstva KPI
Domišljeno izdelana risba z naslovom »Dekleta, ki igrajo odbojko v hribih« je zmagala prvi slikarski natečaj, ki ga je mladinska komisija pri goriški odbojkarski federaciji organizirala za učence osnovnih in dijake nižjih srednjih šol. Avtorica zmagovitega izdelka pa je predstavnica Doma Agorest Tanja Vižintin, ki jo je ocenjevalna komisija, ki jo je vodil prof. Enzo Perco, izbrala med šestdesetimi sodelujočimi.
Da so Domove predstavnice ob mreži pridne tudi v risanju, pričata drugo in tretje mesto, ki sta si ga zagotovili
Marjana Kovic in Karin Tommasi, obe soigralki Vižintinove.
Nagrajevanje je bilo v nedeljo v Lečniku ob prisotnosti predsednika goriške odbojkarske federacije lan-nuccija in predstavnikov številnih odbojkarskih društev.
S tem v zvezi moramo ugotoviti, da se nagrajevanja nista udeležili Domovi predstavnici, ki sta zasedli prvi dve mesti, tako da je pokale in opremo dvignil predstavnik Agoresta Dino Roner. Prisotna in vesela priznanja pa je bila tretjeuvrščena Karin Tommasi, ki smo jo za to priložnost tudi fotografirali. (Foto Pavšič)
Predsinoči se je sestal federalni odbor posoške KPI in izvolil novo pokrajinsko vodstvo, potem ko so že na prejšnjem zasedanju izvolili za pokrajinskega tajnika Maurizia Salomonija.
V 15-članskem pokrajinskem vodstvu bo osem pristašev Occhettove linije, pet članov, ki so se na nedavnem kongresu opredelili za skupino Natta-Ingrao in en Cossutov pristaš. Izvoljeni so bili Domenico Belle, Marina Cuzzi, Gianmassimo De Pace, Anna Di Gianantonio, Denise Flebus, Oliviero Furlan, Enrico Gherghetta, Massimo lurich, Alessandro Maran, Bruno Ma-rizza, Luciano Patat, Alessandro Perro-ne, Gianna Pirella, Lucio Poiani in Sergio Zilli. Pri tem je prišlo do precejšnje prenove in pomladitve, saj so potrdili le šest dosedanjih članov vodstva, devet pa je novih.
Federalni odbor je nato izpopolnil še sestavo predsedstva, v katero so bili izvoljeni Rosaria Di Dato, Marzio Lamberti in Stanko Maligoj, ter tajništva, v katero sta vstopila Marina Cuzzi in Alessandro Maran.
razna obvestila
Današnje srečanje Na goriškem valu Radia Trst A ob 14.30 bodo oblikovale običajne tedenske rubrike. Pregled kulturnega delovanja bo podal Marko Ču-bej, o predavanju Ivana Štuheca v Katoliškem domu bo spregovorila Neva Klanjšček, o 2. otroški urici v Feiglovi knjižnici pa Franka Ferletič. Recitatorji štandreške dramske skupine O. Župančič se bodo predstavili z recitalom "Najbolj
smo srečni, ko sin mirno spi". Oddajo bo sklenila športna rubrika Vilija Prinčiča, ki se bo med drugim pogovarjal z Aleksandrom Kodričem.
Na ljudskem radiu bodo danes ob 18. uri med običajno oddajo o socialni, kulturni in gospodarski stvarnosti na Goriškem spregovorili o vlogi Kulturnega doma v mestnem kulturnem delovanju. Gost oddaje bo predsednica upravnega odbora KD Nada Komjanc.
V uradu Kulturnega doma so na razpolago slike z družabnega večera ob 8. marcu.
Občinska knjižnica v Doberdobu bo
danes zaprta, odprta pa bo jutri od 15. do 18. ure.
SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 »Ameriška ninja - 3. del«. '
SVOBODA (Šempeter) Danes zaprto. Jutri 20.00 »Ameriška ninja - 3. del«.
DESKLE Danes zaprto. Jutri 19.30 »Smrtonosno orožje - 2. del«.
__________pogrebi_____________
Danes ob 8. uri Francesco Lauri iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče, ob 9.30 Jožica Kristančič vd. Stanič iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločniku, ob 11.30 Giulio Grusovin iz splošne bolnišnice v kapucinsko cerkev in na glavno pokopališče, ob 13. uri Irma Morelli vd. Bauzon iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališ' če, ob 14.30 Francesco Comar iz splošne bolnišnice v Škocjan.
048f-387333 NEPOSREDNA ZVEZA
presti mm
S klicem na to številko boš dobil katerokoli pojasnilo v zvezi s posojili PRESTIAUTO
<4.
H Banca Agricola	1
J Kmečka banka Gorica	%
Ob gostovanju ljubljanske Slovenske filharmonije
Obetaven nastop dveh mladih slovenskih poustvarjalcev
Dvorana Kulturnega doma ni bila ob koncertu pretirano polna, obisk na koncertu pa le ni bil porazen	(Foto Magajna)
Glasbena matica nima sreče s simfoničnimi koncerti.
Večer, ki bi moral biti najbolj bleščeč glasbeni dogodek vse koncertne sezone, gre neopazno mimo večine slovenskega tržaškega glasbenega občinstva, tudi če ponuja najbolj znano in najbolj romantično literaturo, torej za najširši okus, (ali prav zato!), pri prisotnih, bolj zavzetih poslušalcih pa pusti neprijeten občutek, ki po tolikih izkušnjah tudi iz prejšnjih let opozarja na že kroničen problem gostovanj simfoničnih orkestrov iz Ljubljane: da pridejo, razen redkih izjem, v Trst z neprimernimi programi in s površnimi izvedbami; s programi, ki ne odgovarjajo značaju in izkušnjam orkestra in v tem primeru tudi občinstvu ne povejo nič novega, in z izvedbami, iz katerih ne odsevajo le slogovne in vsebinske pomanjkljivosti, ampak celo težave tehničnega značaja, kot neenotnost in neuglašenost -torej težave s simfonijo v morfološkem in etimološkem pomenu besede.
Na koncertih radi poslušamno tudi skladbe, ki jih poznamo od zdavnaj, ker je tam stik z glasbo živ, neposreden; zanima nas, kakšen bo tokrat glasbeni portret znanega avtorja, v osnovnih potezah enak, a v podrobnostih drugačen, seveda do potankosti premiljen in prepričljiv. V tej koncertni sezoni se dvakrat sprašujemo, kaj je od pričakovanja pred koncertom ostalo po njem. Koliko diferenciranega podajanja treh po dobi nastanka in namenu različnih Beethovnovih del smo slišali na jesenskem koncertu Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana z dirigentom Antonom Nanutom? Smo imeli tokrat res vso možnost poglobiti se v Lalojevo Špansko simfonijo in Franckovo Simfonijo in predvsem v primejavo med obema umetnikoma glede na njuno sodobnost in pripadnost istemu glasbenemu prostoru v času, ko je francoski simfonični orkester črpal nove barvne
odtenke iz Berliozovih inovacij? In ugotavljati razlike med njima, ki izvirajo iz nacionalnih in značajskih potez? Ob priložnostnih gostovanjih se izvajalec lahko izogne tveganju, s tem pa ponudi novemu občinstvu skladbe, ki mu (orkestru) najbolje ustrezajo, ali pa še raje take, ki niso v tistem prostoru tako znane: recimo v Trstu vzhodna litertura.
Po teh načelnih ugotovitvah pa moramo le izraziti zahvalo Slovenski filharmoniji (in tržaški Glasbeni matici), da nam je predstavila novo skladbo sodobnega slovenskega avtorja Pavla Mihelčiča Slavo vojvodine Kranjske, ki s tankočutno in barvito intrumentacijo ustvarja kontrast med zbledelo patino preteklosti in ostrino današnjega časa, na čemer lahko slo-
ni eno od sporočil te skladbe; in da nam je predstavila dva mlada in obetavna slovenska poustvarjalna umetnika: dirigenta Marka Letonjo in violinista Mirana Kolbla; oba sta v mladostnem zagonu sprejela izvedbo te privlačne glasbe in svojo nalogo opravila nadvse vzorno: Letonja z zanesljivo, ne preširoko, a jasno kretnjo (včasih morda premalo odločno in pripovedno), Kolbl pa z natančno igro, lepim tonom v vseh legah in dinamikah ter smiselnim fraziranjem. Želimo jima, da bi že do zdaj pridobljeno veliko znanje obogatila z nadaljnjimi izkušnjami, kar jima bo omogočilo še bolj poglobljeno in temperamentno podajanje glasbe.
JANKO BAN
Miroslav Košuta
TRIJE
DOMOVINSKI
EPIGRAMI
VREMENA KRANJCEM
Kaj pravijo poslednja poročila, vremena Kranjcem bodo se zjasnila?
Na sončni strani Alp bo res odjuga ali grozi ledeni val od juga?
LEPO JE V DOMOVINI
Lepo je v domovini biti mlad -tako zdaj vidiš strank razcvet, ker pa je predvidljiv razplet, boš videl tudi mnogih njih propad.
MIMO KUČANA
Pučnik zmaga dvakrat, cel in polovičen: cel, če bo slovenski preporod resničen, kolikor pa bo demokracija fuč, s polovico svojega imena - puč!
Pogovor s predsednikom telesa, ki opozarja na jezikovne in slogovne napake
Letos poteka 10-letnica ustanovitve Jezikovnega razsodišča. Omenjeno telo je nastalo oktobra 1980, zaživelo pa je kot ena od delovnih skupin Slovenščine v javnosti; tj. posebne sekcije (pozneje sveta) pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije. Sprva se je imenovalo Jezikovno sodišče, vendar so se njegovi člani že na prvem sestanku sporazumeli, da se delovna skupina rajši imenuje Jezikovno razsodišče. Poglavitni namen Jezikovnega razsodišča je bil in je obravnavanje kršitev jezikovnega in slogovnega vedenja. Jezik, tako so menili člani razsodišča, nam kaže našo samobitnost, omogoča vse vrste sporazumevanja in izražanja, s tem pa je tudi pomembna prvina medsebojnih družbenih razmerij.
Nastanek Jezikovnega razsodišča je bil povezan s povečanjem zanimanja za slovenski jezik; le leto dni prej je npr. bilo v Portorožu široko pripravljeno posvetovanje o jeziku, ki je imelo velik odmev v javnosti.
