naš tednik
LETO XXXVI. Številka 16 Cena 7,— šil. (15 din) Četrtek, 19. aprila 1984
Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Spominjam se, kako smo se otroci veselili Velike noči. Prisrčneiši praznik nam ie bil Božič. Velika noč pa ie bila praznik veselja, praznik osvoboditve. Zima ie šla, narava nam ie bila odprta. Vsi smo bili prepolni novega Ijvljenia. prerojeni. Začelo se ie že s cvetno nedeljo.
Bilo je že nekaj, ko si prvič Prinesel presenc k blagoslovitvi v Šentvid. Kdo je imel večjega, kdo po dvojicah zvezanega? Na veliki četrtek so zvonovi ušli v Rim, na veliki petek smo šli k božjemu grobu, na kostnico tisti, ki so bili bolj Podjetni, po blagoslovljeni ogenj, po blagoslovljeno vodo. Jajca smo že rolkali, veliko doživetje Velike noči je bilo vstajenje, popoldne pa velika Procešija po polju. Pokanje aiovžarjev je bilo tisti pristni velikonočni pozdrav. Imelo je v Sebi nekaj obrednega, ne sa-")o svetega, brez movžarjev ni bilo Velike noči. Bilo je, kakor bi bili ocj vse^ strani streljali Kristusu v pozdrav, podobno kakor takrat, če pride kak prav visok obisk v državo. Pa kreso-V| so goreli, to so samo spomini.
, Dni okoli Velike noči bremenita dva bridka dogodka. Apri-a 1942 so morali mnogi naših koroških rojakov zapustiti domove, kakor garjave pse so jih Pognali. Aprila 1943 so v dunajskem deželnem sodišču, v s'vi hiši, kakor pravijo, obglavi 13 nedolžnih žrtev iz Sel in kaPelških grap.
Veliko starodavnih, v jedru poganskih obredov je dobilo s praznovanjem Velike noči krščansko podobo. Velika noč pravimo Slovenci, nekateri Slovani uporabljajo za ta praznik izraz vstajenje. Vsem obredom pa je skupno veselje ob zmagi nad zimo, ob zmagi nad smrtjo.
Kristus je premagal smrt. Hozani je sicer sledila Kalvarija, mahanju s palmovimi vejami bičanje, kraljevskemu sprejemu kronanje s trnjem, vzklikanju zasmehovanje, učenci so ga zapustili, najbolj gobez-davi in nasilni — celo meč je potegnil in Malhu uho odsekal — ga je iz strahu zatajil. Sam si je moral nesti orodje, ki mu je bilo namenjeno za sramotno usmrtitev. Umrl je najsra-motnejšo smrt. Na križu je visel in izdihnil. Po vseh človeških merilih bi moralo biti za vselej konec z naukom, ki ga je ponesel med ljudi.
V mnogih deželah je križ znamenje sramote, predmet zasramovanja. Ne samo v evropskih diktaturah, tudi v južnoameriških pa drugih. Verjet-
no še nikdar v zgodovini niso tako kruto in v taki obširnosti preganjali kristjanov. V nekaterih deželah bi, po vseh človeških merilih, moralo biti do kraja konec s Kristusovim naukom, ali pa, če hočete, s praznoverjem ali tudi preostankom iz zaostalosti in iz dobe reakcije.
Na žalost se marsikateri Cerkvenik v našem zahodnem, svobodnem svetu, kakor radi pravimo, veliko premalo zaveda krvavih težav in krutih tegob, ki jih morajo verniki mar-sikod trpeti zaradi zvestobe Kristusovi Cerkvi. Na žalost in v pohujšanje veliko premalo izpolnjujejo naročilo Kristusovega nauka. Gotovo so mize bogatih in mogočnih bolje obložene, vendar iskrenosti tam niso močne korenine.
V starem Rimu so se morali kristjani skrivati v katakombah. V katakombah se skrivajo tudi v islamskem svetu pa tam, kjer odločajo kremeljski gospodarji in njihovi podložniki, pa na Kitajskem, pa v raznih državah Afrike pa Latinske Amerike. Pinocheti, Černenki in drugi zahtevajo zase najvišje časti.
Praznik Kristusovega vstajenja je veliki praznik vseh zatiranih, zapostavljenih, vseh tistih, ki so jim močnejši usodili smrt. Tudi našemu slovenskemu narodu so oblastniki raznih časov in raznih naziranj usodili smrt. Naš narod je sicer veliko pretrpel in utrpel, padel ni. Življenje je vedno premagalo smrt.
Te dni smo se poslovili od dolgoletnega zvestega sodelavca Vida Starca. Leta je delal v stavnici, zadnje čase, ko se je spremenila tehnika, je montiral Naš tednik. Nismo mogli verjeti, ko smo čuli, kako hudo bolan je. Moral je iti mnogo prezgodaj tisto pot, ki čaka nas vse. Tu se mu zahvaljujem za vse, kar je za nas naredil. Gospodar nad življenjem mu bo pravičen sodnik.
Za Veliko noč želim v imenu Našega tednika vsem bralcem in bralkam, sodelavkam in sodelavcem obilo blagoslova in zadovoljstva. Morda bi vsaj za letos prevzeli od Rusov njihov velikonočni pozdrav: Kristus je vstal! V resnici je vstal!
Jože VVakounig
Politika
STRAN 2 ČETRTEK,^
STRAN
19. aprila 1984
Politika
Tednikov
komentar
PIŠE DR. DRAGO LEGISA
Več kot 30-letno opazovanje političnega življenja nas je naučilo, da se nikakor ne smemo zanesti na napovedi in obljube ita-Ijanskih političnih predstavnikov, še manj pa na obljube italjanske birokracije. Tako smo tudi v svojem zadnjem dopisu, v katerem smo omenjali napovedi o skorajšnem začetku parlamentarne razprave o globalni zakonski zaščiti slovenske narodne manjšine, svarili na previdnost. Od našega dopisa je poteklo
vencev v videmski pokrajini, torej v svoji nadškofiji.
Vprašanje globalne zaščite slovenske narodne manjšine je torej ponovno obtičalo na mrtvi točki in imamo celo občutek, da so se v zadnjem času razmere poslabšale. To med drugim izhaja iz poteka pogovorov med predstavniki strank za izvolitev novega župana v Trstu in njegovih sodelavcev v ožjem odboru. Dosedanji župan, krščanski demokrat dr. Richetti je od-
Preštevanje Slovencev v Italiji?
že nekaj mesecev, obljubljene parlamentarne razprave pa še ni od nikoder.
Te dni smo sicer v slovenskih dnevnikih brali, da je predsednik pristojne senatne komisije ponovno postavil na dnevni red razpravo o naši zakonski zaščiti, ki naj bi se začela včeraj. Ali je do te razprave res prišlo, o tem trenutno še ne moremo poročati, vendar tudi to napoved predsednika senatne komisije jemljemo na znanje zelo previdno.
Z.al drži, da so v deželi Furlaniji-Julijski krajini na delu sile, ki se še vedno mobilizirajo zoper zakonsko zaščito Slovencev, pri čemer se poslužujejo najrazličnejših argumentov, od zavestno in namenoma krivo tolmačene dvojezičnosti do obrambe pred „slovan-sko nevarnostjo", kar velja zlasti za Benečijo. Tu so nacionalisti odkrito nastopili celo proti videmskemu nadškofu msgr. Battistiju, ki je bil ponovno zavzel pravično in pošteno stališče do začšite pravic Slo-
stopit, ker njegova koalicija — DC, PSI, PSDI, PRI, PLI in Slovenska skupnost — ni imela večine v občinskem svetu in zato ni mogla upravljati občine. Predstavniki te koalicije še vedno vodijo pogajanja s predstavniki Liste za Trst in računajo na njihov vstop v novo koalicijo, ki bi razpolagala z večino, in bi mogla torej upravljati svoje delo. Toda zadeva se je zataknila prav zaradi slovenskega vprašanja. Lista za Trst in deloma krščanski demokrati (DC) pa sta zahtevali, naj se o vprašanju zaščite Slovencev razpravlja, potem ko jih bo oblast preštela, češ da je treba vendarle vedeti, koliko je Slovencev in kje bivajo. Slovenska skupnost (SSk) se je seveda temu odločno uprla, omenjeni stranki sta nekoliko omilili svojo zahtevo, a se ji nista popolnoma odrekli.
Medtem ko pišemo, se pogajanja nadaljujejo, vendar njihov potek zgovorno kaže, kako so se splošne politične razmere poslabšale, kar nikakor ne koristi boju slovenske manjšine za dosego njenih osnovnih narodnih pravic.
Spet enkrat razprava o dvojezičnih jjgih v Žitari vasi:
Bn SPO-Posod>am moral odstranitnaoise?
„Po tem sklepu sem dobil proteste iz cele Evrope je priznal v sredo na občinski seji žitrajski župan Posod (SPO). Kar dve uri so namreč spet enkrat razpravljali na občinski seji na zahtevo OVP o dvojezičnih napisih v žitrajski ljudski šoli, ki so bili napravljeni na lastno pobudo in javno pritrjeni, kot je jasno pokazala razprava na občinski seji. Dvourni razpravi je sledilo skoraj 30 pristašev EL, ki so tako na lastne oči videli, da „hočejo v SPO spet enkrat voditi frakcijske boje na račun manjšine“, kot je pravilno ugotovil odbornik EL Kukoviča.
Seja predsedstva NSKS
Na torkovi seji predsedstva Narodnega sveta koroških Slovencev pod vodstvom predsednika dr. Matevža Grilca so se člani predsedstva zahvalili vsem kandidatom in sodelavcem Koroške solidarnosti za požrtvovalno delo. „Čeprav Koroška solidarnost ni dosegla večjega uspeha, pa je treba njen pogumen nastop zelo pozitivno oceniti. Zavedati pa se je treba, da se je pravo delo
šele začelo,“ tako predsedstvo NSKS.
Med drugim je bilo na seji tudi govora o aktualnem razvoju v zvezi z napadi KHD if1 FPO na dvojezično šolstvo. Prl
tem so člani predsedstva NSKS izrazili svoje veliko začudenje nad tem, da se škof Kapellari še vedno ni javno solidariziral z obtožencema dr-Inzkom in dr. VValdsteinom.
Glavni govorniki večinskih strank so bili frakcijski vodja SPO Pepelnar, dežel. posl. OVP Altersberger ter oskrbnik Steinacherjevega posestva Eixner (OVP). Samo nekaj dobesednih citatov te svojevrstne razprave: »SPO pravi, ne more vsak delati, kar hoče, Kukoviča naj sam sname napise" (SPO Pepelnar), „Mi živimo v Avstriji, v demokraciji, kjer mora manjšina delati to, kar sklene večine" (OVP Altersber-9er), „Jaz sem vedno zahteval odstranitev napisov, pa mi zdaj očitajo, da tičim s Kukovo pod isto streho" (župan posod, „France, prosim povej javno, da ne tičiva pod isto
streho!"), »Table je treba takoj odstraniti" (Eixner).
Nič čudnega torej, da večinski odborniki niso hoteli slišati dejstva, da je dala deželna vlada prav odborniku Kukoviči, ki se je proti sklepu o odstranitvi pritožil že pred tremi leti, da niso vzeli na znanje predloga EL, da se napise za vedno pusti kot so. Ko je namreč stavila EL tak predlog, so se vsi domislili posebne rešitve: »Posod mora napise sam odstraniti", tako njegov partijski kolega Pepelnar. Posod po seji: »Kukoviča ali mi boš pomagal?" Očitno je tudi njega zapustila SPO ...
Stališče slovenske manjšine v občini so odločno branili odborniki EL Hribernik, Kukoviča in Urh. Tudi iz pravnega vidika je stvar jasna: niti deželna vlada, še manj pa oboje vrhovnih sodišča ne prepovedujeta dvojezičnih napisov. Očitno je šlo torej v sredo res za poizkus skupine Pepelnar—Tonitz, ki je hotela s pomočjo nemško-nacionalne OVP v občini strmoglaviti Posoda: na hrbtu slovenske narodne skupnosti. Noben občinski odbornik namreč ni hotel staviti uradnega
„Delo“ pri Našem tedniku
Prejšnji teden se je mudila na Koroškem delegacija ljubljanskega dnevnika „Delo“, ki so jo vodili predsednik skupščine „Dela“ Jaka Koprivc, glavni urednik Boris Dolničar in urednik-zunanje redakcije Jaka Štular. Predstavniki „Dela“ so obiskali m. dr. NSKS, Naš tednik in Krščansko kulturno zvezo, kjer so jih pozdravili osrednji tajnik Franc VVedenig, glavni urednik Jože VVakounig in tajnik K KZ Nužej Tolmajer. V živahnem pogovoru je prišla do izraza nuja po čim tesnejšem sodelovanju, po čim temeljitejšem informiranju slovenske javnosti o življenju koroških Slovencev in tudi o nujnosti obveščanja širše jugoslovanske javnosti o našem položaju.
Kolegi „Dela“ so obiskali tudi ZSO, Slovenski vestnik, ter si ogledali m. dr. otroški vrtec „Naš otrok11 in tiskarno Mohorjeve družbe.
Pravno stanje ter odločitev vrhovnih sodišč: »Dvojezični napisi lahko ostanejo!"
predloga o odstranitvi napisov, Pepelnar pa je celo tarnal o nekih »pomanjkljivostih" v pravnih postopkih, ki jih je »zakrivil" Posod. Naj zapišemo le še, da je občinski svet ugo-
dil prošnji Slovenskega šolskega društva, ki je zaprosilo za prenamembo zemljišča za dvojezični vrtec. O ostalih točkah občinske seje poročamo prihodnjič.
v V Pliberku se je očitno že začel volilni boj za občinske volitve, ki bodo šele vigredi leta 1985. Drugače ne moreš interpretirati nastopa OVP na zadnji občinski seji (pred enim tednom). Odklonila je odobritev obračuna za leto 1983, pa čeprav je občina zaključila 'oto s plusom 709.000,— šil. (redni proračun) ter 90.000,— (izredni proračun). To je brez dvoma UsPešna bilanca dela koalicije med SP in Enotno listo.
bvp je kljub temu glasovala Pr°ti razrešnici župana, čeprav ,e Podžupan Oschmautz hvalil Postnega svetnika Vautija, ki Je Pristojen mdr. za finance, »so številke v redu". Vrhu t69a se je zahvalil koalicijski-HH9 partnerjema za izkazano sodelovanje oz. za to, da sta pripravljena upoštevati Veliko pametnih predlogov
ČVP". Z drugimi besedami: Oschmautz je vsaj indirektno sam priznal stvarno ter uspešno delovanje koalicijskih partnerjev. K temu še pride dejstvo, da je zastopnik OVP v kontrolnem odboru glasoval skupno z ostalimi frakcijami za poročilo tega odbora. In vendar je OVP na občinski seji glasovala proti razrešnici. Zakaj ta-
ko nelogično postopanje — tega si pri najboljši volji ne moreš razlagati.
Vzrok tega nelogičnega postopanja je lahko samo ta, da je OVP že začela z volilnim bojem. Morda pa so Oschmautz in njegovi »tovariši" še bili preveč pod vtisom volitev v Delavsko zbornico? Prepričani smo, da ČVP s takim, v bistvu nestvarnim ravnanjem ne bo dosegla svojega cilja, namreč staviti naslednjega župana. Ljudstvo želi komunalne politike, ki polagajo važnost na skupno delo in ki skupnosti ne izpostavljajo preizkušnjam samo zato, ker se hočejo s svojim »njetom" profilirati. Še manj si ljudje želijo občinskih očetov, za katere kontrolni odbor očitno nima pomena: ko je odbornik Partl (EL) vprašal
Oschmautza, zakaj le-ta v zvezi s tekaškimi programi ni reagiral na prošnjo kotrolnega odbora, je Oschmautz dejal, da bo odgovoril na prošnjo, če bo hotel. Zares svojevrsten odnos visokega Pliberškega komunalnega politika do kontrole ...
Mirko Kert je na občinski seji predlagal tudi resolucijo za ohranitev skupne šole. Socialisti bi glasovali za nuj-nostni predlog samo pod pogojem, če bi bila zanj tudi OVP, OVP hoče (kratki) tekst šele študirati, ker je bil zanjo očitno zelo kompliciran, pa čeprav ni vseboval ničesar drugega kot željo po ohranitvi skupne šole. Končno so sklenili, da se bo predlog EL obravnaval na naslednji seji mestnega sveta.
Politika
STRAN C ČETRTEK,
\J 19. aprila 1984
dr. Haider
dr. Vospernik
dr. VValdstein
Elizabeth Rodler
Deželni svetnik Jorg
Slomškov dom Moho^žbe je bil nabito poln
v križnem oaniu. ki aa v nobenem oziru ni znal Pdtiiriti
Prišla je v prvi vrsti mladina, predvsem tudi mladi pripadniki večinskega naroda. Videli smo vrsto dvojezičnih učiteljev, dvorano celovškega Slomškovega doma pa so vrhu tega napolnili številni rojaki s podeželja. Skratka, zanimanje je bilo izredno veliko, še večje pa je bilo zadovoljstvo nad potekom diskusije: diskutantom na podiju učiteljici E. Rodler-jevi, dr. Vosperniku, dr. Saxer-ju, dr. Moserju, dr. VValdsteinu, dr. Tretterju je uspelo, da so na prepričljiv način zavrnili napad Haiderja in Trattnigove na dvojezično šolstvo. Oba predstavnika FPO sta bila med diskusijo jako nervozna. Pri Haiderju je bil to brez dvoma nenavaden pojav, če upoštevaš, da se ga bojijo vsi visoki koroški politiki ter da je doslej večinoma nastopil kot neki novi koroški bog. Pri tem mu zagovorniki dvojezičnosti gotovo niso pobili nog, pač pa so mu servirali argumente tako prepričljivo in spretno, da si retorično ni vedel več prav pomagati.
