Književnost.
5il
Toda še ne zadovoljen, popusti leta 1676. svojo službo in gre v Ljubljano, da bi se popolnoma posvetil vedi. Tu se mu posreči, da pokličejo deželni stanovi na njegov nasvet v Ljubljano tiskarja Mavrja iz Saligrada 1. 1678. Ta je tiskal njegova dela, ki so izšla 1. 1680. in 1681., zlasti „Car-niolia antiqua et nova". L. .1681. dne 23. sušca je zadnjič pridigoval pri jezuitih slovenski in ganil vernike do solz. Že 15. vinotoka 1. 1 681. pa je umrl. (Str. 1—38.) Kako delaven je bil ta zgodovinar, pričajo njegova dela. Od 1. 1643.—1696. jih je izšlo štirideset, ostalo pa je še pet rokopisov. Te spise omenja in deloma ocenjuje pisec od str. 39. do 65. in objavlja štiri njegova pisma (str. 65 — 72). Razprava je zanimiva. Mimogrede omenjamo, da Avg. Gruber ni bil knezoškof (str. 5), ampak le škof. Pred spisom je Schonlebenova slika. — „Urban Debelack." Dr. Arnold Suschin-Eben-greuth (str. 73—85). Ta zgodovinar nam poroča na podlagi latinskih letopisov nemških dijakov na bolonjskem vseučilišču o žalostnem dogodku, ki se je pripetil leta 1640. Urban Debelack je namreč umrl na ptuji zemlji žalostne smrti zaradi malenkostnega prepira. Ta spis pojasnjuje življenje naših dijakov v prejšnjih vekih na laških vseučiliščih. — Na str. 86-—96 se nahaja seznam udov in društev, s  katerimi  muzejsko  društvo  zamenjuje  knjige.
Mittheilungen des Musealvereines fiir Krain. Siebenter Jahrgang. Zweite Abtheilung: Naturkundlicher Theil. Stranij 134. — Prof. Ferdinand Seidl tudi letos nadaljuje svojo korenito razpravo: „Das Klima von Krain." Prejšnja leta je govoril o toplini, o zračni vlagi in oblačenju, letos razpravlja o padavini, ki najbolj vpliva na zemeljsko površje in je posebne važnosti za poljedelstvo. Pri padavini se treba ozirati na obliko, množino, pa tudi na to, kolikokrat in kako dolgo pada moča. Opazovati pa moramo vse to za dan, mesec in leto, in potem šele določujemo približno razmere kakega kraja ali kake dežele. Srednjo višino letne padavine na Kranjskem računimo na 150cm. Razprava torej kaže, da je Kranjska primeroma mrzla dežela, da je njen zrak vlažen, in da jo cesto pokrivajo oblaki, ki skrbe za precejšno močo. Ker imamo na Kranjskem malo vremeno-slovnih opazovališč, zato je bilo piscu težko sestaviti ta spis. Nadaljeval ga bo še v prihodnje. — „Die Mineralien des Herzogthums Krain." Str. (69 do 119.) Letos končuje prof. Viljem Voss lani pričeto razpravo. Naštel je lani vse znane, na Kranjskem nahajajoče se prvine, rude, kamenine, letos našteva soli in porudninjke. Za nestrokovnjake je zanimiv pregled podzemskih jam   na  Kranjskem   (stran 71
in 72), dalje nahajališč marmorskih vrst (str. 78 do 83), premogovnikov in nekaterih porudninjkov, recimo „Idrialin", „Idrialit" in „Piauzit", ki nosijo slavo naše dežele med ptuji svet. Popisu sledi kazalo nahajališč in rečno kazalo (stran 98—103). Spisu je pridejana pregledna karta vseh rudninskih nahajališč na Kranjskem. — „Freiherr Sigismund Zois Briefe mineralogischen Inhalts." Albin Belar priobčuje nekoliko pisem naravoslovne vsebine znanega slovenskega mecenata Žige Zoisa. Tudi tu se nam kaže Zois velikega učenjaka in preudarnega moža,  kakoršnih  šteje  le  malo  naša domovina.
Glasba.
L. Sclrvventnerjeva knjigarna v Brežicah ob Savi je začela izdajati Slovenskega citrarja, ^birka kompozicij in prevodov ^a citre. V vabilu piše izdajatelj, da bode „Slovenski citrar" »izhajal v nedoločenih obrokih ter prinašal izvirne skladbe, slovenske (in sploh slovanske) pesmi in prevode (transkripcije) drugih kompozicij, prirejene za citre. Oziral se bode pa le bolj   na   slovansko glasbo."
Izšli  sta prvi  dve  številki:
1.   Jo s. Mešiček: „ Pozdrav slovenskim citrarjem". Ta „narodna koračnica" je sestavljena iz štirih obče  znanih narodnih  pesmij.
2.  Fr. S. Koželjski: „Na vasi. Fantazija po motivih narodnih pesmi." Uvod nam ne ugaja, na-pevi so  prijetno uglasbeni.
Marsikomu, ki si v tihem domačem krogu krati čas z glasbo, bo „Slovenski citrar" dobro došel. Dandanes je glasovir najpriljubljenejše glasbilo; pa kdor se ga je učil ali je poslušal druge, ko so se učili, spoznal je pač, da povzroči med družinami in sosedi, zlasti, kjer so otroci, mnogokrat več slabe, nego dobre volje. Hreščeče gosli v bližini nam za-grene vsako veselje. Kar je za umetnike, to ni za igračo. Pohlevne citre so zato bolj pripravne za take družine, kjer se domačini zbero zvečer po dnevnem trudu, da poslušajo kako „ okroglo", ne zahtevaje „klasičnih" umotvorov. Za orkester in predstave sploh citre niso, pač pa jih priporoča njihova milina; napev se glasi čvrsto in jasno, ovijajo ga pa spremljajoči glasovi s polnimi, jako razsežnimi, sestavljenimi zvoki, kar daje citram prednost pred drugimi glasbili. Strune so tako umno razvrščene, da dobi začetnik kmalu potrebno spretnost. Mislimo, da ne bo na kvar glasoviru in goslim, če priporočamo slovenskim rodbinskim krogom „Slovenskega citrarja". Cena prvi številki je 40  kr.,  drugi  45   kr.                                     E. L.