Prva uradna seja Jezikovnega razsodišča je bila 27. oktobra 1980, v prvi sestavi so bili Matjaž Kmecl, Janez Gradišnik, Janko Moder, Janez Sršen, Jože Toporišič in Janez Stanič. Prvi predsednik je postal Matjaž Kmecl, na tej funkciji so mu sledili Frane Jerman, Slavko Splichal in (od 1987. leta naprej) Stane Ivanc. Sedanji člani razsodišča so (poleg Ivanca) še Marjeta Humar (Inštitut za slovenski jezik pri SAZU), Jože Faganel (Inštitut za slovensko literaturo in literarno teorijo pri SAZU), Jože Stabej (založba Borec), Majda Križaj (lektorica Mestnega gledališča ljubljanskega) in slavistka ter publicistka Berta Golob.
Člani razsodišča se (razen sredi poletja) zbirajo ob sredah, na sestankih sestavljajo sporočila .za javnost (t.i. izjave), v katerih opozorijo na določen jezikovni problem. Doslej so izdali 421 izjav, do oktobra jih bodo predvidoma še kakih 30. Jezikovno razsodišče je edina skupina, ki redno deluje pri Svetu za slovenščino v javnosti.	. v
O desetletnem delovanju Jezikov-nega razsodišča smo se pogovarjali s Ptedsednikom tega telesa, Stanetom Jancem. Ivanc je po izobrazbi roma-po poklicu pa urednik zunanjepo-ltične redakcije Dela. V Jezikovnem azsodišču zastopa Društvo slovenskih ^jiževnih prevajalcev, poleg z novi-Nrstvom se namreč ukvarja s prevodi } francoščine in italijanščine (preve-j je npr. Tomizzovo Citta di Miriam J* 1 druga dela). Ivanc je letos obnovil rredsedniški mandat, na tej funkciji 0 tako ostal še dve leti.
I kakšen je pravzaprav obračun 10-tnega delovanja razsodišča? j, f9'f^tne izkušnje Jezikovnega raz-dišča so pokazale, da se ljudje zani-za probleme slovenskega jezika, tov hitro se namreč razvnamejo za o rstne probleme, radi se o njih po-njpVariaj°, številni dopisniki pa nas na-kov °Pozarjajo. Glede delovanja Jezi-da ,ne9a razsodišča lahko ugotovimo, hia ttuh' ki smo ga vložili, ni bil za-sklf T? se kaže v tem, da se mnogi S0riS^ei° na izjave Jezikovnega raz-b0 ls^a- Spričo tega je pričakovati, da del na^a ustanova še naprej uspešno
s°vala.
je,f®dstva javnega obveščanja so Posv °yne,nu razsodišču na začetku Sojjj eHla precejšnjo pozornost. Sča-sodi* Je zanimanje za delovanje raz-sta upadlo, tako da njegove izja-
ve trenutno redno objavljata le Delo in TV Ljubljana...
Izjave Jezikovnega razsodišča imajo odmev med tistimi, ki se za jezik zanimajo, med ostalimi pa ne. Za jezik pa se zanimajo tisti, ki ga bolje obvladajo. Povedal bi primer: pravopis novinarja, ki obvlada slovenski jezik, je natrgan in umazan, pravopis novinarja, ki ima probleme s slovenskim jezikom, pa je nov zaklenjen v omari. Slednji se povrhu sploh ne zaveda, da dela jezikovne napake. Različna stopnja zanimanja za izjave Jezikovnega razsodišča je posledica tega, da razsodišče nima moči, ki naj bi jo imelo po imenu; ne izvaja namreč nikakršnih sankcij. Če pa bi Jezikovno razsodišče razglasilo npr. najslabšega novinarja leta (nekaj podobnega velja za gostince v okviru akcije Nagelj in bodeča neža), bi se ta najbrž sramoval. Hkrati pa bi skušal tudi izboljšati svoj jezik. To bi bila mogoče ena pot, ena rešitev.
Kakorkoli že, večina novinarjev je na naše izjave pozorna. Veliko pozornost naletijo tudi med lektorji in seveda med slavisti. Če pa kak časopis sklene, da naših izjav ne bo objavljal, pomeni, da mu ni dosti mar izboljšanje jezika.
Dejali ste, da trud razsodišča nikakor ni zaman, opaziti pa je tudi, da
politiki, novinarji itd. delajo vedno iste jezikovne napake. Kako si to razlagate?
Morda bi ta pojav najbolje razložili s primerom šoferja, ki plačuje globe zaradi visoke hitrosti, a vseeno še naprej hitro vozi.
Najbrž je osnovni problem ta, da šola ne deluje kot bi morala; slovenski jezik je precej zanemarjen, dogaja se tudi, da poučujejo na njej Neslovenci. Posledica tega je, da ljudje izgubljajo občutek za pravilno pisanje oz. govorjenje.
Dogaja se, da so v zvezi s tem pogosto na prepihu prav novinarji. Kaj menite o novinarskem pisanju v' Sloveniji?
Novinarji v Sloveniji na splošno slabo pišejo. Ta ocena seveda ne velja za vse; med tistimi, ki so (vsaj po mnenju Sveta za slovenščino v javnosti) na visoki kulturni ravni pisanja, so npr. novinarji Dela. Vendar tudi tu prihaja do razlik: lokalni dopisniki npr. pišejo veliko slabše od ostalih novinarjev, celo opozorila lektorjev ne zaležejo veliko. Jezikovnih napak je skratka tudi v Delu precej, eden od vzrokov so nedvomno slabe plače novinarjev. Stanje bi se verjetno izboljšalo s strožjim načinom dela; ta pa se lahko uveljavi z
mehanizmi, s katerimi bi izboljšali kakovost jezika?
Omenil bi primer Francije. Tu deluje v okviru vlade posebna komisija, ki se ukvarja s problemi francoskega jezika. Člani te komisije predpisujejo besede in fraze, ki jih je treba obvezno uporabljati v uradnem komuniciranju (tj. od vladnih do občinskih organov). Ker je Francija precej centralistična dežela, je bilo to lažje izpeljati kot drugod. Poleg tega so prizadevanja dala rezultate.
Tovrstne komisije v Sloveniji nimamo. Jezikovno razsodišče lahko samo daje nasvete za uporabo besed, bese-dih zvez itd. Prej pa, ko še ni delovalo razsodišče, smo si pomagali kot smo znali. V Delu smo npr. »skovali« več izrazov, npr. besedo zdomec, ki je nadomestila dolgo socialistično frazo »delavec na začasnem delu v tujini«.
Na zadnji seji Sveta za slovenščino v javnosti je bil govor o publicističnem oz. novinarskem jeziku v zamejstvu. Na zatožni klopi je bila zlasti kakovost pisane besede. Je slaba raven pisanja neizogibna za vsako narodno skupnost, ki živi zunaj meja matične države?
Tisti, ki so se s tem bolj podrobno ukvarjali trdijo, da je stanje slovenskega jezika v zamejstvu nespreme-
uvajanjem tržnega gospodarstva
Obstajajo še kaki drugačni
njeno že od prve svetovne vojne dalje. Mi pa, ki se ukvarjamo predvsem s publicistiko, smo ugotovili tole: zamejski kulturni prostor je resda pod vplivom jezika večinskega naroda, vendar je zanimivo, da tudi tam najdemo slovnične napake, ki so značilne za časopise v Sloveniji. So pa nekatere posebnosti: Primorski dnevnik npr. vedno uporablja izraz tajnik namesto sekretar (npr. tajnik KPI), kar se nam zdi bolj prikladno.
Težje je odkriti stilistične napake; tudi tu se dogaja, da jezik podlega italijanskemu oz. nemškemu (če gre za Koroško) načinu pisanja.
Sedaj ko je SZDL prerasla v stranko (in postala Socialistična zveza Slovenije) postaja vprašljivo nadaljnje članstvo Jezikovnega razsodišča in samega Sveta za slovenščino v javnosti v njej. Nekateri so že predlagali, da bi Svet prišel pod okrilje Skupščine republike Slovenije. Bi nam kaj več povedali o tem?
Na zadnji seji Sveta za slovenščino v javnosti je Jože Toporišič (tj. predsednik Sveta) predlagal, da bi se o tej zadevi pogovorili s sedanjim in kasnejšim predsednikom Skupščine. Delovanje Jezikovnega razsodišča v okviru Skupščine bi za nas bilo pomembno iz več razlogov. Najvažnejši je ta, da bi preko tega telesa lažje dosegli sprejetje ustreznih zakonov s tega področja, v prvi vrsti zakona, ki bi določal, da morajo imeti slovenska podjetja slovensko ime. SZDL tega ni bila sposobna, Skupščina pa je za to seveda pristojna. Nesmiselno je namreč, da imajo slovenska podjetja tuja imena (npr. Viator, Integral itd.).
Glede članstva v SZDL moram dodati, da nam je le-ta šla precej »na roko«: dala nam je prostore, tehnični material itd., skratka, omogočila nam je, da smo sploh delovali.
Pogovor zapisal IVAN VOGRIČ
Pogovor z nogometašem, ki je bil prvič sklican v reprezentanco
SchiOaci na Benecovem srečanju
Tako je včeraj Vidni sprejel Schillacija (levo)
TRICESIMO — Salvatore, Toto Schillaci, Juventusov napadalec, je bil v ponedeljek na srečanju, ki ga je v Tricesimu pripravila tovarna športne obutve in opreme Kronos-Beneco, v središču pozornosti vseh, ki so se za to priložnost zbrali v znanem furlanskem hotelu. Eden od dobitnikov nagrade »Protagonisti športa« je namreč prav nekaj ur pred prihodom v Tricesi-mo izvedel, da ga je italijanski državni selektor Azeglio Vicini prvič vključil v člansko reprezentanco. Nič čudnega torej, da je bil 25-letni siciljski igralec dokaj presenečen in to se mu je poznalo na obrazu tudi, ko je za televizijsko oddajo »II processo del lunedi« odgovarjal na vprašanja Adriana De Žana.
Počakal sem, da se je Schillaci poslovil od televizijcev in ga vprašal za krajši razgovor. Pogledal me je nekoliko zbegano in me vprašal, čemu toliko zanimanja zanj. Ko sem mu pač povedal, da je njegova prisotnost v reprezentanci športni dogodek dneva in ko mu je to pritrdil tudi Franco Causio, ki se je pridružil najinemu klepetu, je Toth postal bolj zgovoren in priznal, da ga je Vicinijeva odločitev povsem iznenadila, saj si ni pričakoval tako hitrega pozitivnega razpleta dogodkov.
