89. številka. Ljnbljana, v četrtek 21. aprila. XX. leto, 1887 lehaja vtak dan zvečer, izimši nedelje in pra?nike, ter velja po pošti prejeman za a v s t vi j b k o-o g e rak e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld.. za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld.. za Četrt leta f gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po tO kr. za meec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kakor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat. tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnišvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, , Gledališka stolna*. U pravu ištvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V I,jiiM.j mi 21. aprila. Pod naslovom „Nagajivec Cankov" priobčil je včerajšnji „Slovenec" članek, v katerem naznanja, da je Giers dobil krasne piruhe, kajti car podelil mu je „veliki križ reda sv. Vladimirja s prijaznim lastnoročnim pismom, v katerem poudarja svojo za-dovoljnost z njegovo zunanjo politiko." Ne bodemo se spodtikali nad tem, kaj in kako klerikalni naš kolega o nagajivci Cankovu misli, ker je vsakemu svobodno subjektivno mnenje, ugovarjati pa moramo, da bi bil Giers res že dobil omenjeno odlikovanje. Ta vest je popolnem neosnovana. Vsi nemški listi izražajo neprijetno svoje presenečenje, da se to ui zgodilo, da Giers ni dobil niti Vladimirovega reda, niti lastnoročnega pisma carjevega, torej d< slej nikakega hladila za Katkova hude napade. Od „Norddeutsche Allgemeine" do „Kolnische Zeilung" in raznih Dunajskih listov čita se glasno jadikovanje, da je Giersovo odlikovanje izostalo in nek Berolinski list celo javlja, da je Giers že ponovil svojo ostavko. „Kolnische Zeitung" piše mej drugim, da Giers še ostane, ker njegova prožna narav carju ugaja, a car je s svojim mišljenjem in z vsemi svojimi čustvi hrupni domoljubni čednosti onih gospodov bližje, ki so se potrudili, da so se kot Rusi porodili in so preponosni, da bi svoje rusov-stvo napolnili s splošno — človeško omiko V teh besedah je veliko nemškega žolča razlitega ter jasno povedano, da bi bilo odlikovanje Giersovo le voda na nemški mlin. Dobro torej, da ga ni. Odkod je naš kolega dobil svojo senzačno vest, nam ni znano, mi le konstatujemo, da je neresnična, kakor je bila neresnična ona, ki jo je „Bureau Reuter" o atentatu na carja vrgel mej svet, o katerej piše „Journal de Saint-Petersbourg" : „AIi nam je dovoljeno vprašati „Reuter Bureau", odkod ima svoj izvirni telegram? Ako ga ne more pokazati, kakor smo prepričani, da ga ne morn, moramo tudi ta pot ožigosati najnovejše pr drzno lopovstvo agencije Reuterjeve. Širjenje lažnjivih vestij zaradi ljubega dobička je stara stvar, a ta posel so poprej opravljali posamični predrzneži, a se neso mogli kaznovati, ker jih neso našli. Danes pa je širjenje lažnjivih vestij obrt in obrt tira se sistematično. — Poročilom nekaterih agencij občinstvo slepo veruje, tem već jim zaupn, čim bolj agencije to zaupanje zlorabijo To je grdo delo, ker so njegove posledice strašne, pogubne. Taka zloraba spada pod kazenski zakon, ker se vara občinstvo, ker agencija prodajajo laži, da prevarijo svet, kajti agencije vedo, da varajo, one varajo z namenom. Njim je za dobiček. V predstojećem slučaji bi se lahko dokazala zla nakana. Zlo činci so dognani Ali bi se mari ne našlo sodnikov, ki bi te zločince obsodili? Ti zločinci so krivi, da je na stotine Ijudij imelo veliko gmotno škodo. Dve tri take pravde, pa bi se agencije naučile