Predvsem dr. Reginald Vospernik in Manfred Moser sta Haiderja obvladala z retorično spretnostjo. Moser je dejal, da je sicer že videl precej sveta, da pa doslej še nikjer na svetu ni naletel na trditev, da bi bil en jezik boljši kot dva. To je bil tudi najboljši odgovor na stalno Haiderjevo trditev o pouku slovenščine kot „Zwang“ in ..diskriminaciji
nemških otrok11.
Ravnatelj Vospernik je že na začetku diskusije postregel z nekakšno analizo pisem bralcev v koroških časopisih v zvezi z dvojezičnim šolstvom. Pri tem je ugotovil dve zanimivosti: 46 pisem bralcev je bilo doslej proti ločevanju šol, 35 pa za predlog KHD in FPO. Vendar: pisma, v katerih pride do izraza ohranitev dvojezičnega pouka, prihajajo pretežno z dvojezičnega ozemlja (39 od 46), medtem ko tisti bralci, ki podpirajo KHD in FPO, oddajajo svoje pismene proteste izven dvojezičnega ozemlja. Torej: prizadeti južni Korošci nikakor ne želijo Haiderjeve politike, šef svobodnjakov in KHD jim hočejo ločevanje šol naravnost vsiliti.
Vospernik je v tej zvezi citiral zanimivo pričo, namreč Helmuta Reinerja, šefa FPO občine Bistrica v Rožu. Ta je na vprašanje bistriškega občinskega lista, ali naj v zadevi dvojezičnega šolstva odločajo zgornji Korošci, dejal dobesedno: „Gotovo se je treba ozirati na dvojezično ozemlje, ker so tu brezdvomno korenine tega problema. Vendar če bi odločitev omejili na dvojezično ozemlje, bi nemški Korošci ne imeli šanze, da bi prodrli s svojo zahtevo po ločenih šolah/razredih.11
Kot rečeno: v ospredju diskusije je bilo vprašanje: je dvojezičnost obogatitev ali nasilje? Na to je dr. Robert
Diskusija Našega tednika o dvojezičnem šolstvu je brez pretiravanja v vsakem oziru uspela. Obisk je bil odličen (približno 500 udeležencev), številni časnikarji so z zanimanjem sledili živahnim izjavam podijskih diskutantov, odmev v medijih je bil zelo velik ter pretežno pozitiven. Haider pa je moral po vsej verjetnosti prvič spoznati, da se lahko v razpravi s kompetentnimi strokovnjaki in z mlado koroško inteligenco samo osmešiš, če skušaš z vso silo zagovarjati politiko Karntner Heimatdiensta. Znašel se je v križnem ognju, ki ga v nobenem primeru ni znal in ni mogel umiriti, kaj šele ugasiti.
Saxer dal zelo dober odgovor, s tem ko je opozoril na pomanjkljivosti sedanje šolske ureditve oz. na dejstvo, da KHD in FPO s svojo propagando onemogočita nemškim otrokom obisk slovenščine. ^ tej zvezi je Saxer citiral pismo deželnega šolskega sveta 'z leta 1964 na deželno vlado, v katerem piše šolski svet 0 agilnih nacističnih silah na šolskem področju. To hkrati dokazuje, kako so že vedno zlorabljali t. i. pravico staršev v škodo otrok obeh narodnih skupin.
Dr. Tretter z dunajske UNl je poudaril protiustavnost
predloga FPO, medtem ko je dr. VValdstein kot človek z dolgoletnimi izkušnjami svaril Haiderja, da le-ta z vnašanjem nemira škoduje celi Koroški-
Zelo močno so odjeknili pri"
Diskusijo je odlično vodil časnikar Horst Ogris. S svojim suverenim nastopom je zelo veliko prispeval k uspešnemu poteku večera!
spevki učiteljice Rodlerjeve iz Šmihela. Elizabeta Rodler je sicer enojezična, a je vedela veliko povedati o prijateljski vezi med otroki, o še boljšem medsebojnem spoznavanju ter dejstvu, da otroci v resnici ne bi razumeli ločevanja. Prepričljivo je korigirala Haiderja, ki je trdil, da poučujejo na južno-koroških šolah samo Slovenci: v resnici je slovenskih učite-ijev samo 25%! Za vse tiste, ki hočejo Slovence samo šteti, Pa je citirala Schillerja: „Gla-s°ve je treba tehtati, ne pa šteti!11
Zelo neprijeten je bil nastop
»pepsi“ Freund, kulturni ataše avstrijske ambasade v ZDA, se je prav tako udeležil diskusije. Obžaloval je, da ni bila prisotna avstrijska televizija.
Politika
Kriemhild Trattnig
dr. Tretter
dr. Moser
dr. Saxer
deželne poslanke FPO Kriem-hilde Trattnig: Trattnigova je nastopila kot tipična zastopnica ozko-nemškonacionalistič-nih krogov in je npr. v svoji sveti jezi dejala, da se ne priznava k avstrijski naciji. Na drugi strani je povzročila pri mladi publiki precej smeha, ko je dejala, da „je bila manjšin-skošolska ureditev od leta 1945 do 1958 nedemokratična,
ker je bila na podlagi uredbe11. Ravnatelj Vospernik je na to svojevrstno ugotovitev odgovoril takole: „Da so uredbe nekaj nedemokratičnega, ter da so samo zakoni demokratični, to sem slišal prvič v svojem življenju.11
Kot smo že v začetku zapisali, je diskusija zares uspela. Posebno razveseljivo pa je dejstvo, da so številni sloven-
ski udeleženci s podeželja lahko spoznali, da nas podpirajo v boju za enakopravno šolstvo številni prijatelji iz vrst večinskega naroda. To ne velja samo za podijske diskutante (ravnatelj Vospernik je bil edini Slovenec na podiju), to velja prav tako za publiko, v kateri smo videli precej mladih prija-teljev.	Janko Kulmesch
Drugi časopisi o diskusiji NT
Mariborski večer:
Že spočetka je bilo povsem jasno (tega se je zavedal tudi organizator Naš tednik), da četrtkova večerna javna tribuna o dvojezičnem šolstvu na Koroškem. ki so jo pod skupnim naslovom Skupno ali ločeno pripravili v Slomškovem domu v Celovcu, ne more prinesti bistvenih sprememb v sedanji ostri kampanji koroškega heimatdiensta in svobodnjaške stranke o ločenih šolah za Slovence.
Kljub temu pa ta večer — razprava je trajala skoraj do polnoči — ni izzvenel v prazno: koroški Slovenci so lahko strokovno utemeljeno, čeprav na trenutke tudi emocionalno, povedali, kaj dejansko pomeni in kaj bi prinesel nov zakon o dvojezičnem šolstvu, ki so ga koroškemu deželnemu zboru predložili svobodnjaki. Ker seje tega večera udeležil tudi dr.
16 rg Heider, deželni svetnik in vodja koroške svobodnjaške stranke, se je prav skozi njegov govor tudi lepo razgalilo, kako neposredna je vez med njegovo stranko in organizacijo koroškega heimatdiensta: perfidna igra dveh organizacij je bila dokončno razkrita.
Karntner Kirchenzeitung:
KLAGENFURT (ha). - Eine Kleine Ahnung davon, was es heiBt, i Minderheit zu sein, bekamen vermutlich die FPČ-Vertreter LAbg. Kriemhild Trattnig und Landesrat Dr. Jorg Haider, die sich am Donnerstag der Vorvvo-che einer Podiumsdiskussion im Klagenfurter Hermagoras-Heim stellten. Nicht nur die ubrigen Teilnehmer am Podium (Dr. VValdstein, Univ.-Doz. Dr. Tretter, Volksschullehrerin Rodler, Univ.-Doz. Dr. Moser, Sprachdi-daktiker Dr. Saxer und Dr. Vospernik), sondern auch die iiber-vviegende Mehrheit des zahlrei-chen Publikums teilte nicht die von Haider und Trattnig vertre-tene Auffassung, die von FPČ und KHD begehrte Trennung von slovvenisch- und deutschspre-chenden Kindern in den Schulen sei zum Vorteil der slovveni-schen Volksgruppe und bringe Gerechtigkeit (ur die deutsch-sprechende Mehrheit.
Volksvville:
Auf die vorgebrachten inhaltli-chen Argumente gin gen Haider und Trattnig nicht ein. Als Saxer ein Schreiben des Landesschulrates aus dem Jahr 1964 an die Landesregie-rung zitierte, in dem a ul die rege "VVuhltatigkeit nazistischer Krdfte im Karntner Schulwesen hingewiesen wurde und mit dem Saxer aufzei-gen wol!te, dati das vielzitierte El-ternrecht "fur deutschnationale Zwecke mitibraucht wurde und auch heute werden soli. da fuhlten sich Trattnig und Haider sehr wohl ange-
sprochen und protestierten heftig, als faschistoid angesehen zu w er de n.
Wierierholt wurde auf die un-durchsichtige Rolle von SPO und OVP in dieser Schulfrage hingewie-sen. W a brenti ftir die FP der Wahl-kampf damit aufgezaumt werden soli. um deutschnationale und neo-faschistische Kreise zu gewinnen, store dies die beiden Grotiparteien var den Landtag9wahlen. Zu erwtar-ten und zu beitirchten sei jedoč h, so ein Publikumsdiskutant, dati nach den Landtagswahlen Kurs auf eine „Dreiparteieneinigung“ genommen wird, die nichts Gutes fur die slowe-nische Bevolkerung erwarten lasse.
Karntner Tageszeitung, 14. 4. 1984, št. 91, stran 4:
Hoffen auf die Vernunft
VON CHRISTA MAURER
er Vonvurf, er be~ treibe unseriose Politik („Reiner.. Kla-mauki“) traf den FP-Lan-desrat Jorg Haider am Donnerstag bei einer Diskussion uber die Minderheiten-schulfrage nicht zum ersten Mal
Neu var auch nicht die Vermutung, der FP-Geset-zesantragauf Trennung von deutsch- und slowenisch-sprachigen Kindern in Stid-kamten dlene dem Jungpo-litiker lediglich dazu, sich und seiner Partei endllch Profil - zu verleihen. („Warum will eine so mln-derheitllche Partei wie die FPČ sonst ihr Miitcherf an einer anderen Minderheit kiihlen2“l
. - G&nzlich iiberraschend n Ah m sich hingegen dleTat-sache a us, da^der frei-heitllche Landesrat im Zu-sammenhang mit der Mln-derheitenschulfrage sein e Kontrahenten jetzt efn-
dringlich zur Sachiichkeit mahnL,
Haider,'der in der~Frage des zweisprachigen Schul-wesens zusehends in die ir-rationale Diktion antlllbe-raler Krafte vermilt, dessen Forderungen wieder Angst und MlBtrauen zwischen die beiden Volksgruppen s&en kdnnten, eben weil sie un-sachiich sinčL, appeiliert an
die Vernunft der anderen, vohlgemerkt	'
Denn vrdrde die auch un-ter seinesgleichen vorherr-schen, dann milDte er wis-sen, dad Chancengleichheit, Gerechtigkeit und Frieden in čsterreich keines Volks-begehrens und keines Ge-setzesan trages	bedUrfen,
um in den Schulen zum Tra-gen za kommen.
Wohl aber brauchen Schiller und Lehrer offen-sichtlichden SchutzherGe-setze and der Vernunft, um sie vor den destruktiven Ki&ften. zu bevahren, die durch ihr Vorgehen genau. . rttese. Werte in Frage stellen.
Razno
□ PISMA BRALCEV □
Korotan v luči resnice
„Lasciate ogni speranza voi ch’ entrate!" (O, vi, ki vstopate, vsak up pustite!) Tako je napisano nad vhodom v Dantejev pekel. Te besede bi lahko napisal tudi Klub slovenskih študentov na Dunaju nad svojim temnim sedežem v Mondscheingasse. Nedavno sem bil tja povabljen na predavanje. Šel sem z upanjem na prijateljski razgovor in na morebitno zbližanje po dolgih letih gonje proti Korotanu. Vendar moje upanje je bilo zastonj, kakor je to nedvoumno dokazal članek v Našem tedniku 12. 4. 1984. Res je, da sem lahko odkrito povedal svoje mnenje. Res je tudi, da je razgovor potekal v prijetnem razpoloženju. Če pa je bil razgovor za nekatere le kabaret, potem je jasno, da z njimi ni mogoče govoriti resno in da je zanje tudi najbolj resna zadeva le kabaret. To neresnost dokazuje tudi ponavljanje polovičnih resnic, ki celotno resnico le zmaličijo. Tako pravi g. Vouk v članku, da je v Korotanu le 15 slovenskih študentov in da jih le malo ostane do zaključka študija, ker je baje red doma tako strog. Zakaj pa ne pove resnici na ljubo, da nemško govoreči študentje kar silijo v slovenski dom, ker ga cenijo bolj kakor druge domove, da se obnašajo izredno lepo, da z njimi ni nikakršnih problemov in da z veseljem ostanejo v Korotanu do zaključka svojih študij. Seveda je tudi kaka izjema, kot povsod drugje. Torej vzrok, zakaj koroških Slovencev ni v domu, ni hišni red, temveč njihov odnos do reda na splošno. To je tudi vzrok, zakaj zanje „sploh nič ni v redu". Za mnoge bi bil red le tisto, kar se jim ljubi, brez ozira na kako obveznost ali dolžnost. Moram pa tudi povedati, da smo imeli in da imamo v domu tudi odlične slovenske študente.
Dokaz neresnosti pisanja g. Rudija Vouka so tudi neresnične trditve v njegovem članku. Javno in formalno ga pozivam, naj pove, koga sem jaz kdaj izključil iz doma, zato ker je hodil z dekletom po stopnicah; ali pa naj se opraviči zaradi tega obrekovanja. Take lažnivosti, ki so nadaljevanje nekdanjih obrekovanj proti meni, gotovo niso v čast tistim, ki jih ponavljajo. Tudi govor o nekem citatu dr. Grilca je neresnica, ker jaz nisem omenil nikakršnega njegovega citata. S tem g. Vouk dokazuje, milo povedano, da ima zelo slab spomin.
„ Moten odnos do spolnosti" pa imajo tisti, ki smatrajo spolnost za dobrodošlo razvedrilo naveličanih študentov, nikakor pa tisti, ki jo ceni kot del zakonske ljubezni in obogatitev človeške narave. G. Vouk v svojem članku samo mešetari o problemu spolnosti, ne da bi jasno povedal, kaj hoče. Sicer se je tudi glavni del razgovora po mojem predavanju vrtel okoli vprašanja, „zakaj v Korotanu niso
študentom dovoljeni ,normalni1 spolni odnosi", čeprav jaz v referatu nisem omenil niti besedico tega problema. ^paije na 21. strani)
Warum keine Ver-dffentlichung der Referate der Ktirntner Kulturtage?
D/e letzten Karntner Kulturtage vvurden ebenso wie jene vom De-
zember 1982 leider vveder verviel-faltigt, also hektographiert, noch auch gar gedruckt herausge-bracht. Nun sind die Themen der Karntner Kulturtage (Koroški kulturni dnevi) immer zum groBeren Teil sehr interessant auch fur ei-nen breiten Publikumskreis und es ware auch vvunschensvvert, diese nicht nur in Slovvenisch her-auszubringen, sondern auch in ei-ner deutschen Ubersetzung, weil damit doch ein breiteres Leserpu-blikum erreicht wird.
Ich darf daher anregen, daB die Referate auf den Karntner Kultur-tagen vviederum so wie fruher ent-vveder vervielfaltigt oder auch gedruckt einem breiteren Publikum zuganglich gemacht vverden. Es ist ja auch schade, daB von der Schriftenreihe „Das gerneinsame Karnten" seit dem nun schon lan-ger zuruckliegenden Heft 9 nichts mehr herausgekommen ist.
Prof. Dr. Theodor Veitef
Zelo težko je pisati o kolegu, ki ga zgubiš nenadoma, takorekoč čez noč. Ne najdeš pravih besed, prevelik je bil udarec, ko smo zvedeli o njegovi smrti. Saj je bil še sorazmerno mlad, še 3 leta so mu manjkala do penzije.
Neverjetno, toda res: ni še dolgo od tega, ko sva zadnjič montirala Naš tednik. Čeprav je bil Vid izučen ročni stavec, pa se je zaradi hitrega razvoja tehnike moral posloviti od stavnice in svinca ter se v zadnjem času posvetiti montaži NT in drugih listov. A vsi smo vedeli, da se bo Vid znal hitro privaditi. Bil je vesten, dosleden, natančen ter zavzet sodelavec.
Večkrat se je zgodilo, da je moral zaradi raznih okoliščin dalje montirati Naš tednik kot je trajal njegov uradni delovni čas. Rad je to storil, ker je vedel, da bi drugače naši bralci ne prejeli pravočasno svojega lista. Ni samo dobro poznal potrebnih ..inštrumentov" za montažo, temveč tudi naše bralce: zavedal se je dejstva, da cenijo zvesti bralci in bralke lepo urejen časopis, ki zahteva spretnega monterja.
Vid je bil človek, ki se je z dušo in s telesom posvetil svojemu delu ter se z ustvarjenimi oz. montiranimi stranmi zares identificiral. Nikoli ne bom pozabil trenutkov, ko nismo prav vedeli, kako bi se dal ta ali oni članek ali naslov najbolj primerno urediti. Pa je Vid našel odrešilno idejo. Ravno v takem primeru smo lahko dobro opazili, kako je živel s svojim delom, z našim listom. Čeprav tega ni glasno razglašal, bil je bolj tih človek.