Kaj si nadejaš po tej Vicinijevi odločitvi, da te vključi
pomemben izpit, ki ga moram za vsako ceno uresničiti, saj bo prav od njega odvisna moja bodočnost med "azzurri". Sicer sedaj lahko rečem, da bom dal od sebe vse, kot sicer to že delam pri Juventusu.«
Lani si bil najboljši strelec v B-ligi pri Messini, letos pa si prestopil k velikemu in priznanemu klubu. Komu se moraš zahvaliti za ta uspeh?
»Malo egoistično bi rekel predvsem samemu sebi, saj sem že nekaj let v Messini dokazoval, da sem vreden tudi A-lige. Kar zadeva prestop k Juventusu pa mislim, da moram posebno zahvalo izreči Gianpieru Bonipertiju, ki je verjel v moje igralske sposobnosti in mislim, da v letošnjem prvenstvu ga nisem razočaral.«
med reprezentante?
»Mislim, da gre :
Za konec še dve vprašanji: kolikšne so možnosti, da boste slavili v obeh pokalnih tekmah (italijanski pokal in pokal Uefa) ter, kdo je po tvojem glavni favorit za osvojitev italijanskega naslova v A-ligi?
»Glede prvega vprašanja bi rekel, da smo že na prvem srečanju proti Milanu za italijanski pokal dokazali, da lahko dosežemo končni uspeh. Kar zadeva pokala Uefa pa gre za izredno težko preizkušnjo, na katero pa se pripravljamo z vso resnostjo in to tudi, ker nismo "vezani" na italijansko prvenstvo.
Četudi šmo v nedeljo izgubili v Neaplju in pred dvema tednoma premagali Milan menim, da ima Sacchijeva ekipa več možnosti, da si zagotovi končno zmago.«
Glavne Kronosove nagrade »Protagonisti športa« so bile letos podeljene Gigiju Agostiniju, Salvatoreju Schillaciju in košarkarskemu igralcu Panapesce Andreiu Nicolaiu. Sicer komisija je v začetku dodelila priznanji tudi igralcu Sampdorie Manciniju ter Scavolinijevemu košarkarju Magnificu. Oba pa nista bila prisotna v Tricesimu, prvi zaradi poškodbe, drugi zaradi pokalnega nastopa v Španiji.
Ob glavnih pa so na večeru podelili tudi posebne Kronosove nagrade in sicer jugoslovanskemu trenerju Painija iz Neaplja Mirku Novoselu, branilcu Juventusa Robertu Galii, Interje-vemu tehničnemu direktorju Giancarlu Beltramiju, Udineseje-vemu igralcu Riccardu Galegu ter Milanovemu branilcu Billiju Costacurti.
Gigi De Agostini je bil pred novinarji in televizijskimi kamerami bolj zgovoren, saj je že navajen takega "vsakdanjega ritma". Najprej smo ga vprašali, s kakšnimi občutki sprejema Kronosovo nagrado.
»Moram reči, da sem izredno vesel priznanja, ki sem ga dobil v domačem kraju, kar ima dvojno veljavo. Ob tem bi rekel, da je pobuda tovarne Kronos izredno zanimiva in med najpomembnejšimi v državi.«
Tvojemu klubskemu tovarišu Schillaciju sem zastavil vprašanje o zmagovalcu letošnjega prvenstva. Kaj meniš ti o tem?
»Najprej moram reči, da smo z Milanom igrali povsem drugače, kot v Neaplju. Proti Sacchijevim varovancem smo pokazali zares, kaj znamo, medtem ko smo proti Napoliju igrali dokaj ležerno, čeravno je treba pristaviti, da je tekmo v bistvu zmagal Maradona, ki je bil nadpoprečen.«
Po nedeljskem srečanju je Juventusov vratar Tacconi dejal, da ste v teku prvenstva zgubili precej točk zaradi "zaspanosti". Kaj ti o tem meniš?
»Ne vem, kaj je Tacconi točno mislil, ko je to povedal. Res je, da smo zapravili nekaj nepotrebnih točk. Res pa je tudi, da so tako uspehi kakor neuspehi ekipe rezultanta vseh nastopajočih igralcev.«
Kaj pa glede finala italijanskega pokala in polfinala pokala Uefa?
»Rekel bi, da v obeh preizkušnjah imamo možnost uspeha, seveda če bomo igrali na najvišjem nivoju. Predvsem kar zadeva polfinale evropskega pokala bi rekel, da je italijansko-nem-ški dvoboj boljši, kot da bi se za mesto v finalu morali srečati s Fiorentino. Mi take izkušnje že imamo (beri Napoli) in reči ti moram, da niso nič zanimive.« '
Kakšna pa je skrita želja Gigija De Agostinija?
»Potem ko sem uspešno nastopil na evropskem prvenstvu ter na olimpijskih igrah bi si želel, da bi z državno reprezentanco uspešno prestal tudi svetovno prvenstvo, ki je za "azzurre" še posebej pomembno, ker se odvija v Italiji.«
RUDI PAVŠIČ
Priprava na nogometno SP v polnem teku
Poljska - Jugoslavija
Vse po predvidevanjih
Karpov izzivalec
KUALA LUMPUR — Anatolij Karpov je spet izzivalec svetovnega šahovksega prvaka Garrija Kasparova. Osvojil je tudi deveto partijo dvoboja ter tako gladko zmagal s 6,5:2,5. Zadnja partija je bila zelo napeta, saj je beli Timman stalno napadal ter v Španski partiji »divje« zaigral na zmago. Vendar pa je bil tudi tokrat bivši prvak spretnejši in povsem zasluženo pravzaprav z lahkoto osvojil celotno srečanje. Karpov je do sedaj premagal Hjartarsona s 3,5:1,5 in Jusupova s 4,5:3,5. Finalno srečanje Karpov - Kasparov se bo začelo 7. oktobra v New Yorku, šahista pa bosta odigrala kar 132. medsebojno partijo, kar je svojevrsten rekord.
VARŠAVA — Danes bodo odigrali skupno kar štirinajst prijateljskih nogo-meth srečanj za pripravo na bližnje svetovno prvenstvo. Jugoslavija bo v Varšavi proti Poljski nastopila v praktično popolni postavi, in sicer: Ivkovič, Stanojko-vič, Vulič, Hadžibegič, Spasič, Jozič, Br-novič, Katanec, Susič, Stojkovič, Vujovič.
Od ostalih prijateljskih srečanj bi omenili predvsem tekme SZ - Nizozemska (Italia 1, 19.30), NDR - ZDA (RAB, 19.55), Španija - Avstrija (TMC, 19.55), Anglija -Brazilija (Italia 1, 21.30), Škotska -Argentina (Italia 1, 23.30), Španija - Avstrija (RAI1, 23.35) in Egipt - Romunija.
Včeraj zbor »azzurrov«
MONATE (VARESE) — Včerja so se v Monateju pri Vareseju zbrali italijanski nogometni državni reprezentanti, ki jih je zbral zvezni selektor Vicini za sobotno tekmo proti Švici. Edina sicer bistvena novost je prisotnost Juventusovega napadalca Schillacija.
Danes povratna tekma Badalona - Scavolini
PESARO Drevi bo v Badaloni povratna tekma košarkarskega Koračevega pokala med Badalono in Scavolinijem. Prvo tekmo v Pesaru so z 99:98 osvojili Španci, ki so tudi drevi favoriti.
Odšel bo sam v južno steno Lotseja v Himalaji
Alpinist Tomo Česen bo poskušal »nemogoče«
Danes odpotuje v Himalajo znani slovenski alpinist Tomo Česen, ki ima zelo ambiciozne načrte. Sam in v alpskem stilu namerava preplezati južno steno 8516 m visokega Lotseja in zahodno steno 8091 m visoke Anapurne I. Cilja sta postavljena neverjetno visoko, na mejo nemogočega, saj ni še nihče splezal 3200 m visoki »zid« Lotseja, katerega je sloviti Reinhold Messner imenoval za alpinistični problem leta 2000. In res so to steno poskušali preplezati mnogi, uspel pa še ni - nihče! Še najvišje je prišla jugoslovanska odprava leta 1981, ki jo je vodil že pokojni Aleš Kunaver, na njej pa je lani našel smrt sloviti Poljak Kukuczka in še mnogi drugi. Tomo Česen se bo v Nepal podal z zdravnikom Jankom Kokaljem in snemalcem Tomažem Ravnikarjev, je pa najbolj primeren, da poskusi ta podvig. Psihično in fizično se je namreč že poizkusil lani v podobnem podvigu, ko je sam preplezal 2.800 m visoko južno steno skoraj osem tisoč metrov visoke Kumbakarne (bolj znane kot Jannuj in s tem prestal verjetno največjo alpinistično preizkušnjo vseh časov. Da bi zvedeli kaj več o tem podvigu, smo se s Tomom daljše pogovorili tik pred odhodom, ta intervju pa sedaj podajamo našim bralcem.
Tomo, kakšna je razlika med plezari-jo, ki si jo lani opravil na Jannuju in tisto, katere se boš lotil v kratkem?
»Vsekakor je nekaj bistvenih razlik, pa tudi podobnosti. Seveda bom tudi tokrat plezal sam in v alpskem stilu. Južna stena Lotseja je visoka 3200 metrov, Jannu-ja pa »le« 2800 m, zato pa je slednja strmejša, Lotsejeva pa objektivno nevarnejša zaradi ledenih in kamnitih plazov, pa tudi začne in se konča še precej višje, saj ne smemo pozabiti, da je Lotse višji od Jannuj a za kar 800 m, to pa ni malo na »področju smrti« okoli 8000 m visoko. Kot vidiš, ti pravzaprav ne morem odgo-
voriti, kaj je težje: Jannu ali Lotse, obrazložil pa sem ti razlike.«
Koliko bo pravzaprav trajala celotna odprava, saj ne smemo pozabiti, da se boš po morebitnem uspehu na Lotseju, če ti bo preostalo dovolj psihičnih in fizičnih moči, lotil tudi zahodne stene Anapurne I...