pameti, uvidele bi, da ne smejo občinstva tako predrzno varati, da ne smejo igrati s tujim imetkom. Celjska volitev. Malega Celja veliki nemški politiki so v svoji globoki modrosti za nujno in dobro spoznali, da se mora dr. Foregger zopet dvigniti na volilcev ščit. kajti če nema družili lastnostij, ima vsaj to, da je že štirinajst let posedat na državnozhorskih sedežih in mej tem Časom znebil se marsikatere zlatope-naste fraze. Iz teb nagibov in ker nobenega dru-zega kandidata imeli neso, izvolili so ga dne 15. t. m. državnim poslancem. Foreggerja izvolitev proslavlja se v nemških listih kot velikanska zmaga, nekdo, Bog in poezija naj mu grehe odpustita! — zložil je ob tej priliki celo nekoliko šepavih stihov, 8 kratka v Celjskem Izraelu je veselje veliko in vse kar radosti poskakuje. Vender pa ta zmaga, če vse na drobno pregledamo, ni tolika, da bi bila povod tako brezda-njej radosti, in dr. Foregger sam nema posebnega razloga biti je iz srca vesel kakor bode iz naslednjega vsacemu jasno. Pri volitvi 1. 1885 dobil je Foregger 590, slovenski kandidat Jerman 369 glasov, Foregger imel je torej 221 glasov večine. Letos dobil je dr. Foregger 543, dr. Gelingsheim 370 glasov, dr. Fo-reggerjeva večina šteje torej 173 glasov, za 4 8 m anj, nego pred dvema letoma. Nasprotna stranka zgublja, mi pa pridobivamo. Še več važnosti pa izgubi Foreggerjeva izvolitev, ako premotiimo še druge okolščine. V tem volilnem okraji odločuje po Schmerlingovi volilni geometriji mesto Celje, oziroma Celjski uradniki, njim na čelu okrožnega sodišča predsednik, Hein-richer, ki je kot c. kr. dvorni svetnik čutil potrebo, glasovati za kandidata, ki je v najstrožji opoziciji proti vladi. — Mesto Celje samo volilo je dr. Foreggerja. V vseh drugih voliluih krajih ima dr. Gelingsheim 339, dr. Foregger pa le 275 glasov. S ednji je torej, izirnši Celje, za 64 glasov v manjini. Dr. Foregger je torej, kakor prav dobro izvaja „Siidsteirische Post", poslanec le za Celje, druga mesta in trgi mu neso dali nobenega mandata in če se stvar prav na drobno pogleda je on le poslanec Celjskih uradnikov, ki imajo odločitev v rokah, in kateri morajo plesati, kakor jim njih gospod in mojster, svetnik Heinricber, gode. A tudi slednji bode „tandem aliquandou izginil se zrcalne gladine in tedaj nastal bode v Cel j i velik preobrat. Kakor zidovje Jerihonsko, razpal bode takrat Celjski „Festungsviereck", in potem bode dr. Glantschnigga, RakuBcha in Neekermanna glorija pri kraji. Ta preobrat je le še vprašanje časa. Zmaga Celjanov že tedaj ne bode več gotova, ako se pre-drugači državnozborski volilni red in se trgi kakor Sen t Jurij s 402, Podsreda s 494 in Braslovče s 315 prebivalci pridružijo Celjski mestni skupini, kajti letos se je tudi z volilcev imeniki veliko grešilo in le tako je bilo možno, da ima neznatni trg Rogatec skoro toliko volilcev, kakor dvakrat večje mesto Brežice in da je Vitanje s svojimi »lončarji" oddalo skoro toliko volilnih glasov, kakor Ljubno s svojimi 752 prebivalci Politični razgled. \oliaiije dežele. V Ljubljani 21. aprila. Pododseka :»vsi ri j*ko in ogernke kvotne deputacije sta sklenila, da se ohrani status quo. Temu sklepu bodeta kvotni deputaciji pač tudi pritrdili in stvar bode uravnana, ker pač ni misliti, da bi se avstrijski ali pa ogerski državni zbor spo-razumljenju dosti upiral. LISTEK. J. I. Kraszevvski. (Konec.) Leto 1883 prineslo je Kraszevvskemu znane nemile dogodbe. Ljubeznjivi Prusaki so ga prijeli. Kruta duša Bismarck si