Zdaj ga ni več med nami. Močno ga bomo pogrešali vsi — njegovi sodelavci Mohorjeve tiskarne, bralci naših listov in uredniki. Tembolj pa ga bomo ohranili v častnem spominu.
-Kuj-
Ohranili ga bomo v častnem spominu
„... leta 1946 je v Carinthiji v Celovcu napravil izpit za ročnega stavca. Slovensko in nemško besedilo je brezhibno stavil in bil prav zato leta 1948 sprejet v službo v Carinthiji. Stavil je najprej Koroško kroniko, Mohorjeve knjige, Nedeljo in od 19. septembra 1949, ko je NSKS izdal prvo številko Našega tednika, tudi NT.“
Tako smo o Vidu Starcu zapisali v naši jubilejni številki, ki smo jo izdali ob 35-letnici izhajanja NT. 35 let je bil v službi našega lista, v četrtek, 12. aprila pa nas je za vedno zapustil. Včeraj smo ga pospremili na pokopališče v Annabichlu — k zadnjemu počitku.
Gost v Našem tedniku
Franc Wakoumg se e
Makarovič o vprašanju
'
GOST
Ljudska medicina ie umetnost
V okviru letošnjega Globaškega kulturnega tedna je 27. marca govorila pri Rižnarju v Podjuni dr. Marija Makarovič o ljudski medicini s posebnim ozirom na Podjuno. Domačini, prav posebno pa mladina, so se v izredno velikem številu udeležili predavanja, navrh pa je dala beseda besedo in skoraj vsak je vedel povedati, kako je tudi on bil deležen domače medicine. Pri uspehih pa so se mnenja razhajala.
Etnologinja dr. Marija Makarovič je kot študentka zbirala ljudsko izročilo o ljudski medicini na Koroškem, odnosno v Podjuni in je z veliko vnemo in priljudno prikazala tudi ves lok slovenske ljudske medicine.
Naš tednik: Predavanje o ljudski medicini je pokazalo, da ta te-Natika ljudi zelo zanima. Kdaj pa ste se Vi bolj poglobili — kot et-fologinja — v to poglavje ljudskega izročila. Znano je, da je ljudska Medicina povezana z vražami, p°Pmijami, črno magijo na sploh ln tudi z babjeverstvom.
Makarovič: Ko sem študirala, sem prišla v ekipo, ki je namera-Vala raziskovati in zbirati ljudsko 'Uročilo na Koroškem. To je bilo Zacetek petdesetih let. Na kolesih smo prekrižarili Koroško, živeli smo pri kmetih — jaz pri Šimanu ^r°su na Vašinjah, pri Biclu v Ru-tah, eni na Zilji, drugi v Rožu. To 9radivo sem obdelala še za di-Mornsko nalogo. Mi smo si delo Porazdelili in jaz sem vzela Ijud-sko medicino.
NT: Je bilo to poglavje dotlej obdelano, oz. je bilo kaj ljudsko-Medicinskega gradiva zbranega?
Makarovič: Edino solidni in pa j®8 resni deli sta delo Vinka Mo-aerndorferja, ki je pisal o ljudski Medicini na Slovenskem in pa avla Koširja, ki je pisal o ljudski Medicini na Koroškem. Skupno pa sta pisala o ljudski medicini pri
koroških Slovencih. Nekaj je zapisal tudi Franc Ramovš. To so najrazličnejši podatki. Mene pa je zanimala ljudska medicina bolj v stiku z ljudmi. Ugotavljala sem, kaj ljudje dejansko delajo in kaj je samo izročilo. Znano je sledeče. Ko ljudi o tem pobaraš, odgovorijo, „tako smo nekdaj zdravili". Mene pa zanima „Ali ste tudi vi tako zdravili?". V glavah ljudi je veliko ..podedovanih vzorcev" in vsi pravijo, „tako smo nekdaj svetovali, tako smo se oblačili in tako smo zdravili" in drugo. Ta vzorec se ponavlja. Mene pa zanima, če so dotični tudi sami to delali.
Hvala Bogu že po naravi nimam težav z ljudmi navezati stike. Sploh pri zdravljenju, posebno pri magičnem, pa je zaupanje vse. Stara vera je, da moraš to šele na smrtni postelji povedati drugemu. Danes, ko imam mnogo bolj poglobljen odnos do ljudske medicine, skušam ugotoviti celotno razmerje do zdravja in do bolezni. Kaj naredi človek, ko je v stiski, kaj misli o alkoholizmu, o samomorilstvu in tako naprej.
NT: Ali pri ljudski medicini sploh moremo govoriti o pojmu medicine, ali pa so to bolj vraže, črna magija, hipnoza?
Makarovič: Več ravni zdravstva je. Ena izmed teh je ljudska medicina, kot imamo tudi več ravni umetnosti in je ena od teh tudi ljudska umetnost.
V Ljubljani na primer sodelujem kot entnologinja z zdravniki. Ti
raziskujejo medicinske pojave, jaz pa pojave, ki so med ljudmi in so istega značaja. Vendar imajo v svojstvu medicine svoje mesto. No, pa tudi pri modernem zdravljenju zdravnik večkrat predpiše zdravilo, ko ne ve, kaj ti pravzaprav manjka. „To ti bo pomagalo", reče in ti predpiše „arcnijo“. Isto je pri ljudski medicini: „tole ti bom dol požebrav in ti bo odleglo".
NT: Ali imamo tu opravka s posebnimi izrazi, ki so vezani na določeno območje in postopek pri zdravljenju in določen fenomen in danes izginjajo in če je to samo slovenska posebnost ali pa to lahko postavimo v širšo okolje, na primer alpsko?
Makarovič: Da odgovorim na prvo vprašanje! Zdi se mi, da pri ljudski medicini velja tole: nekateri ugotavljajo, da zmeraj dobijo nekaj novega, pa tudi veliko splošnega. O posebnosti in vezanosti na določeno območje pa tole: tudi včasih, čeprav ni bilo tako velikodušnih prometnih sredstev in informacijske mreže, najrazličnejši stiki niso bili tako od muh. Najrazličnejše novice in pojavnosti v zvezi z ljudsko medicino so tudi prenašali iz kraja v kraj.
NT: Kako pa izrazi?
Makarovič: Med koroškimi Slovenci imamo vrsto arhaičnih izrazov, kot „skrnina“ (trganje v sklepih), „pavudje“ (navlaka), „urak“, izrazi ljudske medicine pa so pri-
šli tudi iz nemščine, kot „fergift“, „šajn“ in drugi.
NT: Kako pa moderna humana medicina vrednoti Ijudskomedi-cinske, morda celo homeopatske pojave?
Makarovič: Jasno je, da jih gleda nekoliko zviška, da jih zametuje. Vendar ljudje, ki se s tem ukvarjajo, po navadi so to starejši zdravniki, ki so takorekoč že v penziji, vključijo v svoje delo tudi ljudskomedicinske pojave. Rada bi pa poudarila, da danes na skorajda že vražjeverne načine hočejo ljudsko medicino postaviti nazaj med ljudi. To je neumno in škodljivo in proti temu so zdravniki, in imajo tudi prav.
Tu mislim na mazače, ki se izdajajo za nekakšne ..zdravnike", in zdravilce, a vse to samo pod zastavo profita. Mazačev in homeopatov pa nikakor ne gre postavljati na isto stopnico, kajti homeopati so že neke vrste raziskovalci.
NT: Kakšen ugled so ljudski zdravniki in zdravilci uživali na vasi in v družbi?
Makarovič: To je zanimivo vprašanje. V času, ko še ni bilo zdravnikov in je tak človek veliko pomenil, takrat je ta vrač, zdravilec ali padar, kakor koli ga že imenujemo, užival višji status, ki pa je bil zelo blizu črni magiji. Ljudje so se ga na neki način bali. Samo, se mar na določen način ne bojimo tudi naših zdravnikov? Nekaj te magije je pri vseh ljudeh, ki se ukvarjajo s človekom, z njegovim zdravjem!
Ti ljudje so imeli poseben status, ki pa se je kmalu potem, ko je zdravstveno osveščanje naraščalo, sprevrgel v odklonilen odnos do teh ljudi. In to preprosto zaradi tega, ker je tudi duhovščina oznanjala, da je to črna magija (če je kdo zdravil na magičen način) in seveda je o teh ljudskih zdravilcih šel glas, da so coprniki in še kaj hujšega. In še to: dokler so bili ljudje zdravi, so proti njim noreli; ko pa so zboleli ali jih je začelo kje stiskati, so se pa k njim zatekali. Mislim pa, da se danes na vseh področjih vračamo daleč, daleč nazaj, rekla bi, k izvirom, h koreninam.
NT: Hvala za pogovor!
Franc VVakounig
Rož, Podjuna, Žila
V okviru koroške Katoliške mladine deluje tudi delovna skupina mladih kmetov: v tej sodeluje nekaj Slovencev, mdr. Marko Trampusch iz Doba pri Pliberku in Mirko Einspieler iz Bilčovsa. Ta delovna skupina na raznih srečanjih razpravlja o aktualnih kmetijsko-poli-tičnih problemih, pri čemer v veliki meri upošteva potrebe 3. sveta. Kot nam je Marko Trampusch povedal, bi rad dosegel, da bi v pliberški okolici kot tudi v drugih južnokoroških krajih ustanovili čim več krožkov mladih kmetov, ki naj bi se redno srečali in razglabljali o nakazanih problemih.
Pred kratkim se je vsekoroška delovna skupina kmetov KM srečala v Vernberku, kjer je k vprašanju tržne ureditve za mleko izdelala naslednje stališče:
Delovna skupina kmetov KM je pri razpravljanju o tržni ureditvi za mleko ugotovila, da mnogi predlogi k noveli 1984 ne upoštevajo dejstva, da porabi izvoz mleka več podpornih denarnih sredstev kot dobi kmet za liter oddanega mleka.
Iz tega razloga predlagamo znižanje produkcije mleka za približno 20% in da bi se tako „osvobojen“ denar iz izvoznih podpornih sredstev uporabil za dvig mlečnih cen kmetom za približno 1,30 šilingov.
Proizvajalni stroški in poraba dela bi se za kmete znatno znižali, kljub temu pa bi imeli zasiguran višji dohodek. Ta ukrep pa bi ukinil zločin nad nerazvitimi deželami, iz katerih uvažamo krmila po najnižjih svetovnih cenah in kamor izvažamo mlečni prašek za dojenčke (letno umre 1,5 milijo-
Neuheit: LIMEX-GERNI-HOCH-DRUCKREINIGER, 30 Prozent VVassereinsparung, 50 Prozent Energieeinsparung durch Tur-bodusen mit Vibrationsstrahl, VVerksnettopreis, 3 Tage Pro-be. Firma H. F. Svetnik, Kla-genfurt, Telefon 32 2 70.
KUPUJEMO DRVA (trd les) — že napravljena ali pa bi jih sami napravili. Ponudbe na: Firma Contrapunkt, Pi-scheldorfer StraBe 7, 9020 Celovec. Tel.:	0 42 22 /
51 27 40 ali pa: Raimund Vospernik, tel.:	0 42 22/
28 18 46.
nov otrok na posledicah teh „uspehov izvoza mleka").
Nadaljna zahteva je decentralizacija predelave mleka. Posledica tega bi bila znižanje transportnih stroškov, boljša kvaliteta in mnogoličnost mlečnih proizvodov, ustvarjanje novih delovnih mest v obmejnih področjih in nenazadnje tudi zmanjšanje zadrug na pregledne in demokratične enote, katere bi bile zopet v rokah kmetov. Seveda se naj podpira tudi alternativne kmečke proizvode, kot so na primer beljakovinske rastline, oljnice, ovčje meso in še drugo, manj pa produkcijo tako-imenovanega biološkega goriva (še ni rentabilno).
Posebej za gorske kmete je potrebna posebna dotacija za delovno obtežitev. Ker pa je Koroška edina alpska dežela, ki še nima take posebne dotacije (to pa celo pri socialistični vladi) se nam zdi čudno, da moramo to še posebej zahtevati.
Naš predlog hočemo predložiti odgovornim osebam, da podajo svoje stališče, v pričakovanju, da z državnimi sredstvi podpirajo naše kmete, da se ne „obdari“ inozemstvo z našim sirom in maslom ter da dojenčki v nerazvitih deželah ne bodo trpež-Ijivo umirali zaradi slabih in napačno uporabljenih živil (mlečnih praškov).
V tej zadevi si ne moremo več privoščiti nepopolnih rešitev, temveč samo še popolne in utemeljene.
Šmarjeta nad Pliberkom: »Stara garda" v domači ljudski šoli
Zadnji petek je igralska skupina Oder 73 zaigrala odrsko predstavo Alda Ni-colaia „Stara garda" v ljudski šoli na Šmarjeti nad Pliberkom. To igro so pliberški prosvetaši zaigrali že 27-krat na različnih odrih južne Koroške in bodo tudi še gostovali v Ljubljani.
Domačini so napolnili ljudsko šolo na Šmarjeti in z velikim zanimanjem sledili predstavi. Bučni aplavz
pa je dokazal, da so bili zadovoljni s predstavo ter upajo, da bo se več prireditev v domači ljudski šoli. V tej zvezi velja igralski skupini Oder 73 vse priznanje, da se je odločila za nastop na Šmarjeti. Zelo dober obisk v tem malem gorskem kraju (prišlo je dobrih 30 domačinov) dokazuje, kako potrebno je, da se organizirajo prireditve čim bolj decentralizirano.
Št. Janž: mladinski koncert
Prosvetno društvo Št. Janž je na cvetno nedeljo priredilo pri Tišlarju mladinski koncert. Zamisel koncerta je bila, nuditi mladim možnost do nastopa, da se jim poplača trud in čas, ki ga žrtvujejo pri mnogih vajah. Dvorana pri Tišlarju se je lepo napolnila. Publika je z veseljem spremljala nežne otroške glasove in nasmejane obraze. Močni aplavz je dokazal, da so bili vsi s priredit-
vijo zadovoljni. Upajmo, da bo še več takih otroških oz. mladinskih prireditev. Nastopali so: Otroški zbor SPD „Bilka“ iz Bilčovsa pod vodstvom Micke Miš-kulnig in Uši Filipič, otroške skupine SPD „Gorjan-ci“ iz Kotmare vasi pod vodstvom Erike Muri, ansambel „Skriti zaklad" iz Sveč pod vodstvom patra Ivana in tamburaška skupina SPD Št. Janž pod vodstvom Ivane Weiss.
• Dom v Tinjah
V petek, 27. 4., ob 19.30 uri
VEČERNO PREDAVANJE: ZDRAVILNE RASTLINE ZA TVOJE ZDRAVJE — ..Zdravilne rastline po stari tradiciji samostanov", nem.
Predavatelja: žpk. Hermann Jo-sef VVeidinger in mag. Christa Schnoige
Od sobote, 28. 4., 14.30 ure do nedelje, 29. 4., 17. ure PRIPRAVA NA ZAKON Voditelj: rektor Jože Kopeinig Predavatelji:	zdravnik, mati,
sodnik, duhovnik
V soboto, 28. 4., ob 19. uri
ODPRTJE RAZSTAVE SLIK ŠTEFANA POTOČNIKA

Rož, Podjuna, Žila
Hodiše: občni zbor SPD »Zvezda “
Prejšnji petek, 13. aprila 1984, je imelo SPD „Zvez-da“ v Hodišah svoj redni občni zbor. V svojem poročilu je dosedanji predsednik Kristijan Tusch ugotovil, da so društveni tamburaši pred nekaj leti še razvijali zelo živahno dejavnost, da so pogosto nastopali doma in v tujini, da pa je v zadnjem času društvena dejavnost žal popustila. To ne velja le za tamburaše, temveč tudi za druge prireditve. kot filmske in koncertne večere in Hodiški ples: vsi so privabili le majhno število domačinov.
Ker je dosedanji predsednik zaradi osebne preobremenjenosti oddal funkcijo, so bile v vodstvu društva potrebne večje spremembe. Po temeljiti razpravi so navzoči člani soglasno sprejeli
naslednji predlog: predsednik Toni Miksche, podpredsednik Kristijan Tusch, tajnica Tilka Loibnegger, njen namestnik Mihi Mothe, blagajnik Joži Spitzer, njegov namestnik Tusch. Za odbornike so bili še izvoljeni: Ludvvig Zvvander, Polti Pavlič, Melita Aichholzer, Franci Spitzer in Anton Sabot-nik. Novi odbor, ki mu kot predsednik načeljuje dinamični Toni Miksche, je posrečena mešanica mladih in starih prosvetarjev, tako da smemo upati, da bo SPD „Zvezda“ v novi poslovni dobi spet doseglo tisto mero dejavnosti, ki ga je že svojčas odlikovalo. Pri tem delu bo društvo deležno vse podpore s strani Krščanske kulturne zveze. To je obljubil predsednik KKZ dr. Janko Zerzer, ki se je udeležil občnega zbora.
Uspel koncert v Št. liju
Preteklo soboto smo bili v Št. liju deležni izredno lepega kulturnega užitka. Z vokalno in instrumentalno glasbo sta nas razveselila „Suški oktet" in ansambel ..Korenika" iz Šmihela.
Program „Suškega okteta" je vseboval predvsem ljudske narodne pesmi. Na zelo prijeten način je v podjunskem narečju povezoval član zbora Jokej Logar in skrbel za humoristične vložke. Zbor vodi s spretno roko Bertej Logar, študent glasbe v Gradcu. Predstavili so se z zahtevnim programom, med drugim tudi pesem Čriček v besedilu Gustava Januša, harmonizi-ral pa jo je dirigent zbora Bertej Logar.