»Od doma bom toliko časa, dokler ne bom pač uspel, ali pa se... umaknil. To pa bo trajalo največ dva meseca. Objektivno bom presodil nevarnosti in ne bom silil tja, kamor ne bo mogoče. Sam sem idealno pripravljen, vendar pa je mnogo odvisno od objektnivnih faktorjev, ki so seveda vreme in pa razmere v steni. Na Lotseju, če bo šlo vse po načrtih, bi mor ral biti skupno s časom, ki ga bom uporabil za povratek, od tri do največ pet dni (v Jannuju sem npr. bil »le« 43 ur). Nato se bom premaknil pod Anapurno I in se je lotil z zahoda, kjer ni izpeljana niti ena smer. Ta stena je visoka kar 3000 metrov, končna pa se na višini preko 8000 metrov.«
Kako si se na ta podvig pripravljal?
»Nisem opravljal kakega posebnega specifičnega treninga prav za to odpravo, temveč sem le nadaljeval s svojo običajno pripravo. Pač fizični in kondicijski trening, plezarija, tek navkreber ipd.«
Ti si trenutno edini slovenski »profesionalni« alpinist po »zahodnem«, rekel bi skoraj Messnerjevem vzoru...
»No, že eno leto sem nekako profesionalen alpinist. Podpisal sem namreč pogodbo z ZTKOS, ki mi zagotavlja redni mesečni dohodek, pač nekakšno plačo. Zato pa sem jaz nekakšen njihov »uslužbenec« kot gorski vodnik, predavatelj ipd. Za opremo imam tudi nekaj sponzorjev, odpravo na Lotse in Anapurno I pa mi v celoti finansira Adria Airways.«
Za zaključek najbanalnejše in najbolj »nemogoče« vprašanje sploh: boš na Lotseju uspel?!
»Dobro sem se pripravil, za sabo imam izkušnjo Jannuja. Vsekakor sem optimist...«
DUŠAN JELINČIČ
Kvalifikacije za državno prvenstvo
Mladi krasovci spet odlični
w	w
Skupna programska izjava SZ Bor in ZSD Slovan
V zadnji preizkušnji za kvalifikacije na državno prvenstvo, ki je bila v Trentu, so se mladi krasovci dobro odrezali. V kategoriji mlajših pionirk sta nastopali Jasna Simoneta in Katja Milič. Miličeva je igrala v skupini z De Luganovo, kasnejšo zmagovalko turnirja in osvojila drugo mesto. V četrtini finala se je zatem srečala z borovko Jadranko Cergol, s katero je zgubila 2:0 (-15, -16) ter se tako uvrstila med osmerico prvih.
Najboljša med krasovci je bila v Trentu starejša pionirka Monika Radovič. Drugo mesto v svoji kategoriji je rezultat, ki ji bo nedvomno povečal možnosti za nastop na državno prvenstvo. Zmagovalka v svoji skupini je Monika zatem v predtekmovanju z lahkoto odpravila tri nasprotnice, v četrtfinalu premagala Ber-sanovo z 2:1 (18, -16, 14) ter v polfinalni tekmi še Androni (19, 19). V finalu je za las zgubila z Obexerjevo z 2:1 (19, -20, -17). S Katjo Milič sta bili uspešni tudi v dvojicah, kjer sta osvojili tretje do četrto mesto.
Med mladinci se Marjan Milič ni uvrstil iz skupine. Z nasprotnikoma Del Gu-asto in Stuartom je zgubil 2:0, proti Mas-novu 2:1. Biserka Simoneta je imela težavno nalogo že na začetku tekmovanja, ki pa jo je odlično opravila. Premagala je namreč Seegrerjevo, ki je za 23 mest pred njo na rang lestvici in si kot zmagovalka skupine utrla pot v polfinale, kjer pa se ni mogla uspešno upirati močni Avesanievi (-8, -17). Tretje do četrto mesto je dober rezultat za Simonetovo, ki šele prvo leto nastopa pri mladinkah.
Od vseh enajstih krasovcev, ki so začeli z nastopi na državnih turnirjih tret-jekategornikov, je začeto pot nadaljeval le Cristian Mersi s solidnimi uvrstitvami. Tako se je v Cuneu in Terniju uvrstil med prvo šestnajsterico, v Monzi med osem najboljših. V dvojicah z Bertolotti-jem (Fincantieri) sta osvojila srebro v Monzi in bron v Terniju. Zaradi dobrih uvrstitev na turnirjih tretjekategornikov je bil Mersi prepuščen k nastopom v drugi kategoriji. Na zadnjem turnirju absolutnih kategorij v Parmi je Mersi dosegel lep uspeh. Čeprav se ni prebil iz svoje skupine (bil je tretji), vendar je za osvojitev le-tega premagal Rodella (dvajseti v drugi kategoriji) in Foltza (33. v drugi kategoriji), mladi krasovec je na rang lestvici tretje kategorije 65 ex eguo. Posamezni rezultati Mersija pa tudi visok odstotek zmaganih prvenstvenih tekem v C ligi obetajo, da bo imel Kras prihodnjo sezono v B-2 ligi v svoji sestavi močnega igralca.
Še novice o polfinalnem delu italijanskega prvenstva ženske A lige. V skupini play off je Vittoria Ragusa premagala Verono, Coccaglio Barcellono. Finale za državni naslov bosta torej igrala Coma-fer Coccaglio in Vittoria Ragusa. V, skupini play-out sta v finale napredovala Ora Auer Platter in A4 Verzuolo. (J. J.)
Zaradi preobilice tekočega materiala bomo celoten pregled naše mladinske košarke in del mladinske odbojke objavili jutri.
Predstavniki pobratenih društev ŠZ Bor iz Trsta in ZŠD Slovan iz Ljubljane so se v sredo, 14. 3. 1990, sestali v Ljubljani in oblikovali skupno izjavo, ki sta jo upravna odbora obeh društev podprla na ločenih sejah in jo namenjata javnosti.
V tej izjavi obe društvi ugotavljata:
prvič, da v času t. i. očiščenja in pomlajenja slovenskega naroda čutita za svojo dolžnost in svoj poglavitni prispevek k temu procesu, da svoje nekoliko zrahljano sodelovanje ne samo obnovita, temveč tudi razčistita in poglobita in tako na dejaven način potrdita enotnost slovenskega kulturnega prostora.
Drugič, izražata začudenje nad tem, da je ob splošni politizaciji slovenskega družbenega prostora športu v političnih programih posameznih strank na obeh straneh meje, namenjeno tako malo pozornosti, kar ni v skladu z dejstvom, da je šport bil in je konstruktivni element vsakega naroda in ena bistvenih izpostav v mednarodnem prostoru, torej in-tegrativni element navznoter in uveljavitev navzven.
Ti načelni ugotovitvi odbora dopolnjujeta z devetimi konretnimi predlogi:
1.	Slovenski šport je treba v nacionalnem merilu v večji meri ovrednotiti s tekmovalnimi, kulturnimi, materialnimi, zgodovinskimi in turističnimi prijemi, zlasti na področjih, ki so značilna zanj, kot so npr. Bloke, Planica, Sokol, Lipica itd.
2.	V tem kontekstu je treba slovenskemu športu vrniti stare nazive, kot je npr. Sokol, imena starih društev, ki so bila po
2. svetovni vojni preimenovana iz političnih razlogov. Nova imena.pa naj se ohranijo tam, kje to terjajo določene okoliščine, volja članstva in zgodovinska logika.
3.	Zamejski šport se mora tesneje nasloniti na tekmovalne sisteme Republike Slovenije. Obratno je treba omogočiti italijanske manjšini v Jugoslaviji enake možnosti za sodelovanje v njenem nacionalnem matičnem prostoru.
4.	Tako usmeritev mora osrednje slovenske športno vodstvo uradno uveljaviti z dogovori v svojih športno-pravnih odnosih na mednarodni ravni s partnerji, ki pridejo za to v poštev (Italija, Avstrija, Madžarska). Če je operativni okvir za to na slovenski ravni preozek, naj se to opravi preko jugoslovansskega ovkira (npr. na ranvi Beograd-Rim).
5.	Vrednotenje slovenskih športnikov mora potekati v luči dejstva, da živi slovenski narod v štirih državah (in je - v teoriji - mogoče imeti v isti panogi in isti disciplini celo štiri državne prvake).
6.	V osrednja, zvezna športna vodstva Slovenije v Ljubljani je treba v vsakem primeru vključevati tudi predstavnike zamejskega športa (najmanj na posvetovalni ravni).
7.	Zaradi lažjega sožitja slovenskih športnikov iz vseh štirih držav, mora biti osrednje slovensko športno vodstvo organizirano na način, ki v čim večji možni meri upošteva značilnosti take organiziranosti na vseh področjih, kjer delujejo slovenski športniki.
8.	Ker sta šport in kultura edini postavki, v kateri se lahko majhen narod
enakopravno meri tudi z večjimi narodi (tega ne more ne z gospodarstvom, ne vojsko, ne politino), sta ti področji za Slovence večje važnosti, kot pri velikih narodih in morata biti deležni zato posebnega položaja in podpore.
9. V slovenskem športu mora obveljati pravilo, da je v njem človek pred rezultatom in je treba v tem smislu zaščititi zlasti otroka pred zlorabami in ropanjem njegovega otroštva.
Ljubljana-Trst, 14. 3. 1990
obvestila
SHINKAI KARATE KLUB sporoča, da bo redni občni zbor danes, 28. t. m., v sejni dvorani Špor-tno-kulturnega centra v Zgoniku, ih sicer ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju. Priporočamo pr*' sotnost vseh članov!
TO ZSŠDI GO
prireja EKIPNO TENIŠKO PRVENSTVO za goriška društva. Vpisovanje na uradu ZSŠDI v Gorici, G*' Malta 2 (tel. 33029) do 31. t. m.
PLAVALNI KLUB BOR sporoča, da bo redni občni zbor v petek, 30. t. m., na stadionu 1. maj v Trstu, z začetkom ob 20. uri v prveih in ob 20.30 v drugem sklicanj0' Dnevni red: otvoritev, poročila glaV' nega in nadzornega odbora, razpr®' va in razno.
UNDER 18
SKUPINA I
BREG - MUGGESANA	2:1 (1:0)
STRELCA za Breg: Majevski in Bandi.
BREG: Giglifano, Ota, Schiavon, Bandi, Luisa, Sancin, Tamaro (Mauri), Kozina, Visintin, Švara, Majevski.
S sobotno zmago se nadaljuje pozitivna serija Brežanov, ki so dosegli šest točk v zadnjih petih srečanjih. Tekma za Brežane ni bila lahka, saj sodi gostujoča ekipa v sam vrh lestvice. Domačini pa z zrelo igro, pred-ysem v prvem polčasu, povsem zasluženo zmagali. Brežani so prešli v vodstvo po četrt ure igranja z lepim zadetkom Majevskega. Igra je bila nato izenačena, a s številnimi priložnostmi za zadetek na eni in drugi strani. V tem delu so gostje tudi zadeli prečko.