je izbral tega zaslužnega in slavnega Poljaka za Žrtev svojemu kipečemu ^sovraštvu do Poljakov in Slovanov sploh. Z namenom, da bi starčka osramotil, uničil in Poljake udaril, ukazal je kazensko preiskavo in po dolgem procesu obsodili so Kraszevvskega v zapor na tri leta v magdeburški trdnjavi. Nakopal si je tam bolezen. Po pravici piše „Russki Kurjer" v nekrologu, da je zapor v trdnjavi, razrušivši itak slabo zdravje nad sedemdeset let starega moža, če ne neposredno, to brez dvojbe posredno uzrok smrti njegove. Ker je Krasze\vski v zaporu zelo bolehal, dovolili so mu premili Prusaki na priprošnjo italijanske kraljice odpust za potovanje na Laško, ko se je bilo zanj izročilo 20.000 mark varščine. Tudi v trdnjavi je delal in pisal neprestano. V začrtih, ki jih je sani narisal, kaže nam zadnje svoje bivanje na blagi nemški zemlji. Odpusta je dobil 4 mesece. Milo podnebje v San Remo mu je pač dobro godilo, a povrniti mu ni moglo moči, preveč je bil oslabel. V Magdeburg Kraszewski ni več šel nazaj, ker je bil bolan. V Genevo je letos prišel 15. dne marca in uselil se v „Hotel de la Paix". Hotel je tu nekoliko odpočiti in potem iti v Montreux, da bi se tu za stalno naselil. Kakor znano, bili so 23. dne februvarja zjutraj v San Remo hudi potresi. Kraszevvski bival je uprav takrat tam. V sobi njegovi se je strop zrušil. Razumeje se, da se je oslabeli starček močno prestrašil. V lahki obleki hitel je iz sobe na vrt ter se seveda prehladil. Za tri dni odpotoval je v Genevo, kjer ga je smrt objela. Po Ijaki, ki tam bivajo, stregli so mu z vso skrbjo in milino do zadnjega trenotka, vse storili, a bilo je nemogoče, rešiti dragoceno življenje. Kraszevvski je umrl nenavadno lehko in mirno. Nima ga Evropa drugega moža, čegar delavnost bi označajil izrek Apelov „nulla dies sine line/i" tako istinito, kakor delavnost slavnega Krasze\v-skega. Živel je 75 let in 58 jih posvetil književnosti in prosveti svojega naroda. Če pomislimo, da je delavec na polji narodnega slovstva zraven neštetih povestij in romanov na svetlo dajal neprene- homa razprave in knjižice s filozofsko in naučno vsebino, pisal večje zgodovinsko delo („Polska w czasie trzech podzialow"), pisal drame in prizore dramatske, poslal vsak mesec več člankov, podlist • kov in dopisov v časnike — lahko verujemo pozna* temu literatu poljskemu, ki trdi, da je Kraszevvski sam več dal v tisek, ko vsi ostali romanopisci poljski skupaj. Lehko tudi umejemo, da je trebalo v izdavo spominske knjige o priliki petdesetletnice Kraszevvskega delovanja naročiti 28 izbornih pisateljev, mej katerimi jih je 27 oeenilo na 527 straneh velike osmerke v dveh predelih samo površno njegova obširna vsestranska dela, a 28. moral je njegovemu životopisu odločiti 104 strani. Kraszevvski delal je več ko pol veka z nenavadno vztrajnostjo, brez odmora, brez počitka. Lahko se čudi vsakdo tej marljivosti, temu sostavnemu delovanju, trije rodovi so se zmenili in vsaki rod je on krmil s plodovi svojega talenta in svoje pridnosti. Sam je rekel, da je skopuh, skopuh, ker si ne privošči niti trenotka, da bi počival. Duša mu je nenavadno brzo vsprejemala utise od dogodkov in prikaznij, na katerih je potem snoval divne svoje povesti. Vse to godilo se je tako naglo, da večinoma celo utegnil ni pretehtavati pojavov, razkladati jih in potem še^ Hrt-*lski 6abor snido se zopet l(f. maja, pa bofe-8or Živkov imel je v katedrali dolg govor. Rekel je, da se Bolgarija mora vrniti kneza Aleksandru Sklenilo se je