Ansambel ..Korenika", ki ga vodi učitelj Albert Kraj-ger, je skrbel za razvedrilo z melodijami Hanzija Artača in pa člana ansambla
Franca Vejnika na besedilo priljubljene ljudske pesnice Milke Hartmanove. Besedila Milke Hartmanove so izraz nepopisne ljubezni do materinščine, do svojega naroda, do domovine Koroške, do Podjune, Libuškega puela. Vsaka njena zapisana beseda je živa, polna notranjega doživetja. Opisuje pa tudi muke in bolečine slovenskega naroda, ki se mora danes bolj kot prej boriti za obstoj, za osnovne pravice in ki ima težko usodo. Upanje v boljšo bodočnost naj nam odpira optimističen pogled v prihodnjost, to je njeno navodilo.
Organizator tega zelo posrečenega kulturnega večera je bila Kat. prosveta Št. lij, ki se obema skupinama zahvaljuje za izveden kulturni program.
JoMe
• Celovec
RAZSTAVA SLIK LIZE LIK (Slovenija)
Čas: 2. do 27. aprila 1984 Kraj: Mohorjeva knjigarna v Celovcu
Knjigarna je odprta od ponedeljka do petka od 7.30 do 12.30 in od 14.30 do 17.30, v sobotah pa od 7.30 do 12.00
e Kapla ob Dravi
POHOD V EMAVS
Čas: velikonočni ponedeljek, 23. aprila 1984
Zbirališče: ob 15. uri pri gostilni Simandl v Strugi (Strau) ali ob gradu, ki leži pribl. 200 m od glavne ceste, ki pelje v Svetno vas.
SPD „Drabosnjak“: vigredna setev
Neumorni člani SPD „Drabosnjak“ na Kosta-njah so se pred nekaj dnevi zbrali na redni občni zbor, da bi prerešetali uspeh pretekle delovne dobe in začrtali bodoči razvoj kulturnega dela na tem severnem območju dvojezične Koroške. Kljub izpostavljeni legi si je društvo v razmeroma kratkem času — po poživitvi pred dobrimi 10 leti — znalo pridobiti ugled in priznanje tudi s strani javnosti: najbolj zgovoren dokaz je gotovo posebna podpora vrbske občine za izvedbo Drabosnjako-vega „ Pasijona“ in pa obljuba, da bo občina podprla adapcijo nekdanjega farovškega hleva za muzej s šil. 100.000.—.
Z vidnim zadovoljstvom je podal predsednik Janez Lesjak obračun pretekle mandatne dobe in še enkrat poklical v spomin vrsto prireditev, ki so zahtevale obilo idealizma in prizadevnosti. Res je, da se po številu prireditev Kostanj-čani ne bodo mogli meriti z mnogimi našimi društvi! Zato pa odlikuje vsako izvedeno akcijo skrbna priprava, odločna izvedba in dobro premišljen namen. In le redkokje boš našel društvo, ki se tako zavestno posveča kulturni tradiciji, ki je tesno povezana z bukov-nikom Drabosnjakom. Kostanj-čani jo ohranjajo, tako da je privabljiva tudi za današnjega človeka. Vsak, ki si je ogledal ..Izgubljenega sina" ali „Pasi-jon“, bo moral to potrditi. Drabosnjakov Pasijon je s tremi uprizoritvami leta 1982 in 1983 zbudil živahno zanimanje v ožji domovini — in tudi izven nje. Mnogo idealizma in truda pa vlagajo marljivi društ-veniki tudi v izgradnjo nekdanjega farpvškega skednja — ob cerkvi v Zgornji vasi —, ki bo služil kot muzej (v prvi vrsti namenjen delu in življenju Drabosnjaka) in pa kot klubski prostori kostanjških prosvetarjev.
A tudi sodobnim aspektom kulturnega dela se posveča ustrezna pozornost:	raznoli-
kost kulturnega ustvarjanja se posebno zrcali na vsakoletnih kulturnih večerih za turiste ali pa, na primer ob nedavnem jubileju 80-letnice kulturnega društva. Morda ob tej priložnosti opozorimo še na zanimivo
dejstvo, da se prireditve odigravajo večjidel v občinski kulturni dvorani v Vrbi, kjer boš le redko še slišal kako slovensko besedo.
A optimistični kulturniki na sončnih Kostanjah ne poznajo 'počitka: že so se vpregli v novo delo. Občni- zbor je bil že prvi korak: nadvse pohvalna ocena opravljenega dela s strani društvenikov je vplivala tudi na kontinuiteto v vodstvu: prepričljivo zaupanje Janezu Lesjaku kot predsedniku in Hermanu Mačniku, mandatarju EL, kot podpredsedniku; H. Mačnik ml. ter Kristijan Zei-chen (kot tajnika) in Hanzej in Fredi Dragašnik (kot finančna referenta) izpopolnjujejo moštvo, ki bo odgovorno za nadaljevanje plodnega kulturnega dela v prihodnjih 3 letih.
Razumljivo, da je zastopnik Krščanske kulturne zveze, Herbert Seher, obljubil društvu še naprej vsestransko podporo in še posebej izrekel zahvalo predsedniku Lesjaku ter priznanje Kristijanu Zeichnu za odlično podano vlogo Kristusa v Pasijonu. Ker pa je SPD „Drabosnjak“ eno izmed tistih društev, ki je včlanjeno v obeh osrednjih kulturnih organizacijah — kar je brezdvomno v prid društva —, je v imenu SPZ spregovoril tudi še dr. Janko Malle.
GALERIJA TINJE:	Razstava
del Jožeta Boschitza
..Skulpture, gvaži, skice"
(še do 27. aprila 1984)
Kultura
(CELOVŠKI ZVON — vseslovenska revija za leposlovje, kritiko, kulturna, družbena in verska vprašanja. 11/1, marec 1984, 138 str., šil. 80.—) „Nazaj ni poti, mornarji, tu na obali moramo najti vasi“, je zapisal Erik Prunč, zdaj docent na institutu za slavistiko na graški univerzi, pred kakimi 20 leti. Nazaj res ni več poti, druga številka Celovškega Zvona je brez dvoma razburila prenekaterega opazovalca in ocenjevalca naše politične in kulturne biti. Celovški Zvon (CZ) je izredno politična revija, izredno politične so izpovedi glavnega urednika Reginalda Vospernika v uvodniku. Samo dve izpovedi bi navedel: usoda koroških Slovencev v soodnosju Avstrija — Jugoslavija pa nadaljnja politična pot Slovencev znotraj Avstrije; tu je Vospernik mnenja, da ne moremo še naprej odklanjati vstopa v tako imenovane manjšinske sosvete. Pač pa dodaja avtor, ki je hkrati predsednik FUENS, največje evropske zveze manjšinskih organizacij, da „bi moral biti vstop v sosvete podkrepljen z diferencirano izjavo o manjšinski zakonodaji in o pogojnosti sodelovanja."
Manjšinska tematika sploh zajema bistveni del prispevkov. Vodja manjšinskega šolskega oddelka pri deželnem šolskem svetu za Koroško nadzornik Valentin Inzko obravnava aktualna vprašanja manjšinskega šolstva na Koroškem. Vse premalo se sklicujemo pri obrambi manjšinskega šolstva na argumente, ki so jih uporabljali uradni zastopniki Avstrije v tistih časih, ko so se še pogajali za ohranitev južne avstrijske državne meje. Takrat so morali dokazati pred svetom, da so resna prizadevanja, da bi Slovencem poravnali Škodo in jim odprli vse poti v svobodni razvoj in v zavarovano prihodnost.
Kaj vse zmore dobra volja in pripravljenost, je dokazal Georg Weiss, avstrijski generalni konzul v Ljubljani. Z glavnim urednikom Vospernikom se pogovarja o svojem delu, o krogu delovanja in o mogo-čostih, kako bi se dalo tisto, kar je zapisano in zbrano na strani pozitivnega, razširiti, poglobiti, utrditi. Pogovor v avstrijskem generalnem konzulatu v Ljubljani je bil v — slovenščini. Marsikdo bi si v tem lahko vzel zgled, kaj je to, spoštovanje do nekega naroda in njegovega jezika, marsikdo, ki mu je dana oblast tam, kjer živi slovenski narod.
Iz zgodovinskih naukov se niso naučili prav ničesar tisti, ki se jim je porodila šovinistična, protislovenska, reakcionarna, v bistvu stalinistična ideja o tako imenovanih skupnih jedrih. Slovenci naj bi se po zamisli teh ljudi učili kulture in pismenosti pri tistih, ki jih je slučajno nekaj milijonov več. Narodu, ki je že celih 400 let narod Knjige, ni treba imeti prav nobenih kompleksov pred nikakršnim drugim. Vsak naj rešuje svoje probleme, najprej naj pomete svoj prag, da ne bo vlačil svojega smetja drugam. Problematiko teh, menda končno le pokojnih skupnih jeder obravnava Bojan Štih in v isti sapi zahteva tudi, naj bi v celoti humanizirali slovenski šolski sistem od osnovne šole do univerze.
Kateri Slovenec ne pozna slovite Slomškove pridige o materinščini? „Pridga povedana v Možburzi na Koroškim binkoštni pondelik 1838“ je bila ne svetlo dana v Drobtinicah za novo leto 1849. V Celovcu je zagledala ta pridiga knjižni svet. Cela pridiga je en sam opomin nam, ki nam je naročeno, da ohranimo to slovensko drevo zdravo pri življenju. V Možburzi, kakor so zapisale Drobtinice, v Blato-gradu so tudi rekli, je pridigal Slomšek o slovenščini. Danes
Literarni
natečaj
revije Celovški Zvon
v Moosburgu ne bi več mogel govoriti v cerkvi ljudem domačinom o lepotah slovenščine. Kljub svetopisemskemu bin-koštnemu čudežu bi ga tudi na binkoštni ponedeljek ljudje ne razumeli, ne bi ga tudi hoteli verjetno razumeti. Po 135 letih so to Slomškovo pridigo ponatisnili v izvirniku v CZ.
Bogata je vsebinska razsežnost in obsežnost CZ. Naj v naslednjem samo telegramsko naštejem druge prispevke.
STRAN HČETRTEK,
I U 19. aprila 1984
Uredništvo revije Celovški Zvon razpisuje nagradni natečaj za izvirno besedilo s področja kratke proze, poezije in esejistike oz. znanstvene razprave. S kratko prozo je mišljena črtica ali novela v obsegu do ene avtorske pole (16 polno tipkanih strani), s poezijo je mišljen ciklus pesmi od osem do petnajst enot, esej ati znanstvena razprava pa naj bi obsegala od ene do dveh avtorskih pot in naj bi bila napisana na geslo oz. temo: SLOVENSTVO — KJE Sl...?
Za vsako od teh zvrsti je predvidena po ena nagrada v višini šil. 3000,—. nekaj najboljših nenagrajenih prispevkov pa bo revija objavila v naslednjih številkah. Nagrajeni prispevki bodo obvezno objavljeni.
Žirija, ki jo sestavljajo dr. Regina/d Vospernik, dr. Marija Spieter, dr. Andrej Capuder, prof. France Pibernik in dr. Anton Stres, sklepa samostojno in lahko nagrad tudi ne podeli. Njeni sklepi so končni in niso sodno sporni.
Dela je treba poslati do 31. avgusta 1984, rezultati pa bodo objavljeni v prvi številki naslednjega letnika revije. Rokopise pošljite v štirih izvodih, brez podpisa in označene s šifro. Zraven priložite v zapečateni kuverti, opremljeni z isto šifro, svoje ime in naslov.
Del v slabi slovenščini žirija sploh ne bo jemala v pretres
(Cenjeni avtorji mi tega gotovo ne bojo zamerili.) Franc Pečnik, poštar iz Mežiške doline, je dal na papir prispevek „lz poštarske torbe". (Pripoveduje, kaj vse utegne poštarja čakati; hudi psi so verjetno še najmanjše zlo.) Pavle Rak v prispevku „Evropski duh ali zli duh“ razglablja o Hegku in njegovih posledicah za miselni razvoj in duhovni profil v idejah, ki se na tega nemškega filozofa naslanjajo. Francu
STRAN H 1 ČETRTEK,
I I 19. aprila 1984
Bučarju gre za samoupravljanje kot etični problem, Viktorju Blažiču pa za alternativnost pri Slovencih (ali se morajo alternative res začeti šele na koncu strahov preteklosti?). Ob stoletnici smrti poljskega pesnika Cypriana Kamila Nor-wida je napisal Tone Pretnar, lektor za slovenščino na jega-lonski univerzi v Krakovu, esej „Jaz — nori Slovan". Slovenskega pesnika Franceta Balantiča (29. 11. 1921—23.Z24. 11. 1943), ki je zgorel v Grahovem, se spominjata France Papež in Franc Pibernik. Koliko življenjskih in literarnih načrtov je zgorelo s tem mladim življenjem, ki je padlo v pepel ob partizanskem napadu na domobransko postojanko v Grahovem. France Balantič je bil ob koncu 1941 organiziran v Osvobodilno fronto slovenskega naroda, in sicer v krščan-sko-socialistični skupini, kakor piše Franc Pibernik ob koncu svojega prispevka. Pa tudi fašistično taborišče v Gonarsu je doživel. Zares, zgodovina, polna norosti.
Nadalje objavlja CZ pesimistične pesmi Toneta Kuntnerja, govor, ki ga je imel Andrej Capuder ob 80-letnici pesnika, prevajalca, misleca Franceta Vodnika v Društvu književnih prevajalcev, misli Simone Wei-love, izvlečke iz Rebulovega dnevnika 1965.	20. marca
1965, tisti dan, ko se je srečal s Kocbekom, je zapisal Rebu-!a v dnevnik: „Slovenijo na stežaj odpiramo južnjakom, istočasno pa pod avspicijami režima pobijamo nerojene ..." Rebula objavlja tudi epistolo Miguelu de Unamunu in prevod govora, ki ga je imel 24.
»Slovensko pismo11 JosipVidmarja
V četrtek, 12. aprila, sta založbi Drava in tržaškega tiska predstavili v Celovcu (Hotel Moser-Verdino) zbirko spisov, polemik in razglabljanj akademika in bivšega predsednika OF ter Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josipa Vidmarja. Zbirka je izšla pod naslovom „Slovensko pismo". To pismo se razteza od tridesetih let do lani in prikazuje pot, ki jo je Josip Vidmar v tem času prehodil in je pri tej hoji zapustil globoko sled v slovenskem kulturnem in političnem življenju.
Knjigo je na kratko predstavil Peter Wieser, nato pa je Josip Vidmar dejal, da je vse to
napisal iz notranje potrebe, |; |jega v politično in kulturno ljubezni do svojega naroda- a°9ajanje v slovenskem pro-„Slovensko pismo" je Re' ( storu. brisen dokument razglabljaj Zbirka stane 192 šilingov in in miselne silnosti posamezj1 Jo lahko kupite v obeh = ka, zavestno in misleče vplel inskih kniioarnah.
slo-
Predstavitev	^srria11 v Celovcu.
----
maja 1983 v Milanu ob predstavitvi knjige Trieste provin-cia imperiale (Trst — cesarska provincia), ki sta jo napisala Ferruccio Fčlkel in C. L. Cer-goly; posredoval pa je tudi Folklov prispevek o tržaškem pisatelju Italu Svevu oz. Aaronu Hectorju Schmitzu, kakor se je v resnici pisal.
Kiparja Franceta Goršeta, ki se je naselil v naših koroških Svečah pod Kočno, predstavlja Marija Spieler.
Kaj beremo še v CZ? Edvard Kocbek je v pismu Vinku Ošlaku razložil, kako on misli o sodobnem klerikalizmu. Peter Millonig, naš ziljski rojak v New Vorku, se sprašuje, ali se je obrnilo revijalno prebujenje v pravo smer. O usmeritvi CZ piše Alojz Rebula, o odmevih na prvo številko CZ pa Vinko Ošlak (tu ne razumem prav tikanja na prejšnjega jugoslovanskega konzula v Celovcu Alfonza Naberžnika). Svoje vtise o Lipuševi knjigi „odstrani-tev moje vasi" je napisal Lojze Dolinar. O antologiji gradiščanskih Hrvatov „Ptiči i sla-vuji" (Jastrebi in slavci) piše Janko Ferk, o pesniški zbirki „Žalik žene" Maje Haderlapo-ve pa Peter Kersche, o Reviji 2000 Janez Gradišnik, Lev Detela pa o Meddobju. Ocene nekaterih slovenskih filmov je podal Igor Prodnik, Vinko Ošlak pa je v trpkem prispevku „Če Ferjan prevede Kačurja", listu iz dnevnika, povsem upravičeno postavil v primerno luč (ali temo, kakor hočete) televizijski prenos idealista (menda je postavil literarno ozadje Ivan Cankar, svetil pa se je Fulvio Tomizza) iz dunajskega Volkstheatra. Za zaključek pa še beremo kulturno pismo našega sveškega rojaka Zdravka Inzka iz Beograda.
Verjetno je to, kar sem napisal, na moč oddaljeno od tega, kar si literarno in žurnali-stično zahtevnejši pričakujejo od ocene kake revije. Ne bom zameril, če mi bo kdo zameril in če jo bo ubral po mehi. Naj se mi dovoli le še to, da po svoje obrnem in zlorabim nepozabnega dunajskega kaba-retista — seveda Juda po rodu — Karla Farkaša. Pridite, vzemite in berite, pa ne glejte samo zunanjega črnega ovitka CZ. Tako črn — v vsakem pomenu besede — ni.
Pa še nekaj: CZ je razpisal literarni natečaj na temo SLOVENSTVO — KJE Sl? Nagrada znaša 3000,— šilingov. Del v slabi slovenščini revija sploh ne bo jemala v pretres.