V drugem polčasu so gostje zaigrali odločneje. Po nekaj minutah igre je sodnik, kot že prevečkrat letos, izključil Kozino, kmalu zatem pa je poslal Predčasno v slačilnico tudi igralca IJostujoče ekipe. Le nekaj minut kasneje so Brežani podvojili V protinapadu z Bandljem. Gostje so skušali regi-rati in so tudi dosegli zadetek, a kaj več niso zmogli. (E. B.)
OSTALI IZIDI
S. Sergio - Campanelle 3:1, CGS -Edile Adriatica 5:4, Fortitudo - S. Na-zario 1:1, Azzurra - Domio 1:0, Olimpia ^ Giarizzole 3:0, Opicina - Costalunga
LESTVICA
S. Sergio 35 točk, CGS, Muggesana in Edile Adriatica 31, Costalunga 27, S- Nazario 25, Giarizzole 22, Fortirudo 21, Olimpia 20, Domio 18, Opicina 13, Campanelle in BREG 12, Azzurra 10.
SKUPINA H
MONTEBELLO - PRIMORJE 4:0 (1:0)
PRIMORJE: Štolfa, Battigelli, Kocjan, Puntar, Škabar, Košuta, Princival, §toka (v 20. min. Križman), Geri, *Nmpuž, Gherbassi.
Primorjaši so zasluženo klonili proti izitnu močnejšemu nasprotniku. Kot J c že navada, so naši nastopili v okr-njeni postavi, kar s šestimi naraščajniki- V prvem polčasu so se dobro kosali 4 gostitelji. Imeli so nekaj dobrih priložnosti z Gherbassijem in Princiva-lom. V nadaljevanju so v eni minuti prejeli dva zadetka, in s tem je bilo tekme praktično konec. Rdečerumeni s° imeli vseeno vsaj še dve odlični Priložnosti, ki pa jih niso uspeli zaključiti. Pohvalo zaslužita tokrat Princival in Battigelli. (Maxi)
OSTALI IZIDI
Turriaco - Chiarbola 0:1, Villesse -5,taranzano 0:3, Mossa - S. Luigi 1:1, S. anzian - Fogliano 4:0, Mariano S. viarco 0:3, Mariano - Mossa 4:4 (zaos-tala tekma). .
LESTVICA
E. Luigi 32 točk, Staranzano 30, S. Canzian 29, Chiarbola 26, S. Marco 24, rontebello 20, Fogliano in Turiaco 18, liEesse 14, Mossa 13, Mariano 7, PRI-. , RJE 6. (Primorje je odigralo dve iekmi manj.)
NARAŠČAJNIKI
Fr.n	SKUPINA A
4RTITUDO - BREG	0:2 (0:2)
n£RKECA za Breg: Buzzi in Mauri.
L BREG: Giglifano, Azzano, Strain, vnca, Reja (v 30. min. d.p. Kalc),
naše enajsterice v mladinskih prvenstvih - naše enajsterice v mladinskih prvenstvih
V nedeljo so osvojili obe točki še ekipe Brega under 18, najmlajši Primorja, Bregovi cicibani in cicibani Primorja (zmagali so z 12:0)
Švab, Mauri (v 20. min. d.p. Sancin), Rocchetti, Bandi (v 25. min. d.p. Monde), Ferluga, Buzzi, Rapotec.
Brežani so si popolnoma zaslužili zmago, s katero so se povzpeli na vrh lestvice.-Favorit prvenstva Triestina je igrala namreč neodločeno proti za-dnjeuvrščenim Campanellam in zaostaja tako točko za Brežani, odigrala pa je tudi tekmo manj.
Brežani so dobro so začeli, slabše pa nadaljevali. Predvsem v zadnjih 15 minutah so bili preveč nervozni; sodnik je tako poleg Švaba opomnil z rumenim kartonom še kapetana Buzzija, Rocchettija pa je kar predčasno poslal z igrišča. Vse tri igralce je sodnik opomnil zaradi ugovarjanja.
Brežani so se v začetku kljub dežju razigrali. Buzzi si je ustvaril tri dobre priložnosti. Prvi dve je zgrešil, tretjo pa je pozitivno izvedel. Gostje niso popustili in kmalu zatem so še podvojili z Maurijem. V drugem polčasu je bila igra več ali manj izenačena, poleg že omenjenih opomb sodnika naj omenimo samo še to, da je Bregov vratar Giglifano tudi tokrat uspešno branil svoja vrata. (Luka)
OSTALI IZIDI
Costalunga - CGS 0:2, Olimpia -Muggesana 0:1, Campanelle - Triestina 1:1.
LESTVICA
BREG 16 točk, Triestina 15, CGS 14, Muggesana 12, Costalunga 8, Fortitudo 7, Olimpia 6, Chiarbola 5, Campanelle 2.
SKUPINA B
MONTEBELLO - PRIMORJE 1:0 (0:0)
PRIMORJE: Franza, Batigelli, Sardoč, Savi, Puntar, Košuta, Gruden (Pahor), Štolfa, Vremec (Nadalicchio), Škabar, Križman.
Proti povprečnemu Montebellu so rdeče-rumeni zaigrali zadovoljivo, domačini pa so jih le pet minut pred koncem srečanja kaznovali z edinim strelom v vrata vratarja Franze. Prose-čani so zastreljali več priložnosti. Med gosti se je zlasti odlikoval neustavljivi Košuta, a kaj, ko je bil odlični vratar Montebella vedno na mestu.
Ob nedeljskem izidu velja pripomniti, da je kar pet standardnih igralcev naraščajniške ekipe Primorja igralo tudi v soboto z ekipo under 18, kar se je poznalo zlasti v drugem polčasu, ko niso zmogli dati običajnega doprinosa. Žal so zaradi tega naraščajniki letos zapravili marsikatero točko. (Dimitrij) OSTALI IZIDI
S. Andrea - Portuale 2:4, Domio -Opicina 0:3, Zaule - Don Bosco 2:1.
LESTVICA
Portuale 118, Opicina in Don Bosco 12, S. Andrea 11, PRIMORJE in Zaule 9, Azzurra in Montebello 7, Domio 3.
NAJMALJŠI
SKUPINA A
PRIMORJE - ZAULE RABUIESE
2:0 (1:0)
STRELCA: Pahor in Passelli.
PRIMORJE: Plehan, Guštin, Husu, Digovich, Gherbassi, Nadlišek, Passelli, Rebula, Emili, Širca, Pahor.
Rdečerumeni so zasluženo osvojili prvo zmago v finalnem delu. Skozi vso tekmo so imeli naši premoč, čeprav
niso ustvarili nevarnejših priložnosti. Prvi zadetek je padel po lepem prodoru Guština na desni, od koder je podal do Pahorja, ki je brez večjih težav zadel v črno. V drugem polčasu so zaigrali naši še boljše in dokazali, da zaslužijo zmago. Podvojili so s Passelli-jem, ki je realiziral po nesrečnem posegu tržaškega vratarja. Pohvalo zasluži celotna ekipa. (Maxi)
OSTALI IZIDI
Opicina - Triestina 0:5, Olimpia - S. Luigi prek., CGS - Domio prek.
LESTVICA
Triestina 19 točk, S. Giovanni 14, CGS 13, Olimpia 11, S. Luigi 8, Domio in Zaule 6, PRIMORJE 5, Opicina 2.
SKUPINA B
ROIANESE - ZARJA prek.
OSTALI IZIDI
S. Andrea - Servola 4:0, Fortitudo -Campanelle 2:0, Ponziana - Don Bosco 1:1.
LESTVICA
Ponziana 14 točk, S. Andrea 13, Don Bosco in Fortitudo 12, ZARJA 11, Campanelle 10, Portuale 9, Roianese 5, Servola 0.
ZAČETNIKI
SKUPINA A
ZARJA - ESPERIA prek.
OSTALI IZIDI
Portuale - Muggesana prek., Campanelle - S. Andrea prek., Ponziana B -Fani B 0:1, S. Vito - Altura 2:1, S. Luigi - Domio 0:1.
LESTVICA
Soncini A 42 točk, S. Andrea 36, Fulgor 30, Portuale 27, S. Luigi 26, Domio 25, Ponziana B 22, Fani B 19, ZARJA 16, Campanelle 13, Esperia 11, Altura 9, S. Vito 8, Muggesana 2.
SKUPINA B
PRIMORJE - DON BOSCO prek. OSTALI IZIDI
Chiarbola - CGS 1:0, Opicina - Fortitudo 1:0, Ponziana - Supercaffe prek., S. Giovanni - Montebello prek., Fani A - Soncini B 1:1.
LESTVICA
Ponziana A 33 točk, S. Giovanni 31, Soncini B 30, Fani A 29, Fortitudo 28, Opicina 26, Supercaffe, CGS in S. Sergio 18, Chiarbola 17, PRIMORJE 14, Montebello 8, Zaule B in Don Bosco 6.
CICIBANI
SKUPINA A
BREG - AZZURRA	3:2 (2:1)
STRELCA za Breg: Šik in Sancin (2).
BREG: Ota, Zedda, Baldi, Martini (Slama), Sancin, Čurman, Šik (Santi), Mauri.
Brežani so tudi v povratni tekmi premagali ekipo Azzurre. Tekma se ni začela dobro za domačine, saj so gostje prvi povedli. MladiBrežani so uspeli kmalu izenačiti in nato so celo prešli v vodstvo. Ustvarili so še vrsto drugih priložnosti, eno od teh pa je v začetku drugega polčasa izkoristil Sancin, ki je tako dosegel svoj drugi zadetek. V zadnjih minutah igre so gostje zmanjšali prednost, a končni izid ni bil nikoli v dvomu. (E. B.)
' OSTALI IZIDI
Soncini B - Zaule 6:2, Altura - Fortitudo B 2:0, S. Sergio - Domio 0:0, Muggesana - Costalunga 3:3.
LESTVICA
Costalunga 26 točk, Soncini B 25, Altura 19, S. Sergio 18, Domio 15, Muggesana 12, Fortitudo B 11, BREG 8, Zaule 4, Azzurra 1.