brzojavno čestitati Aleksandru. — V Varni so mej prazniki zaprli već Črnogorcev, ki so hoteli motiti red. SrliNki finančni minister MijatpVič dal je ostavko, ker je prišel i drugimi ministri zaradi finančnih zadev navskriž. Kralj je poklical srbskega poslanika Raje vica iz Bukarešta in mu ponudil finančno ministerstvo, ki ga pa ni hotel vsprejeti. Kakor se „Pol. Corr." piše iz Carigrada, se tur*.lui vlada neće nič izreči, kaj le Rusija odgo v.'iila na predloge Sakir paše. Sodi se, da je Ne-lidov izrekel željo, da bi stvar ostala tajna. Dne 14. t. m. imel je ministerski sovet sejo, a se nič ne more zvedeti, o čim se je posvetoval. Nekateri trdijo, da 0 ruskem odgovuru, drugi pa, da o financ mli zadevah. Poročila, da se Italija ne bode udeležila Iran-ruske razstave, so nekda izmišljena. — Nemški listi trdijo, da je Deroulede odložil predsedstvo lige francoskih patrijotov na zahtevanje ministerskega predsednika (iobleta in ministra vnanjih zadev Floti* rensa, katera sta se bala, da bi Derouledove agi tacije ne dale povoda Nemčiji, da bi začela vojno. Predvčeraj sta zopet začela zborovati nemški državni zbor in pruski deželni zbor Cerkvena predloga pride v deželnem zboru še ta teden na vrsto. Da bode vsprejeta, ni dvojbe, ker bodo zanjo glasovali razen vladnih pristašev tudi katoliki. Zakon se najbrž niti odseku izročil ne bode, ampak bode se kar rešil v plenumu. Ko bodo na Bavarskem volitve za deželni zbor končane in se snide nova zbornica, predložila jej bode vlada načrt zakona, da se spremeni ustava v tem zmislu, da postane . princ regent kralj, ker je kraljeva bolezen neozdrav Ijiva. Dopisnik časopisa „Pali Mali Gazette" se je pri priložnosti razgovarjal z belgijskim generalom Brialmontom o bodoči vojni, v katerej bi Belgija igrala važno rolo. Brialmont misli, da je vojna mej Nemci in Francozi neizogibljiva, toda se najbrž ne začne, dokler živi nemški cesar. Francozi ali Nemci bodo tedaj gotovo skušali prodreti v Bel gijo. Drugače je bilo 1870 leta. Tednj se je Belgija lahko zanašala na angleško pomoč. Dandanes pa te pomoči ni gotova. Angleži bi jej poslali na pomoč k večjemu kakih 40.000 mož, kar je pa premalo. Belgija more se tedaj samo nase zanašati. Francosko-nemška meja je od obeh stranij tako utrjena, da bodo Nemci ali pa Francozi morali skozi Belgijo skušati prodreti v sovražnikovo deželo. Posledica temu bi bila. da bi si Nemčija ali Francija prisvojila Belgijo. Zategadelj se morata posebno utrditi oba uhoda v Belgijo, Ltittich in Namur, kar ne bode baš težavno. Belgija pa mora vojsko povekšati za kakih 70—80.000 vojakov, da bode mogla braniti nove utrdbe. Zategadelj je pa treba, da .se upelje splošna vojaška dolžnost. .kii^leski list „National lleviewu se pritožuje, da bi se angleške trdnjave ob Sredozemskem morji, niti Gibraltar, niti Malta, ne mogle ubraniti napadom. Te utrdbe nikakor ne zadostujejo sedanjemu času. Letos bode francosko brodovje imelo veliko vajo baš v Gibraltarskej ožini. Namen tem vajam bode prepričati se, bi li mogle torpe.dovke zabraniti oklopnicam uhod v Sredozemsko morje in izhod iz njega, to se pravi z drugimi besedami: če bi ne bilo mogoče angleškega vojnega brodovja, ki je v Sredozemskem morji, popolnem zapreti v tem morji in pretrgati vse njega zveze z Anglijo. Fian- le jih zložiti in jim dati umetno sostavo. Od todi tudi izvira, da so posebno manjši njegovi spisi umetni in povsem dovršeni, kakor na pr. „Ostatnie chvvile Ivsiocia wojewody", „Z dziennika starego