Jože VVakounig
Kultura
Na sporedu komakme leče bi moralo biti vec dvojezičnih Prireditev-
Letošnja kontaktna leča je trajala od 10. do 14. aprila
SMtSraSSCM
sismstissusrsjg
leg tega pa se intenzivno ukvarja s kulturo, je predvajal
žhgsaatgai-jss
EKS'1 .................
nastopili na letošnji „koro-ški vigredi" v Celovcu. No, iz tega se je razvito sodelo-
tons„sa,r,dsrves,elah-
prijetno, Ker so to poštenja-
NT: Vi prihajate iz Ra-dentheina. In s tem v zvezi vprašanje: kako ste Vi prišli k stik s Slovenci?
Burz: Maturiral sem na Po predstavi smo se po- BORG-u v Celovcu. Tu so govarjali z Arthurom Bur- bili stiki že dani. Ko sem zom.	bil star 16 ali 17 let, točno
Naš tednik: Je za Vas ne vem več, sem imei v ne-kontaktna leča nekaj nove- ki celovški trgovini ključno ga?	doživetje. Neki Slovenec je
Burz: Ne, kajti že tretjič nekaj kupoval in ko je par
So	S
rr,« rZtTLZZz
s svojim teatrom. Prvotno me je pretreslo in jaz, ki sem nameraval sodelovati z prihajam iz precej nemško-dvema igrama: „Anpassung nacionalnih krogov, sem oder Niedergang" in „AI- začel premišljevati in gle-penrot". Končno pa sem dati svet okoli sebe z dru-nastopil samo z drugo igro. gačnimi očmi. Doma in „Alpenrot“ sem zavestno med prijatelji tega niso ra-in namenoma igral tu na zumeli, nekateri iz žlahte gimnaziji in v okviru kon- pa so mi celo sorodstvo taktne leče. Rad bi izpove- odpovedali, dal in zakričal v svet, da se NT: Tesno ste povezani z hudo sramujem počenjanja iečo. Kaj pravite Vi o njej nekaterih „nemških Koro- oz. kaj imate pripomniti? šcev", ki se zaganjajo proti Burz: Kontaktna leča je slovenski narodni skupno- brezdvomno dobra stvar, sti.	Mislim pa le, da bi morala
NT: Z »Drabosnjakovimi imeti na sporedu več dvoje-komedijanti" se dobro uje- žičnih prireditev, pa tudi
mate in dopolnjujete. Kako, da ste jih vključili v to igro?
Burz: Prosili so me, da napišem za njihovo črno gledališče (Schattenthea-ter) eno pesem. S tem bodo
plakati bi morali biti še bolj vidno dvojezični. Sploh pa predlagam, da bi dvojezični pouk (slovenščina in nemščina) veljal za celo Koroško.
Franc VVakounig
Reportaža
STRAN iO ČETRTEK,	STRAN A Q ČETRTEK,
1^	19. aprila 1984	IO 19. aprila 1984
Reportaža
Na velikonočno nedeljo da kmet živini lek, v katerega pomeša mačice od „prajtlja“ kot zdravilo proti boleznim.
Ljudske šge in navade viasu Velike nočif Rožu
Naš tednik: Kdaj se pri vas začne neposredna priprava na Veliko noč?
Ana Kues: Priprava se pravzaprav začne s petkom pred cvetno nedeljo. Na ta dan je treba porezati vrbove vejice, iz katerih se potem naredi »praj-telj“, to pa še pred sončnim vzhodom. V soboto zjutraj pred sončnim vzhodom te veje zvežemo v „prajtelj“, v nedeljo pa ga nesemo k blagoslovitvi v cerkev. Ko pridemo z njim domov, mora po navadi najmlajši v družini hiteti z njim trikrat okoli hiše. S tem se skušajo ljudje zavarovati pred škodljivim vplivom sovražnih bitij in hudih duhov.
Blagoslovljene vejice »prajt-lja“ pa imajo tudi posebno moč, kadar preti burja in nevihta: takrat damo nekaj vejic na ogenj, da ne bi udarila strela in da ne bi pobila toča sadnega drevja in žita.
Na sveti večer, k novemu letu in na dan sv. Treh kraljev, morajo tleti te vejice v kadilnici, s katero kadimo domača poslopja.
NT: Kako preživite nasploš-no teden pred Veliko nočjo. Se držite strogega posta?
Ana Kues: Pri nas ves teden ne jemo mesa, samo moškim, ki morajo opravljati težka dela, je dovoljeno, da jedo še do srede meso. V tem tednu (do sobote) drugače v našem kraju ne poznamo posebnih velikonočnih običajev. Te dni pospravljamo dom in pripravimo kup za velikonočni ogenj oz. kres. Na velikonočno soboto zjutraj gremo v cerkev k blagoslovitvi vode in ognja. S prižgano drevesno gobo in v posodi prinesemo domov ogenj in vodo, s tem ognjem pa prižgemo velikonočni kres in kuhamo z njim tudi velikonočna jedila. Ta ogenj obvaruje hišo pred požarom in strelo.
Zgodnjepomladanski čas, v katerem praznujemo tudi Gospodovo vstajenje, označujejo številni običaji izganjanja zime in vpeljevanja pomladi. Tako nam vedo starejši ljudje povedati prav o času okoli Velike noči mnogo ljudskih šeg in navad, ki so neposredno povezane s tem praznikom. 0 takih navadah nam je tokrat pripovedovala mnogo zanimivega Ana Kues, pd. Raj-narjeva mama s Sodraževe pri Bilčovsu, ki že od mladih let naprej opravlja mežnarsko delo pri cerkvi sv. Helene, ki je podružnica bilčovske farne cerkve.
Nato napravimo iz vejic „prajtlja“ majhne križce, ki jih še ta dan nesemo na polje. Na vsako polje ali njivo postavimo tri križce in jih blagoslovimo z žegnano vodo. Zaradi tega naj bi bile njive bolj rodovitne.
Popoldne zanesejo vaške gospodinje v lepo okrašenih košarah velikonočna jedila, katerim pri nas pravimo „že-gen“ v cerkev ali k vaškemu križu k blagoslovitvi.
NT: Kaj so v glavnem velikonočne jedi in kdaj jeste ta „že-gen“ prvič?
Ana Kues: Glavne velikonočne jedi so kuhana šunka, pogača, jajca in hren. Po nekaterih krajih zdaj jedo „žegen“ že kar bo blagoslovitvi. Pri nas pa se je ohranila navada, da ga jemo
šele na velikonočno nedeljo zjutraj. Ohranila pa se je tudi še navada, da gospodinja shrani v pustnem času krape — pri nas jim pravimo fancute —, ki jih je spekla v svinjskem maslu, te pa pojemo na velikonočno soboto h kavi.
NT: Kako preživite po navadi velikonočno nedeljo. Poznate tudi ta dan kakšen poseben običaj, ki se je morda še do danes ohranil?
Ana Kues: Zjutraj pomeša kmet mačice ali „muce" od „prajtlja“ med krmo in jih da
živini kot lek in kot zdravilo proti boleznim. S temi blagoslovljenimi vejicami prajtlja ženemo spomladi živino prvič na pašo.
Po maši pa sede vsa družina k mizi in poje za zajtrk „že-gen“. Včasih je bilo tako, da tisti, ki ni opravil velikonočne spovedi, ni dobil „žegna“. Po nekaterih krajih so zakopali na polje kost od šunke, verjetno, da bi polje bilo bolj rodovitno.
NT: So v vašem kraju znane tudi kakšne igre s pirhi, ali kot Vi pravite z jajci?
Ana Kues: Posebno priljubljena velikonočna igra je „trč-ljanje“. S koncema dveh jajc se „trčlja“ tako dolgo, da trdnejše jajce zmaga. Lastnik dobi nato ubito jajce. Pri tej igri marsikdo skuša uporabiti
Mednarodno srečanje glasbft mladine
Že prvo srečanje glasbenih učencev iz Slovenije, Julijske-krajine, Benečije in Koroške, ki je bilo lani v Ljubljani, je pokazalo, da je bila odločitev za tako prireditev pravilna. Tako je tudi to drugo srečanje, na katero je Glasbena šola na Koroškem vabila v četrtek, 12. aprila, v srednjo dvorano celovškega Doma glasbe, bilo v znamenju glasbe, prijateljstva iz skupnega kulturnega prostora.
Uvodoma je član kuratorija Glasbene šole na Koroškem Jožko Hudi pozdravil častne goste, ter udeležence — v glavnem glasbeno mladino s svojimi starši. Zatem se je zvrstil pester glasbeni program, ki so ga oblikovali učenci glasbe kot solisti, v sestavi kot skupine ali pa
celo kot orkester. Nad 50 učencev iz glasbenih zavodov Piran, Ljubljana, Maribor, Trbovlje, Krško, Murska Sobota in Škofje Loke, Glasbene‘matice v Trstu in naše Glasbene šole je očaralo s skladbami raznih mojstrov, od Mozarta do Rossija, a tudi marsikateri narodni motiv
Nastopil je tudi r||'pič iz Bilčovsa.
se je predstavil v instrumeh"	dj, tudi slovenski, kot Pav-
talni obliki. Razveseljivo, da	cič, Škerjanc, Osterc in drugi,
so med skladatelji bili uvršče- Težko je reči, kdo je bil naj-
O velikonočnih šegah nam je pripovedovala Rajnarjeva mama.
jajce, ki mu pravimo pri nas „smolnjak“, ker je po navadi napolnjen s smolo in je tako trd, da ga ni možno ubiti. Nepoškodovanemu jajcu pravimo pri nas „celak“, ubitemu pa „čemra‘\
Pripravila Heidi Stingler
Prej pa je bilo zelo znano tudi „sekanje“ jajc. Jajce so obložili s kamenjem in so nato stopili pet do deset korakov
Po navadi hiti najmlajši v družini z žegnanim „prajtljem“ trikrat okoli hiše.
proč. Kdor je s krajcarjem (star denar) zadel jajce tako, da je denar ostal v lupini, je dobil jajce in vse krajcarje, ki niso zadeli v lupino jajca.
NT: Ali se pri vas na Veliko noč tudi kaj strelja?
Ane Kues: To pa ja. Od polnoči na velikonočno nedeljo naprej streljajo tako, da niti pet minut ni miru. S streljanjem so včasih pregnali hude duhove, danes pa se s streljanjem le še dviga praznično razpoloženje kristjanov.
NT: Hvala za pogovor.
boljši, akoravno se udeleženci niso držali le olimpijskega načela. Vsak nastopajoči učenec je dokazal mnogo prizadevnosti, muzikalno-sti in izurjenosti; pri mnogih pa je bilo opaziti celo „kon-certna zrelost". Ne pretiravam, če zapišem, da so glasbeni talenti iz Trsta bili od publike najbolj nagrajeni. Tudi po izboru instrumentov so prepričali Tržačani. Mladina iz matične dežele se je prav-tako predstavila z dovršenim nastopom. Pri obeh glasbenih ustanovah se pozna bogata tradicija — to posebno z ozirom na rano mladost GŠ na Koroškem. Pihalni orkester GŠ Ravne na Koroškem, ki združuje ok. 50 izredno mladih, angažiranih mladih glasbenikov, pa je s svojim dirigentom Gradiškom poskrbel za „triumfalen“ zaključek tega srečanja.
Gotovo mi bodo vsi, ki so se — kljub številni »konkurenci" — odločili za obisk tega glasbenega srečanja, pritrdili, če ga ocenim kot izredno kulturno doživetje. Za učence, pedagoge in vodstvo naše Glasbene šole pa je bil ta večer tudi v spodbudo: spoznaji smo namreč bogat izbor glasbil — posebno takih, ki so pri nas še „eksoti“ — in pa vlogo, ki jo igrajo v svetu glasbe. Vem, da si zdaj marsikdo želi kak trobilni kvintet ali pa »Koroški pihalni orkester". Korošci smo se na tem srečanju brezdvomno uveljavili; dokazali smo, da je razvoj dokaj pozitiven. Z vztrajnim delom in načrtno glasbeno izobrazbo bomo gotovo med prvimi — kmalu tudi na srečanjih glasbene mladine s Tržaškega, iz Slovenije in Koroške.
H. S.
I Vaš Svetovalec
naš tednik
Oskrba v starosti in pri nesposobnosti za vodenje obrata
POGOJI ZA POKOJNINO
S Obvezni zavarovani mora nehati s poklicnim delom.
Za vodjo obrata velja pravica do pokojnine le, če omeji vodenje svojega kmetijskega oz. gozdarskega obrata do davčne vrednosti šil. 33.000.—.
Ostali člani obrata morajo docela nehati s svojim dosedanjim delom.
S Posebni predpogoji za starostno pokojnino (Alters-pension):
Za pokojninsko odmero (Pen-sionsbemessung) je potrebnih najmanj 420 zavarovalnih mesecev in 24 prispevčnih mesecev (Beitragsmonate) glede obveznega zavarovanja (Pflicht-versicherung) v zadnjih 36 koledarskih mesecih pred danim rokom (Stichtag).
Opustiti mora samostojno in nesamostojno pridobitno dejavnost (Ervverbstatigkeit).
DOKLADE IN PODPORE S Tisti, ki prejemajo starostno ali nesposobnostno pokojnino (Alters- oder Ervverbsunfa-higkeitspension), ima pravico do podpore za otroke, ki še niso izpolnili 18. leta. če je otrok starejši, je treba vložiti posebno prošnjo.
#	Nebogljenostno podporo (HilflosenzuschuB) dobi upokojenec, če potrebuje zaradi svojega zdravstvenega stanja stalno pomoč in postrežbo.
•	Izenačevalno podporo (Ausgleichszulage) odobrijo, če pokojnina skupno z drugimi vračunljivimi dohodki ne presega določene meje. Po opustitvi nekega kmetijskega oz. gozdarskega obrata se nekdanjemu lastniku vračuna na dohodek določena povprečna vsota kot preužitek (Ausgedinge). Ta vsota se odmeri po povprečni davčni vrednosti opuščenega obrata. Povprečno davčno vrednost izračunajo iz davčnih vrednot tistih ravnin, katerih lastnik je bil v zadnjih desetih letih zavarovani. Dejanska vrednost dogovorjenega preu-žitka je za izenačevalno podporo brez pomena.
Vinko Kušej
Radio/televizija
STRAN -J / ČETRTEK,
l*+	19. aprila 1984
STRAN -J0
ČETRTEK,
19. aprila 1984
Radio/televizija
1. SPORED
Sobota, 21. aprila:
9.00 Poročila — 9.05 Angleščina
—	9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Transbrasilia
—	fantastično potovanje — 12.10 Nočni studio — 14.40 Prodani ded — 16.15 Sto dni na čarobni gori — 17.00 Poročila — 17.05 Sport-abc — 17.30 Mojster Eder in njegov Pumukl — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads
—	19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Šport — 20.15 Lebar ezpress — 21.50 i Šport —- 22.50 Hčerke Eve — 23.40 Poročila
Nedelja, 22. aprila:
9.00 Iskanje po srebrnem zvonu — 10.30 Velikonočna maša papeža — 12.00 Velikonočni nagovor papeža — 12.30 Zaprtje svetih vrat — 13.00 Poročila — : 14.50 Družinska dragotina —
16.30 Mojster Eder in njegov Pumukl — 16.55 Tukaj pridejo punčke — 17.10 Gibanje je vse — 17.40 Helmi — 17.45 Kljub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki —
19.45	Šport — 20.15 Rock sound VVagner — 21.15 Game over —
21.45	Mephisto — 0.05 Čas za liriko — 0.10 Poročila.
Ponedeljek, 23. aprila:
14.30 Plezoči Maks — 15.55 Čarobna roža — 17.00 Helmi — 17.05 Otroci artistov — 18.50 Skrivnostna globina — 18.30 O-skar Bottoli — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki —- 19.45 Šport -— 20.15 Classical — 21.50 Ljudje Smileja — 22.45 Klaus Mann — 23.25 Čas za liriko — 23.30 Poročila —
Torek, 24. aprila:
9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 10.00 Vzgoja k branju — 10.30 Plezoči Maks — 11.50 A la carte —
12.35 Avstrija v sliki — 13.00 Poročila — 15.00 Švicarska dekleta — 16.15 O rakunih in škorcih —
17.00	Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Peanuts — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Ruda — bolečina — 21.15 Otoki v zalivu — 22.55 Poročila.
Sreda, 25. aprila:
9.00	Poročila — 9.05 Oddaja z miško — 9.30 Francoščina —
10.00	Vzhodna Tirolska — 10.30
Boyfriend — 12.15 Ruda — bolečina — 13.10 Poročila — 17.00 Poročila —	17.05 Razgledni
stolp — 17.30 Čebelica Maja — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pisarna, Pisarna — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport in poročila.
Četrtek, 26. aprila:
9.00	Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje —
2. SPORED
Sobota, 21. aprila:
15.00 Politika v petek —.15.50 Dvakrat sedem — 16.15 Zanimivi svet gorskih živali — 17.00 Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Tedenski pregled — 18.25 Nogomet — 19.00 Trai-ler — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Aktualno znanje — 20.15 Dolga pot zdravnice Meg Laurel — 22.35 Poročila — 22.40 Vprašanja kristjanov — 22.45 Okrogle stopnice — 0.05 Poročila.
Torek, 24. aprila:
17.30 Orientacija — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Heidi — 18.55 ! Fraggies — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dallas — 21.00 Čas za-smehovalcev — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Club 2 in poročila.
Sreda, 25. aprila:
17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Heidi — 18.55 Fraggies — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Poročim se z družino — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Kulturni žurnal — 22.30 Miti bodočnosti — 23.45 Poročila.