SKUPINA C
PRIMORJE - CHIARBOLA	12:0
BOR - FORTITUDO A	2:3
OSTALI IZIDI
Esperia - Montebello 3:3, Ponziana -S. Vito 8:1, S. Nazario - CGS 0:3.
LESTVICA
PRIMORJE 27 točk, Fortitudo A 26, Esperia 18, Ponziana 16, BOR in CGS 14, Montebello 13, Chiarbola 8, Supercaffe 2, S. Vito 0.
MLAJŠI CICIBANI
SKUPINA A
ZARJA ADRIAIMPEK A - OPICINA
1:2 (1:1)
STRELEC za Zarjo: Kariš.
ZARJA: Babuder, Berce, Križmančič, Manzin, Primosi, Longo, Kariš, Cappo-ni, Zottic.
Tudi če mlajši zarjani niso zaigrali najboljše, bi lahko zapustili igrišče neporaženi. To jim ni uspelo, ker so gostje v polovici drugega polčasa v hitrem protinapadu presenetili domačo obrambo. Do konca tekme so »rdeče-beli« s požrtvovalno igro skušali nadoknaditi zamujeno, openska obramba pa je bila vedno na mestu. (P. B.) OSTALI IZIDI
Ponziana A - S. Giovanni 9:0, Fortitudo - Roianese 8:2, S. Andrea B - Costalunga 1:1.
LESTVICA
Soncini in Ponziana A 24 točk, Fortitudo 18, Opicina 17, Roianese 15, ZARJA A 12, Campanelle 10, S. Andrea 7, S. Giovanni 2, Costalunga 1.
SKUPINA B
ZARJA ADRIAIMPEX B - FULGOR
1:3 (0:2)
STRELEC za Zarjo: D. Gregori.
ZARJA: Jaš Gregori, Sossi, Stopar, Vattovani, Jan Gregori, D. Gregori, Sorini, Metlika.
Ekipa iz mesta je zasluženo slavila zmago, saj so gostje pokazali boljši nogomet. Zarjani pa niso nikoli popustili in so bili skozi vso tekmo kos nasprotniku, V prvem polčasu so imeli gostje nekaj več od igre in dosegli dva zadetka. V drugem polčasu pa so domačini bolj odločno reagirali. (P. B.) OSTALI IZIDI
Junior - Greta 3:1, Don Bosco - Ponziana B 0:4, S. Andrea A - Fani 2:3, S. Luigi - Altura 14:0.
LESTVICA
S. Luigi 30 točk, S. Andrea 22, Esperia in Fulgor 21, ZARJA B in Ponziana B 15, Gretta in Juniro 12, Fani 7, Don Bosco 4, Altura 1.
NA GORIŠKEM NARAŠČAJNIKI
SOVODNJE - PRO ROMANS
0:2 (0:1)
SOVODNJE: Tomasi, Tomšič, Ož-bot, Petejani, Pisk, Devetak, Figelj, Prinčič, V. Petejan, Florenin, Marušič (Pellegrin).
Kljub porazu, so mladi igralci Sovodenj odigrali v nedeljo eno najboljših
tekem tega prvenstva. Skozi vso tekmo so bili popolnoma enakovredni nasprotnikom, ki so dosegli oba gola bolj po naključju in ob splošni nepazljivosti domače obrambe, kot pa po kakih mojstrsko izvedenih akcijah. Prvenstvo je sicer še dolgo in če bodo naši fantje nadaljevali s tako igro, bodo nedvomno odšli večkrat veseli z igrišča. (I. Prinčič)
AUDAX - JUVENTINA	3:0 (1:0)
JUVENTINA: Peric, Marušič, Šuligoj, Marco Peteani, Persoglia, Marino Peteani, Pisk, Kobal, Devetak, Gergo-let, Florenin.
Derbi med naraščajniki Juventine in Audaxom je bil na žalost v znamenju Goričanov. Združena ekipa je zaigrala dobro, a nasprotnikova moč je bila očitnejša. Audax je dosegel vodstvo s sumljivim zadetkom zaradi prekrška lastnega napada. V drugem polčasu pa so naši povsem popustili, tako da je nasprotnik še dvakrat zatresel slovensko mrežo. (M. M.)
ZAČETNIKI
MLADOST - PIE RIS 2:0 (prekinjena)
STRELCA: Gallo, Soban.
MLADOST: Peric, L Gergolet, Farra, Soban, Jarc, A. Gergolet, Gallo, Lavrenčič, Pahor, Isoni, Subani.
Že po prvih petih minutah so Doberdoba vodili s prepričljivim 2:0. Prvič, ko bi Mladost lahko zmagala, je žal dež prisilil sodnika, da je prekinil tekmo. Sreča tokrat res ni priskočila na pomoč Mladosti, čeprav so se njeni igralci dobro izkazali. (A. G.)
CICIBANI
SOVODNJE - LUCINICO 2:3 (1:1)
STRELCA za Sovodnje: Peteani in Florenin
SOVODNJE: Pellegrin, Devetak, Peteani, Boškin, Florenin, Piras (B. Kovic), E. Kovic.
Sovodenjci so pričeli srečanje kar brez treh standardnih igralcev, kljub temu pa so kmalu povedli po natančnem strelu Erika Peteana. V naslednjem obdboju so bili učinkovitejši gostje, ki so dosegli tri zadetke zapored. V končnici tekme so bili spet uspešnejši domači cicibani; Marko Florenin je znižal rezultat, kljub vsem naporom pa domačinom ni uspelo doseči še izenačujočega zadetka. Cicibani Sovodenj so, kljub okrnjeni postavi, prikazali kar dopadljivo igro. (E. Č.)
S. ANNA - JUVENTINA 2:1 (1:0)
STRELEC za Juventino: D. Lutman.
JUVENTINA: Plesničar, G. in D. Lutman, Prinčič, Pavšič, Braione, Rosano, Faganel, Radinja, Mauri.
Cicibani Juventine so si v zadnji tekmi zapravili veliko priložnost za osvojitev novega para prvenstvenih točk. Igrali so dobro, a so zapravili preveč priložnosti za zadetek. Pri naših cicibanih pa še vedno pogrešamo več živahnosti, požrtvovalnosti in kanček večje pazljivosti v obrambi. Oba gola sta namreč padla zaradi razstre-senosti obrambnih vrst. (B. Prinčič)
1- MOŠKA DIVIZIJA
Na Tržaškem
SAG OR - VOLLEV CLUB 3:0 15:9r 15:0)
Kern<~><''^ SAGOR: Bevilacgua, Jercog, Pah^ n'	Andrej in Martin Maver,
^or. Riolino, Zgubin. g0r i^rvem Povratnem kolu je Sloga Sa-dnje,, r P° hitrem postopku odpravila za-PoteiJV] eni volley Club. Da je tekma Vornoa .v .eno samo smer, dovolj zgo-2iasti	izidi posameznih setov, še
Markr/!^6^®' V tem le bil glavni junak Servis ; KerPan. ki je kot prvi prišel na tofk j n nanizal kar petnajst zaporednih svoii d,- k° v rekordno kratkem času Bq eklP1 Priboril set. (Inka)
(iV,^8 ALTURA	3:1
Bor V5:4>	15:7)
bauer tb etoFchi, D. in G. Gasparo, Neu-iiholieh jSU' ®'cabar, Pavlica, Zaina, Mar-Borovri ^'hert'
sProtnikn S0 se Pošteno oddolžili na-PrvenstvBm-7Za tesen poraz v prvem delu Preprifjjjv ^ma9a bi bila še veliko bolj ie tokrat 9 ne ?re Pozabiti na dejstvo, Jhdi v t 1 vstopilo vseh deset igralcev.
- nui v trat--	vaeu uesei igraict
JfPrav je nizu bi lahko zmagali, pa ’ i fe
Bli ka/nTt	Bri trinajstici so izsi-
povedel celo z 8:0.
nis° monii1 Ponjav servisa, toda točke setu so sn , Ojevati. V zadnjem četrtem Povedli sT;.,Zai9r*li zei° dobro in hitro na varno n t S tem 50 praktično spravili Peto prvenstveno zmago. (G. F.)
OSTALI IZIDI: DLF - La Marmotta 1:3, Prevenire - SanfAndrea 3:0. Le Volpi Volley Club 3:0 (zaostala tekma).
LESTVICA: La Marmotta 16, Prevenire in Sloga Sagor 12, Le Volpi in Bor 10, Club Altura in DLF 6, SanfAndrea 4, Volley Club 0.
Na Goriškem
VV. FF. CALDINI - SOČA SOBEMA 2:3
(15:6, 12:15, 9:15, 15:12, 13:15)
SOČA SOBEMA: Š„ M. in I. Cotič, Battisti, Pellegrin, Muscao, Tomšič, Pahor, Milocco, Cavdek, Černič, Pisk.
Sočani so po petih setih zelo lepe odbojke premagali ekipo Caldini. Tekma je odločala o trenutnem prvem mestu na skupni lestvici, saj sta si ga do tega kola delili obe moštvi. Vzdušje pred spopadom je bilo napeto, kar je deloma škodovalo sovodenjskim odbojkarjem v prvem nizu. V drugem in tretjem pa se je njihova vsestranska premoč čisto izrazila. Škoda le, da so naši v četrtem setu nekoliko zanihali v obrambi, tako da je bil za končni izid odločilen tie-break. V tej fazi igre so ostali domači navijači razočarani, saj so naši po 17. minutah zasluženo zmagali. Končni rezultat je gotovo nagradil ekipo, ki je prikazala najučinkovitejšo odbojko. Sočani so pokazali svojo tehnično pripravljenost, domačini pa so izrabljali svojo večjo izkušenost, ki je v tej tekmi prišla do izraza. Sovodenjski ekipi so se po tej zmagi na stežaj odprla vrata, ki peljejo v D ligo: sočani morajo zdaj le pravilno braniti svoje prvo mesto.
(Pellegrin)
1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem
BOR FRIULEXPORT - ROZZOL 3:0
(15:3, 15:7, 15:9)
BOR FRIULEKPORT: Superina, Gregori, Pernarčič, Gulič, Brazzani, Visentin, Fischer, Teršar, Faiman.
