Kako izvažamo, kako bomo izvažali?
Ena izmed temeljnih gospodarskih nalog, ki jo moramo uresničiti, je čimvečji izvoz blaga in storitev na konvertibilno področje. Zvezni izvršni svet je pred mesecem sprejel dodatne ukrepe za pospeševanje izvoza, poleg tega pa je tudi devalviral dinar za dvajset odstotkov, kar bo pripomoglo k boljšerau dohodkovnemu položaju izvoznikov.
O tem, kakšne izvozne rezultate so dosegli v letošnjem letu, kakšna so njihova pričakova-nja do konca leta, s kakšnimi težavami se uba-dajo in kaj so prinesli novi ukrepi za pospeše-vanje izvoza in devalvacija, smo povprašali predstavnike nekaterih šišenskih delovnih or-ganizacij.
JANEZ SBIL, Color, Medvode: »V prvih devetih mesecih leošnjega leta smo glede na usklajen plan izvoza na konvertibilni trg v okviru Samoupravne skupnosti Slovenije za ekonomske odnose s tujino SISEOT izvozili 94 odstotkov načrtovanih količin izdelkov. V primerjavi s prvimi devetimi meseci lanske-ga leta se -je naša prodaja na konvertibilno tržišče povečala za 24 odstolkov oziroma smo izvozili 200 ton barv več kot v enakem lan-skem obdobju. V oktobru smo izvozili toli-ko, da smo popolnoma urešničili desetmc-scčni načrl konvertibilnega izvoza, do konca leta pa se bo naš izvoz še povečeval, tako da bomo že v novembru presegli začrtan plan v okviru SISEOT.
Takšne učinke smo lahko dosegli, ker smo v letošnjem letu začeli nekatere nove, predvscm kompenzacijske posle. Gre za dol-goročna sodelovanja, zato tudi v prihodnjem letu lahko pričakujemo nadaljnje povečeva-nje izvoza. Največ izvozimo v vzhodnoevrop-ske dežele s konvertibilnim načinom plače-yanja, v države Bližnjega vzhoda in v Italijo.
Novi ukrepi zvezne vlade, še posebej de-valvacija dinarja pomeni za nas precejšnjo obremenitcv, saj še vedno več uvozimo kot izvozimo, ukrepi pa so ugodni predvsem za izvoznike. Hkrati pa je to tudi spodbuda za nas, da skušamo še bolj povečati izvoz, če-prav se zavedamo, da bo v naši gospodarski panogi zelo težko doseči popolno pokritost uvoza z izvozom, kajti to je sposobnih le ne-kaj tovarn barv na svetu. Večina naših suro-vin je namreč iz tujine, hkrati pa je to indu-strija, ki zalaga predvsem domači trg.
Ob vsem tem naj dodam, da je naš uvoz v okviru piana SISEOT.«
Premalo surovin
JANEZ    LESKOVEC,    Donit,   Medvode:   »V
Donitu izvaža osem temeljnih organizacij združenega dela. TOZD Tesnit izvozi okrog tri četrtine svoje proizvodnje, en TOZD okrog 55 odstotkov, eden približno polovico svoje proizvodnje, štiri temeljne organizaci-je pa se počasi prebijajo na mednarodni trg. Problemi, s katerimi sc ubadajo naše temelj-ne organizacije pri izvozu blaga, so zelo raz-lični.
TOZD Tesnit se mednarodno tržišče poča-si zapira. Dosedanji kupci že zmanjšujejo na-ročila, zato se trudimo, da bi z bolj prodor-nim nastopom osvojili nove trge. Hkrati vpeljujemo izdelke, ki ne vsebujejo azbesta, ki onesnažuje okolje, zato je marsikje pre-povedana uporaba azbestnih izdelkov.
V   TOZD Filtri in  laminati  imajo velike težave zaradi pomanjkanja surovin, ob tem pa imamo naročila od vseh večjih izdeloval-cev avtomobilov (Talbot, Citroen,    Renault, Volksvvagen).  Zaradi  pomanjkanja    surovin kasnimo z dobavami oljnih filtrov, ob tem pa  se moramo zavedati, da  vlada v  svetu velika konkurenca in da so zmogljivosti iz-delovalcev večje kot potrebe. Predvsem nam manjka  pločevine, saj  je  domača  premalo kakovostna in zato ne ustreza. Zato imamo velik izpad v proizvodnji, dobili pa smo tudi že nekaj reklamacij zaradi kakovosti naših izdelkov.
Težave so tudi z zračnimi filtri. V nove avtomobile ne vgrajujejo več klasičnih fil-trov, temveč ploščate, da je prostor okrog motorja bolje izkoriščen. Ce hočemo slediti zahtevam kupcev, moramo uvoziti novo opre-mo, vendar smo tu že krepko v zamudi za-radi uvoznih omejitev.
Tudi pri izdelavi laminatov se ubadamo z velikim pomanjkanjem materialov, zato ne moremo kompletirati pošiljk in kupci čaka-jo na dobave po štiri do pet mesecev. Neka-teri so se naveličali in odpovedali naročila. Trenutno sicer še ni težav pri prodaji lami-natov na tuje, toda če ne bomo imeli suro-vin, bomo izgubili trg, na katerem se je Do-nit najprej uveljavil.