Nedelja, 22. aprila:
15.00 Športni popoldan — 16.45 Gradovi — 17.45 Veliki deset — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Josef Meinrad bere iz del Albina Lucianija — 20.15 Poročim se z družino — 21.45 Poročila — 21.50 Šport — 22.10 Potres — 0.05 Poročila.
Četrtek, 26. aprila:
17.30 Usnje — 17.45 Marija Terezija in njen čas — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Heidi — 18.55 Fraggies — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kviz v rdeče-belem-rdečem — 21.08 Slamnati vdovec — 21.45 Cafe Central in poročila.
Ponedeljek, 23. aprila:
9.00 Matinee Pilat —	15.00
Šport — 16.00 Gradovi — 16.55 Molk v gozdu — 18.30 Heidi — 18.55 Fraggies — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Josef Meinrad bere iz del Albina Lucianija — 20.15 Kraj dejanja — 21.45 Poročila — 21.50 Pot h cats — 22.45 Beli hudič — 0.10 Poročila.
Petek, 27. aprila:
17.30 Vedno ta televizija — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Heidi — 18.55 Fraggies — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Prečni prerezi — 21.00 Zakladnica Avstrija — 21.15 Čas v sliki in politika v petek — 22.15 Oporoka dr. Ma-buse — 23.40 Poročila.
10.00 Kaj jemo danes — 10.15 Prometna vzgoja — 10.30 Šport
—	12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Levo od pinguinov — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pogled v lonček
—	18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Lepi konec tega sveta — 21.55 Poročanje iz inozemstva — 22.40 Poročila.
Petek, 27. aprila:
9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Usnje — 10.15 Marija Terezija in njen čas — 10.30 Kviz v rdeče-belem-rdečem — 11.25 Dick in Doof — 11.45 Orientacija — 12.15 Poročanje iz inozemstva
—	13.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Don Quixote — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan-optikum
—	18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Derrick — 21.20 To so bili časi
—	22.15 Šport — 23.00 Poročila.
1. SPORED
Petek, 20. aprila:
8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli
—	17.15 Poročila — 17.20 Rock portret — 17.50 Modro poletje
—	18.25 Obzornik ljubljanskega območja — 18.40 Kras in krasoslovje — 19.30 TV D — 20.00 Včeraj za jutri — 20.35 Ne prezrite — 20.50 TV kviz — 22.00 TV D,
Sobota, 21. aprila:
8.00 Poročila — 8.05 Slovenske ljudske pravljice — 8.25 Pedenj-žep — 8.55 Jole, Jole — 9.25 Mali svet — 9.55 Odprava zelenega zmaja — 10.25 Diamanti na nebu — 11.15 Včeraj za jutri
—	11.45 Poročila — 15.20 Poročila — 15.25 Nogomet — 17.15 Ribiči iz Moorhdvda — 18.30 Skrivnostni svet Arthurja Clarka
—	19.30 TVD — 20.00 Mednarodno srečanje čarodejev.
Nedelja, 22. aprila:
9.15 Poročila — 9.20 Živ, žav —
• Celovec
KONCERT HARFISTKE PAVLE URŠIČ-KUNEJ iz Ljubljane — harfa skozi stoletja, od 16. stoletja do danes Prireditelj: SKD v Celovcu Čas: petek, 27. aprila 1984, ob 19.30 uri
Kraj: Slomškova dvorana
• RTV Ljubljana
2. program
V soboto, 21. aprila, oddaja „Od enih do sedmih" Podnaslov: Popoldanski klepet s Slovenci na avstrijskem Koroškem
Oddajo je pripravil novinar Silvo Tevšek
RADINE LOVEC
Slovensk^daje
Petek, 20. aprila:
0rek, 24. aprila:
14.10—15.00 Koroški obzo^0-10.00 Dežela ob Dravi.
— Križev pot 1984: „Ljubez:k'0~ 15.00 Koroški obzornik do konca" (izvajajo kof°5 pokaži, kaj znaš! — Mladin-skavti).	a revija SPZ v Vogrčah.
Sobota, 21. aprila:	ireda,	25. aprila:
09.00—10.00 Velika sob^'10—15.00 Koroški obzornik „Naj umolkne krik obupa"- eseli val.
Nedelja, 22. aprila:	^trtek, 26. aprila:
07.05—07.35 Duhovni na9°^10—15.00 Koroški obzornik (škof dr. Egon Kapellari). ^ Glasbeni mojstri. Velikonočne pesmi.	i
etek, 27. aprila:
Ponedeljek, 23. april* «io_1500 Koroški obzornik
07.05—07.35 Voščila.	2	kulturnega življenja.

10.10 Modro poletje — 10.45 Življenje Berlioza — 11.40 625
—	12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 15.05 Visok pritisk — 15.40 Poročila — 15.45 H-8, jugoslovanski film — 17.30 Športna poročila — 17.45_ Pred Luksemburgom — 18.15 čudež življenja — 19.30 TVD — ^20.00 Nekaj vmesnega — 21.00 Športni pregled — 21.30 Zeleni pesek
—	21.55 Poročila.
Ponedeljek, 23. aprila:
8.50	TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Jole, Jole — 17.55 Radijski jezik — 18.15 Naši znanstveniki — 18.25 Podravski obzornik — 18.40 Pet minut za rekreacijo — 18.45 Pop godba: Pan krti — 19.30 TVD — 20.00 Pošljite za naslovnikom —
21.50	Dokumentarec meseca — 22.40 TVD.
Torek, 24. aprila:
8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 16.30 Šolska TV — 17.30 Poročila — 17.35 Slovenske ljuds-
ke pravljice — 17.50 Celje — mednarodno tekmovanje — 18.25 Obalno-kraški obzornik — 18.40 Submarina — 18.55 Knjiga — 19.30 TVD — 20.00 Življenje in dogodivščine Nicholasa Nick-lebyja — 20.55 Aktualno — 21.55 TVD.
Sreda, 25. aprila:
8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli
—	18.05 Poročila — 18.10 Ciciban, dober dan — 18.25 Mo-tranjski obzornik — 18.40 Generacij pod košem — 19.30 TVD — 20.00 Hej, to naši partizani pojo
—	21.30 Majhne skrivnosti veli-
kih kuharskih mojstrov — 21.35 Kulturne diagonale —	22.05
TVD.
Četrtek, 26. aprila:
8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli
—	16.55 Šolska TV — 17.50 Poročila — 17.55 Igrajmo se gledališče — 18.25 Koroški obzornik
—	18.40 Podelitev priznanj OF
—	19.30 TVD — 20.00 Tednik — 21.05 Borgijci — 21.55 TVD.
Petek, 27. aprila:
9.55 Poročila — 10.00 Vedre me-i lodije z godbo milice — 10.35 j Ne joči, Peter — 12.05 Poročila
—	13.50 Hej, to naši partizani j pojo — 15.20 Modro poletje —
15.50 Poročila — 15.55 Reka brez povratka — 17.25 Aprilska vojna 1941 — 18.35 Od vsakega jutra raste dan — 19.30 TVD — 20.00 Včeraj za jutri — 20.35 Ne prezrite — 20.50 Vlak za kraljevo
—	22.15 Ura xz Agatho Christie
—	23.05 Poročila.
Sobota, 28. aprila:
8.00 Poročila — 8.05 Slovenske ljudske pravljice — 8.25 Ciciban, dober dan — 8.40 Jole, Jole — 9.10 Odprava zelenega zmaja — 9.40 Diamanti na nebu — 10.30 i Včeraj za jutri — 11.00 Poročila
—	15.45 Poročila — 15.50 Ribiči iz Moorhdvda — 16.40 Nogomet
—	18.30 Skrivnostni svet Arthurja Clarka — 19.30 TVD — 20.00 Naše 32. srečanje — 21.35 Zrcalo tedna — 21.55 Zasledovalci
—	23.25 Poročila.
2. SPORED
Sobota, 21. aprila:
14.35 Zarotnik — 16.20 Tebi povem — 17.50 Glej, kako se dan lepo začne — 19.00 Spominska knjiga — 19.30 TVD — 20.00 Zvezde, ki ne ugasnejo — 20.30 Feljton TV Skopje — 21.20 Športna sobota — 21.45 Ana Pavlova.
Nedelja, 22. aprila:
9.00	Oddaje za JLA — 15.30 Nedeljsko popoldne — 17.20 Rokomet — 18.25 Mali koncert — 18.40 Povsem osebno — 19.10 Turistični vodič — 19.30 TVD —
20.00	Modrost telesa — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Ras-kenovi.
Ponedeljek, 23. aprila:
17.25 TVD — 17.45 Slovenske ljudske pravljice — 18.00 Zgodbe iz davnine — 18.15 Zgodovinska pripoved — 18.45 Glasbeni album — 19.00 Športna oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Znanost in mi — 21.00 Zagrebška panorama — 21.20 Ženska za pultom — 22.10 Vse je bilo le igra.
Torek, 24. aprila:
17.25 TVD — 17.45 Pustolovščina — 18.15 Čas knjige — 18.45 Mladi talenti — 19.30 TVD — 20.00 Večer za tamburico — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Po
poteh svobode — 21.35 Zagrebška panorama — 21.50 Dnevi jazza 83.
Sreda, 25. aprila:
17.25 TVD — 17.45 Taktu — zgodbe starega eskima — 18.15 Poklicna usmeritev — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Gigi — 21.55 Zagrebška panorama — 22.10 Glasbena dogajanja — 23.00 Povodi in sledi.
Četrtek, 26. aprila:
17.25 TVD — 17.45 Smogovci — 18.15 Znanost: Tesla danes —
18.45	Goli z evropskih nogometnih igrišč — 19.00 Glasbena akademija vam predstavlja — 19.30 TVD — 20.00 Iz koncertnih dvoran.
Petek, 27. aprila:
17.25 TVD — 17.45 Vrtoglave! — 18.15 Zdravstveno izobraževanje
—	18.45 Glasbeni klub 84 —
19.30	TVD — 20.00 TV variacije
—	20.45 Zagrebška panorama
—	21.00 Dokumentarna oddaja
—	21.50 Nočni kino: Union City.
Sobota, 28. aprila:
15.10 Vojaki — 17.10 Žogica iz vesolja — 18.00 Sedem sekretarjev SKOJ-a — 19.00 Noša val-povske okolice — 19.30 TVD — 20.00 Zvezde, ki ne ugasnejo —
20.30	Feljton — 21.15 Poročila
—	21.20 Športna sobota —
21.45	Ana Pavlova — 22.30 Poezija.
14. aprila je minulo 42 let, ko so nacisti s silo številne koroške slovenske družine pregnali s svojih domačij v mrzlo tujino. Z grozo se ozira na tisti temni dan tudi Katarina Hribernik, p. d. Boštjanova mama s Tuc pri Radišah, s katero smo se pogovarjali, kako je doživela to hudo dobo pregnanstva. Boštjanova mama je začetek tega leta praznovala 75-letnico in živi v glavnem pri družini hčerke Rezije v Celovcu.
Nekateri sosedie so jokali, druai
se snet na glas smejali...
Ko nam je začela pripovedovati o tistih bridkih časih, je takoj pripomnila, da je to, kar nam more pripovedovati, le drobtinica vsega doživetega, ter da, kdor 'sam ni občutil na lastnem telesu vse groze in bolesti tistega časa, si nikakor ne more predstavljati, kaj vse so številne slovenske družine v tej dobi morale pretrpeti. Kdor pa si dejansko more predstavljati, kaj občuti mati s sedmimi majhnimi otroki, kot jih je imela Boštjanova mama, ko pride povelje: „Proč z vašega doma, ki sedaj ni več vaš,
NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev". Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), uredniki:	Janko Kul-
mesch, Heidi Stingler in Franc VVakounig; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, natoča se na naslov:	„Naš
tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10,	61000 Ljubljana, tel.
22 30 23.
Letna naročnina: Avstrija: 210,— šil., Jugoslavija: 600,— din., ostalo inozemstvo: 350,— šil. (650.— šil. zračna pošta).
ampak je last nekoga drugega. Tudi nimate pravice, da bi vzeli kaj s seboj od svoje last-, nine.“ Kdo more premeriti bridkost teh mater in očetov, ki so imeli dve uri časa, da so se napravili od doma na pot v neznano, daljno tujino? Prav tako je našim starim, deloma pohabljenim, mladini in dojenčkom veljalo isto povelje: „Proč od doma!"
Boštjanova mama se točno spominja tistega dne, ko so vaščani zvedeli, da so izselili
prve domačine. Zdaj je tudi ona čakala z velikim strahom na povelje, da bo morala zapustiti z družino dom, saj je tudi Boštjanova družina bila daleč naokoli znana kot zavedna slovenska družina. Tako ni trajalo dolgo, da so dobili povelje, zapustiti dom. Dve uri so imeli časa, da se napravijo za „rajžo“. Otroci so bili še v šoli, tako da so morali še iti po nje. Najmlajšo deklico, ki je bila stara šele pol leta, je hotela Boštjanova mama dati k
sestri in jo zaradi tega ni napravila za to potovanje, ki je za družino morda bilo zadnje. Vendar ji ta namera ni uspela in je policaj preprečil, da bi ostal ta otrok doma pri teti. Ko je družina hotela popiti še nekaj mleka, je neki poHcaj vzel posodo in je vlil mleko na kuhinjska tla. S sabo pa Boštjanovi niso smeli kaj vzeti: rjuhe in drugo perilo so si vzeli žan-darji.
Preden so odšli od doma, se je Boštjanova mama še šla poslovit od matere, ki je bila bolna in se je vsa zadnja leta svojega življenja tresla na vsem telesu. Ko pa je ta zaslišala, da bo morala hčerka z družino zapustiti dom, se je tako ustrašila, da se je nehala tresti.
Ko se je podala vsa družina na pot, so otroci nenehoma spraševali mamo, kam da pojdejo. Kaj bi jim morala mama v takem trenutku povedati? Ko so Boštjanovi zapuščali svoj dom, so se nekateri sosedje jokali, drugi zopet veselili in se na glas smejali ob usodi pregnanih. Nekateri sosedje so se že v tem trenutku veselili, da bodo ugrabili vse, kar je ostalo na domačiji. Boštjanovega očeta je to tako razburi-
Tako so ostale marsikateremu izseljencu oz. izseljenki v bridkem spominu barake v Hesselbergu. Številne družine z otroci so na najožjem prostoru, lačni in žejni pretrpeli mdr. tudi v tem taborišču usodo, ki je zadela veliko število zavednih slovenskih družin.
lo, da bi šel domov in vse zasmodil, če bi le mogel.
Zdaj je šla pot v zbiralno taborišče v Žrelec, kjer je bilo že ogromno ljudi, ki so čakali na izselitev. Okoli taborišča je bila potegnjena žica, vsakih par metrov pa so stali stražarji in policaji s puškami. Za pregnance je bila v barakah kot za živino pripravljena na tleh slama. K sreči Boštjanove še niso izselili kar drugi dan in je sestra Boštjanove mame priskrbela za majhnega otroka, katerega so morali vzeti s sabo, nekaj obleke in plenic. Tako se je mama znebila vsaj največje skrbi.
Dan navrh so morali vsi pregnanci proti kolodvoru v Celovec. V starih zanemarjenih vagonih, na katerih je bilo napisano „Freiwillige Aussiedler", so jih odpeljali v nemška taborišča — Boštjanove v Hesselberg. Vozili so se celo noč. Na železniški postaji v VVassertru-dingenu so pobasali stare in onemogle na vozove, ostali pa so morali hoditi dve uri in pol peš do taborišča.
V Hesselbergu so morale po štiri družine v posamezne sobe barak. Primanjkovalo je vsega. Otroci so se jokali, ker so bili lačni in žejni. Vendar so vsi ljudje v taborišču — tako tudi Boštjanovi — na skrivaj mnogokrat molili in peli slovenske pesmi.
Oče je v tem času moral na delo v neko tovarno v Nurn-berg, pozneje pa je bil vpoklican k vojakom, tako da je vojsko preživel deloma tudi v Rusiji.
Iz taborišča v Hesselbergu je morala družina v Frauenau-rach, kjer jih tudi ni čakala boljša usoda. Vsak pregnanec je dobil okrog vratu številko, Po katerih so jih klicali. Človek je bil le še številka.
Tudi v tem taborišču otroci niso uživali pouka in niso smeli kam v šolo, saj bi slovenski narod naj ostal neurji, kot je to „umestno“ za sužnje in hlapce.
Po dveh letih ujetništva v Frauenaurachu je na prošnjo Boštjanove sestre prišla družila v Zgornjo Avstrijo, kjer je ostala do 6. maja 1945. Pa tudi takrat še ni smela domov; korali so še za tri mesece na domačijo brata, kjer je bilo itak že osem otrok.
Ko so se končno le mogli Vrniti domov, so našli le še kmetijo, ki je bila do zadnjega ~~ mdr. tudi od sosedov — oropana, in hišo, iz katere je neki nacist iz Kanalske doline napravil bunker.
Heidi Stingler
Zasluga dunajske založbe Edition Tusch za afirmacijo dveh slovenskih arhitektov, Jožefa Plečnika in Maksa Fabianija, je velika. Ljubljančan Damjan Prelovšek je lahko že leta 1979 na Dunaju izdal obsežno študijo o Plečniku, tej pa je ob koncu leta 1983 sledila zajetna monografija o Maksu Fabianiju izpod peresa tržaškega univerzitetnega profesorja Marca Pozzetta.
Maks Fabiani je v prvi dobi svojega delovanja, v ta-koimenovanih dunajskih letih, zapustil vidne umetniške sadove, ki sodijo v ospredje novejše arhitektonske podobe avstrijskega velemesta.