Starejšim soigralkam Bora so tokrat priskočile na pomoč dekleta iz prvenstva Under 14, ker so bile le-te v minimalnem številu za prvenstveni nastop. Kljub temu pa so znale plave pokazati, da so realno premočne za Rozzol in da so v začetnem delu prvenstva izgubile proti tej ekipi dva seta zgolj zaradi lastne nezbranosti. Izid tekme ni bil sicer nikoli v dvomu, tako da mladim ni bilo potrebno na igrišče in bodo lahko še naprej nastopale v 2. diviziji. Osvojeni točki sta za borovke zelo dobrodošli, saj je bilo v ekipi precej napeto, in vsi so že pričakovali, kdaj bo zmaga zopet razveselila igralke in vodstvo ekipe. (Igor)
OMA - SLOGA SAGOR	3:0
(15:11, 15:11, 15:4)
SLOGA SAGOR: Bizjak, Danijela in Kristina Bogateč, Brišnik, Ferluga, Fonda, Kalc, Kosmina, Mahnič, Spacal, Starc, Tensi.
Proti prvouvrščeni ekipi in torej tudi najresnejšemu kandidatu za napredovanje je morala Sloga Sagor, kot je bilo tudi pričakovati, poražena z igrišča. Po medlem nastopu iz prejšnjega kola pa smo lahko tokrat z igro naših zadovoljni, saj so slogašice odigrale eno svojih bolj-
ših tekem. Škoda le, da so zlasti v prvih dveh setih zgrešile veliko Servisov, saj bi v nasprotnem primeru lahko domačinkam iztrgale vsaj kak niz. (Inka)
OSTALA IZIDA: Virtus CUS 1:3, Kil-ljoy - Club Altura 3:0. Breg je počival.
LESTVICA: OMA 18 točk, CUS 16, Virtus 12, Killjoy 10, Bor Friulexport 8, Rozzol in Club Altura 6, Sloga Sagor 4, Breg 0.
Na Goriškem
GSP MOSSA - SOČA CASSA Dl
RISPARMIO 3:1 (15:3, 15:7, 13:15, 15:8)
SOČA: E., M., A. in S. Černič, S. in C. Princi, Tuniz, Devetak, Florenin.
Sočanke so po predvidevanjih klonile proti prvim na lestvici. Na polje so stopile z očitno tremo, zaradi česar se niso sploh borile. V drugem nizu so zaigrale nekoliko boljše, še vedno pa pod običajnim nivojem igre. Naše predstavnice so po zaslugi nekaterih dobrih akcij osvojile tretji niz, čeprav velja povedati, da so na nasprotni strani nekaj časa zaigrale tudi rezervne igralke. V 4. setu so sočanke na začetku zgubljale kar z 8:0, nakar so zaigrale bolje, a ne dovolj zagrizeno. Naše so še vedno šibke v sprejemu. Malokrat so si uspele priboriti servis in takrat, ko so imele možnost servirati, so ga zgrešile. Servis je bil dober le v 3. setu, kar je v veliki meri pripomoglo k zmagi seta. (E. Č.)
2. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem
SKUPINA A
IZIDI: Club Altura - Le Volpi 3:0, .La Marmotta - S. Andrea 3:0. OMA je počivala. Zaostala tekma: Pellicana - Le Volpi A 2:3. Tekmo Pellicana - LKontovel Electronic Shop bodo odigrali danes ob 18. uri v telovadnici šole Stuparich (Cesta za Rocol) v Trstu.
LESTVIČA: La Marmotta 14 točk, OMA 10, S. Andrea 8, Kontovel Electronic Shop in Club Altura 6, Le Volpi A 2, Pellicana 0.
SKUPINA B
CUS TRST - BOR FRIULEXPORT 3:0
(15:4, 15:7, 15:11)
BOR FRIULEXPORT: Peroša, Jogan, Pernarčič, Flego, Pitacco, Teršar, Fischer, Debeljuh.
Mlade borovke so tokrat, čeprav v nekoliko spremenjeni postavi, pokazale precejšen napredek v igri. Proti tržaškemu CUS-u so se zagrizeno borile in pokazale precej lepih in atraktivnih potez. Kljub veliki prizadevnosti pa niso bile zmožne pripraviti presenečenja proti ekipi, ki spada v sam vrh trenutne lestvice. S prikazano igro so tudi potrdile, da ekipa vztrajno raste in da bo v povratnem delu prvenstva lahko še marsikomu prekrižala račune. (Igor)
OSTALI IZID: Prevenire - Julia 3:2. Le Volpi B - DLF odložena. Zaostala tekma: Le Volpi B - Julia 3:2.
LESTVICA: CUS 12 točk, DLF in Prevenire 10, Julia in Le Volpi B 6, Sokol 2, Bor 0.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4 - din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70 - din (700.000,- din), polletno 390.- din (3.900.000.- din), letno 780.- din (7.800.000,- din).
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir; mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Član italijanske' :asopisni iov FIE
sreda, 28. marca 1990
■H
zveze časopisnih
Jugoslavija mora paziti, da ne zamudi vlaka
Zanimanje združenja EFTA za države vzhodne Evrope
ŽENEVA — Članice Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) se pospešeno lotevajo urejevanja gospodarskih odnosov z drugimi državami. Že v začetku prihodnjega tedna se bodo v Ženevi srečali trgovinski ali gospodarski ministri, da bi proučili dogovore v okviru začetne faze pogajanj z Evropsko skupnostjo o vzpostavitvi Enotnega gospodarskega prostora (EES), na dnevnem redu je tudi razprava o odnosih z vzhodnoevropskimi in nekaterimi drugimi državami, za Jugoslavijo pa je najbolj zanimiva novica, da bo minister za gospodarske odnose s tujino Feri Horvat v ponedeljek popoldne na posebni slovesnosti prejel statut sklada EFTA za industrijski razvoj Jugoslavije.
Sklad, v katerem bo sto milijonov dolarjev, kar pomeni, da je po vrednosti enak finančnemu mehanizmu, ki ga je Združenje sredi sedemdesetih let ustanovilo, da bi spodbudilo hitrejši industrijski napredek Portugalske, v krogih EFTA velja kot najočitnejše znamenje podpore šesterice srednje in severnoevropskih držav jugoslovanskim gospodarskim reformam. Ta finančni mehanizem bo omogočil, če upoštevamo izkušnje s portugalskim skladom dolgoročno, kakih 500 milijonov dolarjev investicij, predvsem v manjša in srednja podjetja družbenega in zasebnega sektorja, kar lahko koristno vpliva na razvojne načrte Jugoslavije. Toda obenem je treba zagotoviti, da sklad ne bo postal edina oblika institucionalnega sodelovanja Jugoslavije z EFTA, ali pa nekakšno izplačilo, s katerim bi šesterica za določen čas odložila prizadevanja za sklenitev dolgoročnejših in gospodarsko otipljivejših dogovorov, kot je sporazum o prosti trgovini ali celo članstvo v grupaciji. Skratka, odnosi med Jugoslavijo in EFTA se ne bi smeli ustaviti pri skladu za industrijski razvoj.
Še posebej, ker se polagoma konkretizirajo prizadevanja nekaterih vzhodnih držav za tesnejše sodelovanje z EFTA. V Ženevi napovedujejo bližnji podpis deklaracije o sodelovanju, z Madžarsko, ki se bo zgledovala po »bergenski deklaraciji«, ki jo je Združenje podpisalo leta 1983 z Jugoslavijo. Kot je pred kratkim izjavila švedska ministrica za zunanjo trgovino Anita Gradin, ki v prvi polovici leta predseduje ministrskemu odboru EFTA, je tudi Poljska izrazila željo za sklenitev podobnega dogovora o sodelovanju s šesterico, z drugimi vzhodnimi državami pa bodo navezali tehnične stike. Industrijski sklad torej ostaja edina prednost Jugoslavije, ki je sodelovanje z EFTA pričela že leta 1967, torej šest let po ustanovitvi združenja, kajti vzhodno-ev-
ropske države se čedalje hitreje zbližujejo s šesterico, sklenitev »bergenskih« dogovorov med njimi in združenjem pa bo tudi formalno označilo novo fazo odnosov, ki bi jih v prihodnje utegnili dvigniti še na višjo raven. Jugoslovanska gospodarska strategija prodiranja v Evropo bi morala pospešiti tempo, s hkratno konsolidacijo domačih razmer, sicer bodo Jugoslavijo prehitele države, ki še pred kratkim niso mogle niti razmišljati o tesnejših stikih z EFTA.
Sploh pa v Ženevi ne trasirajo zgolj novih stikov z evropskim Vzhodom, ki je spričo hitrih političnih in gospodarskih premikov čedalje privlačnejši za zahodne poslovne kroge, ki iščejo še neodkrite trge. Že decembra lani so na ministrskem odboru sklenili urediti sodelovanje z nekaterimi drugimi državami, kot so Turčija, Izrael in zalivske države. Nove akcije, ki jih načrtujejo, naj bi preprečile diskriminacijo izdelkov iz držav EFTA na turškem in izraelskem trgu v primerjavi z blagom, ki tja prihaja iz Evropske skupnosti.
Šesterica, ki očitno že razmišlja o obdobju, ko bo z Evropsko skupnostjo sodelovala na Evropskem gospodarskem prostoru, želi urediti tudi odnose z državami, ki z Brusljem že imajo posebne gospodarske stike (Turčija, Izrael), ali pa jih načrtujejo (Zaliv), ter izenačiti položaj svojega blaga na teh trgih u ugodnostmi, ki jih uživa izvoz iz dvanajsterice. Ne gre za gledanje v skledo drugih, toda vse takšne aktivnosti morajo zanimati tudi beograjske stratege gospodarskega sodelovanja s tujino. Dogovori s Turčijo in Izraelom ne pomenijo samo izenačevanja statusa izdelkov iz EFTA na tamkajšnjih trgih, temveč tudi koncesije v nasprotno smer; obe državi bosta v članicah šesterice dobili enake ugodnosti, kot jih imata pri izvozu v Evropsko skupnost. In vsaka koncesija, ki si jo pridobijo jugoslovanski neposredni tekmeci za prostor na evropskem trgu, pomeni oviro za jugoslovanske izvoznike. Zato bi v naslednji fazi morali okrepiti prizadevanja za otipljivej-šimi sporazumi z obema zahodnoevropskima grupacijama, sicer bo prodor v Evropo prej prazno geslo kot dejanska namera.
Na srečanju ministrskega odbora EFTA bodo govorili tudi o dosedanjem poteku urugvajske runde mednarodnih trgovinskih pogajanj ter - predvsem - o zagrevanju pogajanj z Evropsko skupostjo. Začetno fazo so opravili pred tednom dni v Bruslju, prava pogajanja pa se bodo pričela, ko bo evropska komisija dobila pogajalski mandat dvanajsterice ministrov, kar bo najverjetneje maja letos.