dziada", „Noc majowaB itd., a večjim povestim nedostaje včasih jedinosti, sostava in umetnega razklada efektov. Brez dvojbe je Kraszevvski izvanreden stvarnik narodnih značajev, dajoč svojim osobam resnično življenje, navdihajoč jih s svojim elastičnim temperamentom. On je, rekel bi, zgodovinar narodovega življenja v vsakdanjem miru, on označuje nenavadno rezno odnošaje, premembe, veselje in žalost, milo in nemilo naroda, opisujoč vse uprav takrat, kedar najbolj je istinito, živo in ko čut še deluje. V duhu je bil Kraszevvski povsodi; ali kako različno motri včasih razmere; kako protivni so mu uazori n. pr. v „My i oniu, a v „Hibrydachu! Sedaj nam nekaj predočuje s svitlimi, prijetnimi hojami, a drugič nam isto podaja v temni opravi. "Vnanji dogodki so posebno uplivali nanj in nenavadno lahko je udajal se trenotnemu učinku. Tako nam na primer v povesti „Dzieei vvieku" jako •vabilno slika hrepenenje po uživanji, zabavi in lnezskrbnosti, — povest merodajna tistemu času cozi imajo že natančne načrte o angleških utrdbah, kje so nastavljeni topovi, in dobro vedo, koliko streliva in premoga jmajo Angleži po utrdbah in vojnih pristaniščih. — Će tudi je tmodnja zbornica vspre jalk irski zakoni, vender je jako dvomljivo, da bi se izvel Irci so pripravljeni hudo upirati se. Ne le, ! da se bodo policijski sodniki bali preveč ostro po- ] stopati, ampak se misli kar na tisoč Ircev upreti, , da ne bode plačevali najemnine, tako da jih vluda L ne bode imela kam zapirati, ko bi se tudi upala. — Več američanskih Ircev prišlo je na Irsko, ( da agitujejo proti vladnim naredbam. — Ko bi jih policija zaprla, utegnila bi še s severnimi Ame s ričatii priti v kak konflikt, kajti v Severni Ameriki močno 8impatujejo z Irci. ■ I 'I Dopisi. Iz Oorlee 19. aprila. (Dirke. — V o 1 litve v mestnizastop. — Lep dar.) Konjske 1 dirke in biciklistov tekmovanje je za letos pri kraji. ' Glede dirk bi ne imeli posebnostij poročati. Prvi dan ušel je jeden konj, tekel je v mesto in še le 1 pri pošti so ga ujeli, n»; da bil kake nesreče po 1 uzročil, kar je res čudo pri toliki gneči ljudstva. ' V obče pa so bile dirke slabo obiskovane, posebno I tretji velikonočni praznik, tako di imajo podjetniki mnogo izgube, s katero se pomnoži ostali lanski 1 deficit. Vidi se, da mesto Gorica ni za to primeren kraj, kjer bi se leto za letom prirejale veselice te baze Mnogo močneje bila je obiskovana veselica dne 17 t. m., ko so na istem prostoru poskusili svoje moči biciklisti. Vreme bilo je neugodno, mrzel veter je pihal, marsikdo si je v ta dan zdravje pokvaril. Tekmovanje bilo je zanimivo posebno proti koncu, ko sta tekmovala Dunajčau in Padovanec. Pil prvem poskusu, pri katerem se je prav pošteno blamiral vaš dr. Giatzi, zmi.gal je odločno Du-najčan Laha, nasledek temu bila je splošna tihota. Pri zadnjem poskusu prehitel je v zadnjem trenutku Padovanec Nemca za morebiti pol metra, kar je po-uzročilo toliko rokoploska in hrupa, da bi človek mislil: no sedaj pa so tukaj gospodarji gospodje iz blažene dežele in sanje nekaterih gospodov so že uresničene. Vaš novi dopisnik opominja Slovence v Gorici, naj bi začeli voliti z mirnimi Nemci v mestni zastop. Strinjali bi se z gospodom dopisnikom ko bi nam hotel le povedati, kje so oni zmerni Nemci. Res, da so taki gospodje mej Nemci, ki neso Slovencem sovražni; smejo pa li ti s Slovenci voliti ? jim li bodo merodajni činitelji to dovolili ? Kdor se ziblje v takih nadah, ne pozna namenov in smotra merodajni m krogom na