Leta 1910 dograjena zgradba URANIA ob iztoku rečice Wien v donavski kanal je še danes pomembno zbirališče javnosti s kinematografi, predavalnicami ljudske univerze, lutkovnim gledališčem in drugimi komunikacijskimi središči, na primer z znano zvezdarno v značilnem stolpu. Fabiani je stavbo prilagodil lokom donavskega kanala in reke Wien in jo naravno sprostil v naravo ob upoštevanju nekaterih simbolov antičnega stavbarstva.
Pomembna je tudi Fabianijeva palača znane tovarne Palmers v šestem dunajskem okraju nedaleč od »Gledališča ob Wienu“. Leta 1913 so to gradnjo odlikovali z nagrado za najboljši industrijski objekt let 1911 in 1912.
Fabianijevi stavbni spomeniki so posejani širom po Dunaju. Omembe vredna je predvsem secesijsko moderna stavba tvrdke Portois & Fix v tretjem dunajskem okraju, tri stavbe družine Riess v bližini Južne železniške postaje, palača Artaria na Kohlmarktu in fantastična, z ornamenti olepšana
stavba »Rdeči jež“ v prvem dunajskem okraju, ki pa je bila v bojih leta 1945 težko poškodovana in so jo obnovili brez njene osnovne značilnosti, secesijskih ornamentov, polnih svojevrstne fantastične izpovedne sile.
Leta 1865 v Kobdilju pri Štanjelu rojeni arhitekt Maks Fabiani pa se ni uveljavil le na Dunaju, temveč tudi drugod po svetu. Tako je značilno preuredil grad Konopište (Konopischt) v današnjem Benešovem na Češkoslovaškem. Daljnosežno pomembni so njegovi prostorski načrti za mestni razvoj Bielsko-Bialega na današnjem Poljskem, kjer je danes sedež tovarn poljskega Fiata. Ko je leta 1898 Fabiani izdelal generalni načrt za razvoj pomembnega industrijskega mesta, je le-to še pripadalo avstro-ogrski monarhiji. Isto leto je prejel prvo nagrado pri natečaju za prostorsko preureditev Karlovega trga na Dunaju, ki pa so ga zares posodobili šele v zadnjem času. Za pariško svetovno razstavo v letu 1900 je opremil sprejemni salon avstro-ogrske monarhije.
Ukvarjal se je tudi s preureditvijo mesta Ljubljane, kateri je hotel ohraniti njeno zgodovinsko jedro in le-to obdati z obroči cest, ki so tako značilni za Dunaj. Njegovih načrtov pa niso upoštevali. Leta 1934 je na pobudo tedanjega vodje ljubljanskih gradbenih objektov Matka Prelovška izdelal načrt nove železniške rešitve mesta Ljubljane, pri kateri je predvidel združitev glavne železniške postaje s postajo v Šiški, kamor jo je hotel premakniti. V isti študiji je kritiziral Plečnikovo „Tromostovje“, ki je razbilo zgodovinsko podobo Ljubljane z visokimi varovalnimi
stolpi na nekdanjem mostu pri Tromostovju in na Čevljarskem mostu. Z usodo Ljubljane se je Fabiani ukvarjal še leta 1960. Flotel je obvarovati naravni zgodovinski razvoj mesta. Visoke stolpnice s štiridesetimi nadstropji bi naj po Fabianijevem mnenju kot stavbna stebrišča v obliki obroča obkrožale le grajski hrib, drugače pa naj bi mesto dihalo v svojih naravno pridobljenih dimenzijah. Še v avstrijski monarhiji je Fabiani v Ljubljani med drugim zgradil sirotišnico na Japljevi cesti, dekliško šolo na Levstikovem trgu, dekliški licej na Prešernovi cesti, Krišperjevo hišo na Miklošičevi cesti, nekdanji Jakopičev paviljon, a tudi spomenike. Skupaj s kiparjem Zajcem je leta 1902 uresničil Prešernov spomenik pri Tromostovju in frančiškanski cerkvi, pomemben pa je bil tudi secesijski spomenik Franca Jožefa iz belega kamna iz leta 1910. Tozadevno je bil Fabiani zelo priljubljen tudi v krogih dunajskega dvora. Leta 1902 je postal osebni svetovalec prestolonaslednika Franca Ferdinanda pri gradbenih in umetnostnozgodovinskih vprašanjih.
Po zlomu avstro-ogrske monarhije se je preselil v Italijo, čeprav so ga hoteli kot profesorja arhitekture obdržati na Dunaju. Tu je poleg splošnih urbanističnih načrtov zgradil cerkev sv. Srca v Gorici, finančni gori-ški urad, tržaško hranilnico in posojilnico in Narodni dom, ki so ga leta 1920 požgali fašisti, hišo Bartoli na tržaškem trgu Borsa in drugo.
Marco Pozzetto predstavlja v svoji nad dvesto strani obsežni študiji Fabianija kot enega najbistrovidnejših in veščih prostorskih načrtovalcev tega stoletja. Medtem ko mednarodna umetnostno zgodovinska znanost ne more več mimo doprinosa, ki sta ga na začetku stoletja na Dunaju uveljavila Otto Wagner in Adolf Loos, pa slovenska, sprva na Dunaju delujoča arhitekta Jožef Plečnik in leta 1962 v Gorici umrli Maks Fabiani, še nista mednarodno dovolj znana, čeprav sodita v sam vrh sodobnih arhitektonskih dejanj.

I
I	VSEM SVOJIM ODJEMALCEM,
0	PRIJA TELJEM IN ZNANCEM ŽELI | VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
1


Stefan
Gregorič
MALA VAS — GLOBASNICA
m	• Sanitarne in vodovodne naprave
0	• Centralne kurjave
0	# V zalogi in na izbiro imamo tudi ves
0	potrebni material
0	• Najugodnejše in poceni vam izvrši
1	..............:
0 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
domače podjetje!
ŽEL! SVOJIM ČLANOM
| IN VLAGATELJEM
I
I
Posojilnica
Borovlje
VSEM CENJENIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN SVOJIM USLUŽBENCEM
ŽELI
VESELO VELIKO NOČ
LESNO PODJETJE
Franc Gasser
BILČOVS — LUDMANNSDORF 26
telefon 0 42 28-22 19
Vsem svojim članom in vlagateljem želi vesele velikonočne praznike
Posojilnica Dobrla vas
s poslovalnicama ŠKOCIJAN in ŠT. PRIMOŽ
GRADBENO PODJETJE ZA VISOKE, NIZKE IN ŽELEZOBETONSKE GRADNJE
Ing. Johann
Palmisano
ŠT. JAKOB V ROŽU
VSEM CENJENIM ODJEMALCEM, GOSTOM IN ZNANCEM
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Mihej
Antonič
hotel »BOŽANSKI DOM«
Reka pri Št. Jakobu v Rožu
!
i
I
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
TRGOVINA - KMETIJSKI STROJI
Krivograd p
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM 4
telefon 0 42 35 - 25 37 |
Schlafcomfort
Steppdecken-, Bettvvaren- urid Matratzenfabrik Gesellschaft m. b. H.
UNSERE SPEZIALERZEUGNISSE STEPPDECKEN ALLER ART FEDERKERNMATRATZEN SOWIE POLSTERMČBEL
Bleiburg
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Posojilnica — zadruga
Globasnica
ŽELI VSEM SVOJIM ČLANOM
IN ODJEMALCEM
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Kmečko-
gospodarska
zadruga
Brnca

m

ŽELI SVOJIM ČLANOM
'N VLAGATELJEM
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
VESELE
VELIKONOČNE PRAZNIKE Predsednik NSKS
dr. Matevž Grilc
ODVETNIK
CELOVEC KarfreitstraBe 14/111
ItČj

VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI
Trampusch
družba z o. j.
Nonča vas/Einersdorf Pliberk/Bleiburg
Telefon (0 42 35) 22 22 ali 20 76

VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI
Posojilnica
Velikovec
s poslovalnico DJEKŠE
V blagovnem prometu pa Vam postrežemo z raznovrstnimi pijačami



VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIJO SVOJIM GOSTOM TOSTRAN IN ONSTRAN KARAVANK
Malejevi
NASLEDNIKI
•	RESTAVRACIJA
•	TRGOVINA
•	BENCINSKA ČRPALKA
ŠT. LENART — LJUBELJ
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI
dr. Valentin Kaki
odvetnik
Privat
9020 Celovec	9020 Vrba
8.-MaistraBe 20/1 SuduferstraBe tel.(04222) 56820 tel. (0 42 74) 24 45
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ČLANOM IN VLAGATELJEM VAŠA
Posojilnica
LOČILO


O
G ^
<3-
Vsem obiskovalcem gostišča, restavracije in kegljišča želiva blagoslovljeno Veliko noč
»Juena«
(Lastnika A. in L. Gregorič) ČEPIČE PRI GLOBASNICI
Vsem obiskovalcem, odjemalcem, gostom in poročnim parom
Soštar - Smrečnik
A & O samopostrežna trgovina in restavracija z dvorano za vsakovrstne prireditve
GLOBASNICA
VSEM SVOJIM ČLANOM IN VLAGATELJEM ŽELI VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Posojilnica
Železna Kapla
s poslovalnico MIKLAVČEVO

\
j
VSEM SVOJIM
ČLANOM IN VLAGATELJEM
VSEM SVOJIM ČLANOM,
VLAGATELJEM IN KUPOVALCEM ŽELI VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Posojilnica
Bilčovs
s poslovalnicama KOTMARA VAS in ZADRUGA
Bilčovs, tel. (0 42 28) 22 25 Kotmara vas, tel. (0 42 20) 22 42
želi vesele velikonočne praznike
Posojilnica Št. Jakob v Rožu
VSI PRIJATELJI, ZNANCI IN SOSEDJE ŽELIJO
Vinku Teliču
blagoslovljene velikonočne praznike. Želimo mu tudi obilo zdravja.
Vesele velikonočne praznike želijo
Narodni svet koroških Slovencev Slovenski informacijski center Krščanska kulturna zveza in Koroška dijaška zveza
Blagoslovljene velikonočne praznike želi vsem zvestim bralkam in bralcem Naš tednik, Vaš prijatelj doma in po svetu
UREDNIŠTVO:
Jože VVakounig Janko Kulmesch Heidi Stingler in Franc VVakounig
UPRAVA:
Vinko Kušej in Marjan Fera

Rož, Podjuna, Žila
Slovo od
Brdnikovega očeta
Pred kratkim se je na libuškem polju poslovila velika množica ljudi od priljubljenega domačina Luka Boročnika, pd. Brdnikovega očeta. Brdnikov oče, sin revne družine se je rodil v Žvabeku. Ker ni nikoli preživljal brezskrbnih let, je bila tudi njegova življenjska pot vedno skromna.
Priženil se je k Brdniku in je tam skupno z ženo Julijo s pridnimi rokami iz dneva v dan skrbel za družino in izboljševal življenjske pogoje. A nikoli v svoji zagnanosti ni pozabil na slovensko narodno skupnost in je tudi na tem področju doprinesel svoj veliki delež za obstoj naroda.
Leta 1942 so nacisti odpeljali Brdnikove v izseljeništvo. Morali so zapustiti domačijo, a nikoli niso izgubili upanja, da bo končno zmagala pravi-oa. Najbolj hudo pa je bilo Brdnikovima staršema ob mi-s|i. da sta se morala sinova vojskovati za tisti režim, zaradi katerega so bili oni izseljeni- Vendar je le prišel konec
vojne in Brdnikovi so se vsi mogli vrniti na dom. Pridno so zopet začeli z delom in bojem za enakopravnost slovenske besede.
Od pokojnega Brdnikovega očeta so se na libuškem pokopališču poslovili tudi domači župnik Matevž Igerc, šmihelski dekan Kristo Srienc in Pliberški župnik Alojz Kulmež. Pesmi žalostinke so zapeli domači pevci, v imenu Zveze slovenskih izseljencev pa se je od rajnega poslovil predsednik Jože Partl, ki je tudi orisal življenjsko pot Brdnikovega očeta.
Naj bo rajnemu rahla domača zemlja, domačinom pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Družba sv. Mohorja gradi v Celovcu v bližini Slovenske gimnazije nov dom za dijake in študente. Dom bo začel obratovati z začetkom šolskega ieta 1984/85. Slovesna otvoritev „MODESTOVEGA DOMA" bo v soboto, 22. septembra 1984. Že sedaj so možne prijave za prihodnje leto.
Modestov dom je zgrajen po najnovejših izkustvih za dijaške in študentske domove. Na razpolago so eno- dvo- in triposteljne sobe z vsemi sanitarnimi napravami. Za pravo in smiselno oblikovanje prostega časa so v domu prostori za prosti čas, velika dvorana za kulturno in pevsko udejstvovanje, klubski prostori ter lastno športno igrišče.
Za vzgojno delo in nadzorstvo so odgovorni salezijanci.
Mesečnlna znaša od prihodnjega šolskega leta naprej za nižje razrede 2145,— šil., za višje razrede pa 2255.—-šil. (V cenah je že vključen vrednostni davek — Mehrwert-steuer) za kompletno preskrbo in prenočišče.
Za študente in visokošolce znaša mesečnina 1320.— šil. za enoposteljne sobe in 1210.— Šil. za dvoposteljne sobe. Tudi v teh cenah je že vključen vrednostni davek.
Poteg tega je treba enkrat na leto doplačati 800,— šil. za kurjavo.
Vzgoja v Modestovem domu je osnovana na krščanskih načelih. Cilj vzgojnega dela z našo mladino je oblikovati mlade v dobre kristjane in v zavedne in samozavestne pripadnike slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Če Vam ta dva vzgojna cilja nekaj pomenita, potem Vas prosimo, da nam zaupate svoje otroke.
Prijave sprejemamo takoj pod naslovom:
Mohorjeva, Viktringer Ring 26, 9020 Kiagenfurt/Celovec osebno oz. pismeno ali telefonično pod številko 0 42 22/ 56 515-13.
PISMA BRALCEV
(Nadaljevanje s 6. strani)
Glede pričakovanj nekaterih, da bo z novim zakonom za študentske domove tudi Korotan moral odstopiti od svojih načel, lahko povem, da bodo razočarani g. Vouk, pa naj vseeno še naprej daje Mohorjevi družbi pametne na-
svete, kako naj krščansko vzgaja mladino . ..
Kar se tiče mene, moram reči, da sem doživel novo razočaranje. Človek je povabljen na resen razgovor, ki res poteče v dobrem vzdušju. Potem pa pride zahrbtno nekdo v javnost z izkrivljenimi komentarji in s ponavljanjem starih /až<-	Ivan Tomažič
V Št. Vidu v Podjuni je te dni praznovala Marija Ražun svojo 89-letnico. Iskreno čestitamo!
Na Blatu pri Pliberku praznuje Kerbičeva mama svojo 60-letnico. Iskreno čestitamo.
Na Obirskem praznuje te dni Jurij Piskernik, pd. Brum-nikov oče svojo 60-letnico. Iskreno čestitamo.
Marija Sadovnik iz Čepič pri Globasnici praznuje svojo 60-letnico. Iskreno čestitamo.
Svoj 84. rojstni dan praznuje v Selah-Borovnica Katarina pegrin. Iskreno čestitamo.
Bilčovs: umrla je Lukijeva mama
Kar trikrat zaporedoma so zapeli biIčovški zvonovi v slovo priljubljenim domačinom. Najprej Hanziju Ša-šlu iz Bilčovsa, nato Mariji Miškulnik, pd. Puntarjevi Mojci iz Kazaz, nazadnje pa še Katarini Sitter, pd. Luki-jevi mami iz Želuč.
Lukijeva mama je dorasla pri Šuštarju v Spodnji
vesci, vendar je morala že kmalu iti v službo h kmetom, kjer se ji ni vedno najbolje godilo. Pozneje se je poročila h Lukiju v Žel uče in je tam dala petim otrokom življenje. Eden od njih je umrl že kot otrok. Kot zavedna slovenska družina je tudi Lukijeva morala pretrpeti usodo pregnanstva v času druge svetovne vojne. Vso družino so v tem času nasilno pregnali od svojega doma in izselili v taborišče v Frauenaurachu in nato še na Hesselberg. Ko so se vrnili domov, so našli domačijo, ki je bila raztrgana in oropana. Vendar je Lukijeva mama do zadnjega prenašala vse težave in križe z neizrečeno potrpežljivostjo. Zadnja leta smo jo večkrat srečavali na dnevu starih, pri igrah in drugih
prireditvah in bila je vedno prijazna in nasmejana. Posebno rada je mladini še pripovedovala tudi o „starih cajtih". Otroke je vzgojila v krščanskem in slovenskem duhu: še danes sodelujejo pri pevskih zborih in se tudi drugače kulturno udejstvujejo. Vsa leta je bila Lukijeva mama čila in zdrava, pred približno enim mesecem pa jo je zadela možganska kap. Na žalost je bil ves trud zdravnikov zaman], da bi rešili življenje Lukijeve mame in je tako 7. aprila v 84. letu za vedno zatisnila oči.
V sredo navrh je ogromna množica ljudi spremila Lukijevo mamo na novo bi I-čovsko pokoplišče. Pogrebne obrede, ki jih je vodil domači dekan Kassl, je olepšal moški pevski zbor, pod vodstvom Jožka Boštjančiča, s pretesljivimi žalostinkami.
Rajnim naj bo domača zemlja rahla, žalujočim domačim pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Šport
Šport/prireditve
STRAN OQ ČETRTEK,
19. aprila 1984
PRIREDITVE
•	Št. lij
Veseloigra: »POSLEDNJI MOŽ“ Prireditelj: Katoliška prosveta v Št. liju
Čas: nedelja, 29. aprila 1984, ob 20. uri
Kraj: dvorana pod novo cerkvijo v Št. liju
Nastopa igralska skupina SPD „Bilka“ iz Bilčovsa
•	Št. Jakob
FIGOLE-FAGOLE — Leopold Suhodolčan
Prireditelj: SPD „Rož“ v Št. Jakobu
Čas: nedelja, 29. 4., ob 20. uri Kraj: farna dvorana Nastopa igralska skupina SPD „Rož“ iz Št. Jakoba.