BOŽO MAŠANOVIČ
V eksploziji plina hudo ranjena tudi mož in hčerka žrtve
Mlada ženska umrla pod ruševinami kmečkega poslopja v bližini Lucere
LUCERA (FOGGIA) — V eksploziji plina v kmečkem poslopju v naselju San Giusto v bližini Lucere je včeraj umrla 23-letna Luciana Cornacchia, njen 29-letni mož Angelo De Rosa in nekajmesečna hčerka Antonella pa sta bila poškodovana.
Do nesrečeje prišlo včeraj zgodaj zjutraj, ko je Luciana prižgala ogenj na plinskem štedilniku. Prišlo je do strahovite eksplozije, ki je malo Anto-nello vrgla več deset metrov stran od poslopja, pod ruševinami (na sliki AP) pa sta obležala Luciana in njen mož Angelo. Na pomoč so prihiteli sosedje in gasilci, ki so oba odkopali, vendar pa je Luciana umrla med prevozom v bolnišnico, Angelo De Rosa leži na oddelku za oživljanje v bolnišnici v Fog-gi s pridržano prognozo, Antonella pa bo ozdravela v 30 dneh.
Preiskavo o vzrokih nesreče vodi komisariat iz Lucere, celotno akcijo pa koordinira namestnik državnega prav-dnika iz Lucere Eugenio Turco.
Argentinska vojska vztraja pri svojih nasilnih metodah
BUENOS AIRES — Amnesty International je od argentinskega predsednika Carlosa Menema zahtevala, da uvede preiskavo o dogodkih po napadu na vojašnico 3. regimenta pehote La Tablada, ki so jo januarja lani zasedli pripadniki opozicijskega gibanja Todo por la Patria (MTP).
Po dokazih, ki jih ima Amnesty International, so varnostne sile umorile dva pripadnika MTP, ki sta se jim predala, 1 trije so izginili neznano kam, drugi ujetniki pa trdijo, da so jih po predaji mučili. Trditve o mučenju potrjujejo številni zdravniki, argentinski vojaki pa so bili tako nerodni, da so poskrbeli za izginotje dvojice gverilcev MTP, ki ju je po predaji intervjuvala španska televizija.
Po vsem sodeč se argentinska vojska tudi po vrnitvi demokracije ne odpoveduje svojim metodam. Po dogodkih v Tabladi so namreč brez sodnih pooblastil izvedli številne preiskave, med temi pa so celo posilili neko žensko.
V Turčiji se že otepajo z islamskim integralizmom
ANKARA — V Turčiji se ponovno širijo govorice o prebujajočem se islamskem integralizmu. Povod naj bi dali številni zagonetni politični umori, ki so za skupni imenovalec imeli samo ugotovitev, da so bile žrtve pripadniki »laičnih sil« in torej nasprotniki kakršnegakoli verskega fundamentalizma.
Govorice še krepi dejstvo, da je ministrstvo za šolstvo prav zaradi islamskega integralizma kazensko premestilo na nižje funkcije 67 visokih funkcionarjev in da so iz armade zaradi istega razloga odslovili kar 146 podoficirjev. Islamski fundamentalizem je dobil v zadnjem obdobju precej novih privržencev predvsem med mladimi in študirajočimi. Laičnim silam do sedaj ni uspelo izpodbiti tez, da so na svetu trije sistemi, in sicer: kapitalistični, komunistični in islamski. Ker prvi izkorišča človeka, drugi propada, naj bi bil torej rešitev vsega zla prav islam.
V Zimbabveju bodo danes in jutri skupščinske volitve
HARARE (Zimbabve) — Drugič po neodvisnosti leta 1980 bodo danes in jutri v Zimbabveju parlamentarne volitve, ki se napovedujejo kot zadnje večstrankarskega sistema. Vodilna stranka Zanu-PF (Državno zduženje Afričanov Zimbabveja in Patriotska fronta), ki ji načeluje predsednik Robert Mugabe, je namreč na svojem decembrskem kongresu izrazila težnjo, da bi se državo vodilo po principu marksizma in leninizma in zato v logiki enostrankarske uprave. To naj bi se uresničilo po 18. aprilu, ko bodo proslavljali desetletnico neodvisnosti države ter prevzema oblasti Roberta Mugabeja.
Nekaj manj kot pet milijonov volilcev (država šteje vsega skupaj osem milijonov prebivalcev) bo moralo izbrati med 275 kandidati petih strank, da bodo izvolili 120 poslancev parlamenta, ki šteje 150 mest. Trideset teh namreč neposredno imenuje predsednik oziroma pripadajo voditeljem najštevilnejših plemen.
Proti vodilni stranki, ki je nastala po decembrski združitvi med vodilnim plemenom Shona Roberta Mugabeja in Ljudsko afriško zvezo za Zimbabve Joshua Nko-ma, se za vodilno mesto v parlamentu v bistvu borijo štiri stranke. To so Zum (Gibanje za enotnost Zimbabveja), ki ji načeljuje Edgar Tekere, Caz (Konservativno združenje Zimbabveja) leaderja Geralda Smitha, Uanc (Afriški nacionalni združeni kongres), ki je bil na vladi deset mesecev pred neodvisnostjo države, ter Zanu-s (Žanu Solidarnost) duhovnika NdaBaningija Sithole.
Predvidevanja dajejo veliko prednost koaliciji Zanu-PF, kljub desetletni Mugabejevi samovladi. Stranka Zum naj bi edina dobila 10 sedežev in to kljub pomoči, ki ji napoveduje Caz. Vodilna stranka sicer si je že zagotovila 11 sedežev in to v okrožjih, kjer se opozicija ni pred-
stavila.
Z zmago vodilne koalicije naj bi Robert Mugabe postal absulutni »gospodar« države, ki se je pred desetimi leti rešila izpod izpod kolonialnega jarma bele manjšine.
Osem otrok odstranili od staršev
SASSARI — Socialna služba iz Sas-sarija je odločila, da zaradi neprimernih življenjskih razmer družine Flores, odstrani od staršev vseh osem otrok in jih začasno pošlje v zavod. Vsi otroci so mladoletni, najstarejša hči ima sedemnajst let, najmlajša pa 3. Družina im še dve hčeri, ki sta samostojni in živita drugje.
Primer družine Flores je že več časa žulil občinsko socialno službo. Oče, 52-letni Luca, je brezposeln in se sploh ne gane iz hiše. Številno družino vzdržuje mati, ki je zaposlena kot čistilka, na domu pa opravlja razna drobna dela. Socialna služba je staršem že pred časom predlagala, da bi otroke dali v dnevno varstvo na občinske stroške, vendar sta zakonca predlog odklonila. Tudi prejšnji teden je socialna delavka potrkala na vrata družine Flores, a brez uspeha. Socialna služba, ki razpolaga z dokumentacijo o težkih življenjskih razmerah družine, je bila tako prisiljena odstraniti vseh osem otrok. K sreči pa je socialni delavki uspelo, da so vse otroke sprejeli v isti zavod nedaleč od Sassarija. Kaže, da se so vsi po prvem razumljivem šoku, dobro vživeli v novo stvarnost. Občinska uprava bo sedaj skušala starše Flores pregovoriti, da pristaneta na dnevno varstvo najmlajših.
Rakovica velikanka
Rakovica na sliki je težka dobrih pet kilogramov, z razprtimi kleščami pa meri skoraj poldrugi meter. Fant, ki jo drži v naročju pa še ni izračunal, koliko slastnih porcij bi lahko pripravil	(AP)
Demonstrativna teroristična akcija v neposredni bližini zapora v Novari
NOV ARA — Približno ob enih zjutraj je včeraj v Ulici Sforzesca v neposredni bližini kaznilnice v Novari eksplodiral peklenski stroj, ki pa je povzročil le materialno škodo. Eksplozivno telo so neznanci postavili v koš za odpadke pred neko športno trgovino. Približno deset minut pred eksplozijo so neznanci po telefonu poklicali Rdeči križ, novarsko bolnišnico, gasilce, Radio radicale in pa kvesturo v Milanu in sporočili, da bodo pred kaznilnico v Novari vrgli v zrak neko zgradbo. Eden od anonimnežev naj bi klical tudi v imenu Rdečih brigad. Karabinjerji in policisti so takoj pohiteli proti Ulici Sforzesca, vendar so tja prispeli šele nekaj trenutkov po eksploziji.
Preiskavo vodi namestnica državnega prav-dnika Marina Caroselli, preiskovalci pa ne iZ" ključujejo možnosti, da naj bi imela včerajšnja eksplozija demonstrativni značaj po vrsti groženj direktorju kaznilnice Carlu Albertu Fragomeni-ju. Ta je pred kratkim po posti dobil knjigo Z dvema kroglama, grozili pa so mu tudi na drug6 načine. Grožnje Fragomeniju povezujejo z dogodki v kaznilnici 30. januarja letos, ko je 1° »nepopustljivih« rdečih brigadistov v znak protesta za približno pol ure podaljšalo svoj »sprehod« na svežem zraku. Ta protest pa ni naletel na razumevanje kaznilniškin paznikov, ki so zapornike z uporabo sile spet spravili v njihove celice.
Ivana Trump zahteva polovico premoženja
NEW YORK — Znamenita (in bajno bogata) zakonca Trump se še prepirata zaradi alimentov, ki naj bi jih prevarana Ivana dobila od postavnega Donalda. Ivana je na sodišču zahtevala polovico Donaldovega premoženja, ki znaša približno 5 milijard dolarjev, sicer o ločitvi noče niti slišati. Ivanin odvetnik trdi, da ne gre toliko za denar, kolikor za njeno strto srce, saj je menda strašno navezana na zakon in družino. Milijarde, v dolarjih kajpak, pa takšne vezi še utrjujejo.
V Indiji 50 mrtvih v prometni nesreči
NEW DELHI — V Indiji je spet prišlo do stre^ hovite prometne nesreče, ki je terjala 50 smrtma žrtev. Avtobus, ki je vozil na progi Kalkuta Buri, je z nekega visečega mostu strmoglavil a železniško progo. Med letom je zadel ob elea trični daljnovod in se vnel.
Nesrečo je preživelo 22 potnikov, trupla P® nesrečencev pa so popolnoma zoglenela, tako d jih bo izredno težko prepoznati. Zaradi nesre6 je bila tudi železniška proga med Kalkuto 1 Bombayem zaprta skoraj vso noč.