TOZD Pletilnica, ki plete žične in plastič-ne mreže, ima zelo ozko tržišče. Tako je Ro-munija kupila le polovico načrtovanih izdel-kov zaradi svojih likvidnostnih težav.
TOZD Fenolit izdeluje svoje izdelke na podlagi fenola, vsi pa vemo, kako slaba je preskrbljenost s tem izdelkom. Pred dveiui leti smo si začeli prizadevati za večjo pro-dajo fenolnih smol na tuje in to se nam se-daj obrestuje, saj jih prodajamo v ZRN in na Bližnji vzhod. Toda zaradi pomanjkanja fenola naše dobave kasnijo za nekaj tednov, kar seveda pri kupcih, ki natančno tempira-jo dobave, povzroča negodovanje.
V  prvih desetih mesecih letos smo izvo-zili  za  322  milijonov  dinarjev  izdelkov na konvertibilno tržišče in tako 83-odstotno u-resničili plan, ki  smo ga sprejeli v okviru SISEOT. Do konca leta ne bomo uresničili plana   SISEOT,   temveč   ga  bomo  izpolnili okrog 85 odstotno, morda kakšen odstotek
več, če bomo y okviru novih predpisov lahko uvozili surovine in polem povečali izvoz. Ko smo izvedeli za možnost uvoza surovin zaradi izvoza izdelkov, če je vrednost uvoza manjša kot polovico izvozne cene, smo si začeli prizadevati za uvoz surovin za izdelavo filtrov, kajti prav tu smo v največjem za-ostanku. Toda v enem mesecu se vsega za-ostanka ne da nadoknaditi. Letos smo imeli lepe možnosti, da bi presegli plan izvoza, saj smo imeli kupce za naše izdelke, naše proiz-vodne zmogljivosti pa smo maksimalno izko-ristili v času, ko smo imeli surovine. Zaradi nerednih dobav so kupci postali nezaupljivi in pošteno se borao morali potruditi, da bo-mo spet pridobili kupce, kar bo zahtevalo ve-liko truda in naporov. Ce se bo y letu 1983 spremenil delež deviz, ki ostanejo izvozni-kom, bo Donit lahko povcčal svoj izvoz za okrog 15 odstotkov.«
JANEZ NEBEC, Tovarna dekorativnih tka-nin, Ljubljana: »Plan izvoza na¦ konvertibilno področje za letošnje leto smo si zastavili ze-lo visoko, saj smo načrtovali, da bomo izvo-zili za 135 milijonov dinarjev izdelkov. Zara-di pomanjkanja surovin smo imeli velike te-žave, vendar smo s prizadevnostjo vseh za-poslenih v prvih desetih mesecih letošnjega leta 95-odstotno uresničili kumulativni plan izvoza. Sedaj si prizadevamo, da bi izkori-stili še zadnje možnosti, da bi v polni meri izpolnili načrt izvoza. V to nas silijo tudi potrebe po deviznih sredstvih, kajti zgolj 24-odstotni delež deviznega priliva, ki ostane iz-vozniku, nam ne zadošča za uspešno ureja-Bje dohodkovnih odnosov v reprodukcijski verigi.
Za širšo družbeno skupnost bi bilo bolj koristno, če bi tovarne blazinjenega pohištva prodale na tuje več izdelkov, saj bi bilo tako vloženega več dela kot če mi izvažamo tka-nino. Toda ker izdclovalci pohištva ne izde-lujejo dovolj kakovostnih izdelkov za zahtev-no mednarodno tržišče, izvažamo tudi Ika-nine.
V naši tovarni smo nadomestili surovine iz uvoza z domačimi, ki pa jih primanjkuje, kajti tudi izdelovalci surovin izvažajo več kot bi bilo smotrno, zato zmanjka surovin za domače kupce. Dekorativna za vsak dolar uvoza izvozi za 2,6 dolarjcv svojih izdelkov. Surovine, ki jih dobimo doma, niso k^iiko-vostne, kajti to so surovine, ki jih proizva-jalec ne more prodati na tuje. Zato se mora-jo naši strokovnjaki in delavci posebej tru-diti, da dosežejo čimboljši izplen. Tuji po-slovni partnerji nam zagotavljajo, da s tako organizacijo dela, kot jo imamo, opremlje-nostjo in dizajnom lahko s kakovostjo naših izdelkov konkuriramo najboljšim proizvajal-cem iz razvitih dežel. Ne moremo pa konku-rirati s cenami, kajti cene osnovnih surovin so pri nas za okrog 30 odslotkov višje kot v Zahodni Evropi. Medtem ko zaradi rece-sije cene na svetovnem trgu padajo, pri nas rastejo. Dekorativna bi lahko na tuje proda-la več izdelkov, če bi imela zadosti suro-vin.
Dekorativna bo letos prodala na tuje okrog 2 milijona kvadratnih metrov blaga, kar predstavlja okrog 20 odstotkov naše pro-izvodnje, kar pa pomeni le 15 odstotni delež v celotnem prihodku, ki bo letos znašal okrog 1,85 milijarde dinarjev.«