•	Železna Kapla
Lovski ples
Prireditelj: Lovski pevski zbor v Železni Kapli
Čas: sobota, 5. maja, ob 20.30 uri
Kraj: hotel OBIR v Žel. Kapli
•	Celovec
V okviru razstave Zveze koroških partizanov bo predstavitev knjige:
»JELKA — Aus dem Leben ei-ner karntner Partisanin" Prireditelji: Slovenska prosvetna zveza, založba Drava, Evropska kooperativa „ Longo Mai“
Čas: sreda, 25. 4., ob 19. uri Kraj:	Aula Slovenica, Pau-
litschgasse 5—7, v Celovcu Knjiga, ki pripoveduje o življenju Helene Kuchar — Jelke v partizanih, sta po posnetkih z zvočnega traka sestavila Thomas Busch in Brigitte Wind-hab.
•	Kotmara vas
Nastop znane hrvaške folklorne skupine KOLO SLAVUJ Prireditelj: SPD »Gorjanci" v Kotmari vasi
Čas: nedelja, 29. 4., ob 14.30 uri
Kraj: ljudska šola v Kotmari vasi
•	Celovec
Razstava slik Vinka Hlebša
Čas: od 27. 4. do 18. maja 1984 Odprtje razstave: petek, 27. 4., ob 17.30 uri
Kraj: Mohorjeva knjigarna v Celovcu
Ob odprtju bo slikarja predstavil kustos Gorenjskega muzeja v Kranju dr. Cene Avguštin, predstavili pa bodo tudi slovenski prevod knjige SADHA-NA indijskega nobelovega nagrajenca Rabindranatha Tagoreja.
•	Radiše
Drama: »Kadar se utrga oblak" — Joka Žigon
Prireditelj: SPD „Radiše“ na Radišah
Čas: velikonočni ponedeljek, 23. 4., ob 11. uri (po 2. maši) Kraj: kulturni dom na Radišah Gostuje igralska skupina SPD »Danica" iz Št. Vida v Podjuni
•	Bistrica na Zilji
Veseloigra: ..Naši ljubi otroci" Prireditelj: SPD „Zila“ na Ziljski Bistrici
Čas: sobota, 28. 4., ob 20. uri Kraj: kulturna dvorana na Ziljski Bistrici
Gostuje igralska skupina SPD »Dobrač" z Brnce
• Obirsko
Veseloigra: »Naši ljubi otroci" Prireditelj:	SPD „Obir“ na
Obirskem
Čas: nedelja, 29. 4., ob 10. uri Kraj: pri Kovaču na Obirskem Gostuje igralska skupina SPD »Dobrač" z Brnce
• Radiše
Velikonočna baklada
Čas: sobota, 21. 4., (na krstni-co), ob 21. uri
Kraj: pri Žnidarju (Lampichler) na Radišah
Prosimo Vas, da po možnosti že sami pripravite ali priskrbite baklo.
Prireditelj: SPD »Radiše" na Radišah
Prosvetno društvo v Velikovcu vabi na
PRAZNOVANJE lO-letnice obnovitve prosvetnega društva
ki bo v nedeljo, 29. aprila 1984, ob 14.30 uri v Trgovski zbornici v Velikovcu
Nastopajo:
Moški oktet s Suhe Trio Korotan SPD »Danica" iz Št. Vida Dekliški zbor PD v Velikovcu
Odlični H. Hob< rešil Šmihelu točko
Šmihel: Št. Leonhard 2 : 2
Postava: Verhnjak 3, Andrej 3, Šuler 3, H. Krausler 0 (od 10. min. W. Krausler 3), Lubas 2, Vauče 4, Hober 5, Lopinsky 5, Krištof 2, Blažej 4 (od 30. min. Kadisch 4), Buchvvald 3; Šmihel: 100 gledalcev Sodnik: J. Ebner (slab)
Tekma med Šmihelom in St. Leonhardom je bila za obe enajsterici precej važna. Moštvo iz Labota igra za vstop v koroško ligo, domačo moštvo pa še zmeraj čaka na prvo zmago v vigrednem prvenstvu. Slabo obiskana tekma se je pričela za šmihelske nogometaše nesrečno. Že v 4. min. je povedel Št. Leonhard na 0:1. Po popolnoma nepotrebni napaki obrambe je sodnik prisodil Št. Leonhardu enajstmetrovko, katero je tudi izrabil. Šmihel se je kmalu ujel od tega gola in kmalu nato izenačil. Helmut Hober je poslal žogo za vratarja nedosegljivo v gol. Ta zadetek je Hoberja verjetno šele prav motiviral, tako da je postajal vedno bolj nevaren. Imel je nekaj priložnosti, da bi že v prvi polovici odločil tekmo.
Kljub neodločenemu rezultatu je vladalo v polčasu slabo
razpoloženje med šmihelčani. V prvi polovici se je poškodoval Stanko Blažej in moral z igrišča. Zato tudi ni tekla tekma tako, kot si je to želel trener. Nadaljnje poškodbe tekom igre (H. Krausler, Buchvvald) so vrhu tega slabile šmi-helsko igro. Obupani trener Theo Ramusch je dejal svojim navijačem: »Kaj naj počnem, če moram že v prvih 30 minutah zamenjati dva igralca zaradi poškodb." V drugi polovici so postali šmihelčani nekoliko močneje, toda že v 56. minuti domači obrambi ni uspelo ustaviti nasprotnega napadalca, ki je neovirano povišal na 1 :2 za svoje moštvo. Čeprav je Šmihel nato napadal z vso silo nihče ni verjel več na točko, toda v 82. minuti je po podaji Šulerja Hobel premagal vratarja in tako rešil zasluženo točko.
Najboljši pri Šmihelu so bili Lopinsky in Šuler v obrambi ter Hober v napadu. Razočaral je tokrat Marko Krištof, kateremu se vidi, da je šele pozno pričel s treningom.
J. B.
Eden najboljših igralcev šmihelskega moštva na zadnji tekmi proti St. Leonhardu je bil kapetan Kristijan Lopinsky (desno), v ozadju Walter Krausler (levo).
Kako so igrala naša ostala moštva?
Železna Kapla pomagala Selanom — Žvabek slejkoprej slab
V	podligi je Dobrla vas igrala proti moštvu Radota Avdiča iz Treibacha in dosegla z 1:1 pičlo točko. Kljub temu pa je končno oddala zadnje mesto na Št. Paul. Treibach zaseda 14. mesto in še dolgo ni rešen nevarnosti izpada.
V	1. razredu je premagala Železna Kapla Sinčo vas 2:1 in je s tem pomagala
PRODAM ZEMLJIŠČE blizu Celovca na sončnem kraju, 2000 m2. Nadaljnje informacije dobite na upravi Našega tednika, tel. 04222/51 2528-21. KUPIMO TRDA DRVA, že narezana ali pa jih sami napravimo. Nadaljnje informacije dobite na upravi Našega tednika, telefon 0 42 22/51 25 28-21.
Selanom, ki so s tekmo manj še vedno na vrhu lestvice.
V 2. razredu G je premagala Metlova_(trener Franc Gostenčnik) Žvabek 4:1 in s tem zaostaja le več točko za vodečo Globasnico. Žvabek je igral zopet zelo slabo in ni mogel v nobeni fazi igre resno ogrožati vrata Metlovčanov.
GRADBENO ZEMLJIŠČE v
Št. Primožu pri Zablaškem jezeru na prodaj. Informacije dobite na upravi Našega tednika:	telefon
0 42 22/51 25 28-21
Tekme Šmihela
V nedeljo, 22. aprila, ob 16. uri Žrelec I — Šmihel I .	ob 14. uri
Zrelec pod 23 — Šmihel pod 23 na igrišču v Žreicu!
Vsi prisrčno vabljeni!
Ani Mtiller-Klemenjak osvojila letos drugi državni naslov
Tekme SAK
V soboto, 21. aprila, ob 16.45 uri Borovlje I — SAK I ob 15. uri
Borovlje pod 23 - SAK pod 23 na igrišču v Borovljah!
V ponedeljek, 23. aprila, ob 17. uri Brnca I — SAK I ob 15.15 uri
Brnca pod 23 — SAK pod 23 na igrišču na Brnci!
V petek, 20. aprila, ob 18. uri SAK šol. — Žihpolje šol. v s°boto, 21. aprila, ob 17. uri SAK mlad. — KAC mlad. na Košatovem igrišču!
Vsi prisrčno vabljeni!
Tekme Selanov
V nedeljo, 22. aprila, ob 16. uri Sele I — Ruda I ob 14. uri
Sele pod 23 — Ruda pod 23 na igrišču v Selah
Vsi prisrčno vabljeni!
Ani Miiller — uspešna atletinja iz Podgorij. Letos je osvojila že dva državna naslova in sezona se je šele začela.
Na Vzhodnem Tirolskem v Lienzu je bilo preteklo soboto na sporedu mednarodno razpisano avstrijsko državno prvenstvo v teku na 10 km (ženske) in na teku na 25 km (moški). Pri lepem vremenu in vigrednih temperaturah je prvenstvo za organizatorja odlično poteklo. Tako tudi z atletinjo Anni Miiller iz Podgorij, ki je osvojila letos že drugi državni naslov. Anni Miiller je imela sprva težave z bodljaji in je le težko dohajala konku-rentinjo iz Tirolske, Doris Weil-harter. V zadnjem kolu je potem prehitela tudi njo in si tako osvojila v kratki sezoni že drugi avstrijski državni naslov.
Mullerjeva je potrebovala za 10 km 38,02 min. in je s tem distancirala Doris VVeilharter skoraj za celo minuto. Uspešni atletinji k temu uspehu iskreno čestitamo in ji želimo tudi v nadaljnjem prvenstvu obilo uspeha.
Uspešna nedelja za bilčovska moštva
Bilčovs — Metnitztal 1 : 0
Že kar ob začetku so Bil-čovščani imeli prve priložnosti za zadetke, toda Metnitztal se je dobro branil in nekajkrat nevarno prišel pred vrata vratarja Pet-scharja, ki je to nedeljo odlično branil. 5 minut po začetku drugega polčasa je nasprotnikov vratar po pravzaprav nenevarnem strelu Krainerja ujel žogo in je nato z njo padel v gol. Ta gol je bil za tekmo potem tudi že odločilen, čeprav so imeli domačini (predvsem Paul Hafner) še veliko možnosti za zadetke. V predtekmah sta tudi ostali dve domači moštvi zmagali:
Bilčovs šol. — ESV Admira Beljak šol. 10 :1 Bilčovs pod 23 — Metnitztal pod 23 4:2
JoBo
NAŠ TEDNIK -Vaš prijatelj doma in po svetu!
Globasnica oddala prvo točko
Haimburg — Globasnica 1:1 V prvi vigredni tekmi so Globašani oddali tudi prvo točko tekom tega prvenstva. Že v 6. minuti so domačini dali po napaki obrambe prvi gol. Globasnica je sicer že v 10. minuti z čudovitim golom VVolbla izenačila, toda za zmago ni več zadostovalo. Haimburg je bil do konca igre boljše moštvo, ki je imelo še nekaj možnosti za zadetke. Globasnica ni igrala tako konsekventno kot jeseni in je zaradi tega verjetno oddala tudi to važno točko. Zdaj se bo morala Globasnica paziti, kajti Metlova je že v odlični formi in zaostaja le več točko.
1.	GlobasnicalO 9 1 0 32- 8 19
2.	Metlova 10 9 0 1 29-12 18
3.	ReichenfelslO 7 1 2 29-11 15
4.	Št. Peter	10	6	2	2	33-17	14
5.	Haimburg	10	4	2	4	25-20	10
6.	Šmihel/L.	10	2	3	5	20-23	7
7.	Žvabek	10	2	2	6	15-28	6
8.	Eitvveg	10	2	2	6	15-36	6
9.	Mauternd. 10 2	0	8	14-27	4
10.	Waisenb.10 0 1 9 5-35 1
Šport
SAK
Radenthein : SAK 1 :1
Postava: Mrkun 4, Sadjak 2 (od 75. min. Gregorič), Kreutz 3, Lampichler 3, Sišič 4, Wo-schitz 3, Kadiunig 2, Zablatnik 3 (od 46. min. Velik 3), M. Hobel 3, Luschnig 3, Polanschek 2;
Košatovo igrišče, 250 gledalcev Sodnik: H. Fischer (povprečen)
Strelci: Potanšek (27. enajstm.) oz. Stadler (90. min. ednajstm.)
Tekma proti Radentheinu je bila za SAK izrednega pomena za obstoj v koroški ligi. SAK je potreboval na vsak način zmago, če je hotel kmalu dohiteti druga moštva na lestvici, ki nedeljo za nedeljo zbirajo točke in tako puščajo SAK vedno bolj osamelega skupno z Borovljami na koncu lestvice.
Igralci kot tudi trener so šli precej optimistični v to tekmo, v zadnjem času je delo napredovalo, sodelovanje med trenerjem in igralci je bilo odlično, igralci jemljejo treninge resno in jih tudi obiskujejo. Tako so lahko tudi zadnji zvesti navijači, ki so prišli še na igrišče, pričakovali končno drugo zmago v tem prvenstvu.
SAK je pričel s precejšnjim elanom in takoj prevzel iniciativo v igri. Radenthein je bil vidno presenečen in sploh ni našel k svoji liniji. Napake v obrambi so se vrstile in SAK je prišel do odličnih priložnosti. Tako je Luschnig v 17.
Slovenski atletski klub je vigredi odigral doma že tri tekme. Izkupiček sta bili skromni dve točki. Položaj na lestvici se je znatno poslabšal. SAK ima sicer še 9 tekem za odigrati, toda vsaka tekma bo odslej usodna tekma, prav posebno pa
tekmi konec tedna proti Borovljam in Brnci. Torej visi odslej bolj ali manj Damoklejev meč nad paradnim slovenskim nogometnim klubom, ki stoji odslej pod pritiskom uspeha.

Moštvo Slovenskega atletskega kluba pred usodnimi tekmami za obstoj v koroški ligi. Ali mu bo uspelo dohiteti in se otresti konkurentov.
oloves?
min. zapravil stoodstotno možnost iz dveh metrov razdalje. Pritisk SAK je postajal vedno močneje, bilo je le več vprašanje časa, kdaj bo padel prvi gol. V 26. min. je podrl nasprotnik VVoschitza, ki je tokrat igral v sredini, in sodnik je prisodil SAK enajstmetrovko. Polanschek je priložnost hladnokrvno izrabil. Nato je bil SAK do konca prvega polčasa jasno boljše moštvo, ki je imelo nekaj možnosti za zadetke.
V drugem polčasu je postajal SAK postopoma slabši in Radenthein je prišel v igro. Igralci kot Polanschek in Luschnig so delali napake po vrsti, obramba je postajala na desni strani vedno bolj odprta. SAK-u ni uspela več nobena lepa kombinacija, igra je postala raztrešena. Napadalca Hobel in Velik sta se sicer pridno trudila, toda ob začetku kazenskega prostora je bilo konec njihovih prodorov. SAK se je že zadovoljil s tesno zmago in začel zadrževati tekmo, streljal žogo visoko čez igrišče in si puščal preveč ča-
sa pri vsaki standardni situaciji. Tako sta dobila Luschnig in Mrkun prav zaradi tega rumene kartone. Gol gostov je v teh trenutkih „že prav visel v zraku11. Tako je potem prišlo, v zadnji minuti je nasprotnik prodrl v kazenski prostor, kjer
so ga morali branilci s prekrškom zaustaviti. Enajstmetrovko so gostje seveda izkoristili.
Mogoče je bila to velika nesreča, bolj verjetno pa je, da je bila to velika malomarnost in manjkajoča prava borbenost do zadnje minute.
Kratke
športne novice
Šolarji SAK so v 1. vigrednem kolu igrali le 1:1 neodločeno proti Kotmari vasi. Gol za SAK je dal D. Kert.
Mladinci SAK naprej zmagujejo. V nedeljo so zmagali proti sovrstnikom Nece 2:1. Gole za SAK sta dala Blajs in Thaler.
Moštvo pod 23 je po dolgem zopet točkovalo. Proti Radentheinu je zmagalo 2:1. Oba gola je dal VVogrin.
Olimpija Ljubljana je igrala to kolo v Vinkovcah le 1:1 in zaseda po 26 kolih predzadnje mesto na lestvici. Vodi Crvena Zvezda pred Železničarjem in Hajdukom.
Šolarsko moštvo Slovenske gimnazije (igralci pod 14 let) je zmagalo v okviru avstr, šolar-ske lige proti 1. Zvezni gimnaziji 1:0.
Odpovedana prvenstvena tekma koroške lige IRSCHEN — SAK bo odigrana 1. maja v Irschnu.
Trenutno stanje pri ocenah posameznih igralcev
®	@	
SAK (3 tekme)	Sele (2 tekmi)	Šm
12 točk M. Kreutz	9 točk Goleč	14
11	Mrkun	Hrovatič	
10	Zablatnik	Jakobič	13
9	M. Hobel	8	Fera	
Lampichler	Travnik	12
8	Velik	7	Užnik	
Sadjak	Olip	11
7	Gregorič	6	Certov	
6	VVoschitz	Oraže	10
5	Polanšek Sišič	Hribernik	9
točk Šuler Hober Lopinsky Vauče Verhnjak Blažej Buchvvald Kadisch H. Krausler Lubas Andrej