Goriškem. Dosedanji poskusi te vrste so do dobrega pokazali, da bi bilo sedaj res škoda za trud; predno je mogoče v tej zadevi najmanjši uspeh doseči, treba je časa in p rente m b. Gospod Vitalijan vitez Fumagalli, ki je dospel od priprostega človeka do visoke časti in velikega bogatstva, podaril je mestu 20.000 gld. s pogojem, da zida in vzdržuje Šolo pod Kostanjevico v predmestji Pristava. Ta čin gospoda Fumagallija je res lep in plemenit, škoda, da uemajo tudi goriški Slovenci takih dobrotnikov, ki bi jim darovali takih vsot v tako svrho Slovenci so v tem oziru podpore potrebnejši nego Lahi, za katere tako ali tako magistrat skrbi. J (1869). Vzemimo pa v roke „Morituri", to prekrasno | delo, jedno najbolj dovršenih njegovih povestij in Kraszevvski nam stoji na čisto nasprotnem preresnem stališči. V „Niebeskich migdalack" kaže poetičnega mladeniča, lahkokrvnega, ki se noče poprijeti nikacega koristnega dela, se ne ume lotiti stalno nobenega predmeta, se loti vsega, a ne zvrši ničesar. V krasni povesti „Resurrecturi" pa nas iznenadi ženska, idejal, katera kaže potrebo sostavne delavnosti. To, da se pisatelj udaja trenotnim uplivom, nas nekoliko „moti", a beseda pisateljeva, obrazujoča čudodelno lepoto prikazni, razvname nas zopet v posebno čudenje. Najlepše so pač povesti Kraszevvskega, katere se mu godijo v 18. veku. Saksonsko dobo riše nam najlepše v „Hrabina Cosel" in v prvem »Brtihla*, predočujoč nam zgodovinsko verno osobe, dotikajoče se Avgusta II. in III. tudi 17. vek ima še v moči, ali povesti 16. in 15. veka nemajo tiste posebne vrednosti, ki smo jo navajeni iskati pri Kraszevvskem. V oceno vsaj večjih povestij tega fenomenal-nega pisatelja trebalo bi cele knjige; toliko jih je. • Saj je Kraszevvski občeval nad pol veka vsaki dan duševno z narodom svojim, kakor nobeden drug pisatelj ne. Zato pa tudi nijeden drugi v narodu ni Iz Dunajskemu Xovejr» mesta dne 16. aprila. Gospod urednik! posebnega Vam nebom poročal; ako se vam zdi kaj primernega, obdrž;te. Ako pa ni za vas, pa naredite križ z uredniškim svinčnikom In vrzite v koš. Ako vam povem, da tu pri nas salata na drevesih raste, mi vi precej lahko odgovorite, pri nas je pa ta posebnost, da se nekateri Slovenci prav nič ne brigajo za „Narodni dom", a /a „ttauern bali" se vender zanimajo. Jaz vem, da vam je veliko ležeče na razcvitu naroda slovtnskega in se vedno pričkate z nemčurstvom za naš narod ; pa vender ne mislite, da mi drugi Slovenci, ki smo po tujem raztreseni, ne želimo najboljše prihodnjosti slovenstvu, pa tudi radi pri nesemo svoj obulus na oltar domovine. Zraven pa mi vender bolj mirno živimo mej Nemci, kakor vi mej nemškutarji, kajti prvi so vender boljši ljudje, kakor zadnji. Pa kam sem zašel? Povedati sem vam hotel nekaj druzega. Tukaj pri nas izhaja list, ki ima z debelimi črkami tiskani naslov „Deutsches Volks-blatt". Tudi jaz sem in tja malo pokukam v nje« gove predale, posebno kan ar vaš list konfiskuje c. kr. pravdnik, ali pa je natisnjenih v njem preveč inseratov in mi berilo kmalu poide. Včerajšnji vaš list ni bil sicer zaplenjen, saj je bil presuh, pa pismonosec mi ga je tako pozno prinesel, da sem moral nehote poseči po „Deutsches Volksblatt", dn se malo kratkočasim, reete dolgočasim. In precej na prvi strani sem čital sestavek, ki me je zanimal. Tu toži neki dopisnik, da Nemci spijo spanje nepravičnega in se nič ne brigajo za svoje težnje; dočim Slovani vedno skupaj in vstrajno delajo in tudi vse dosežejo, kar hočejo. Vi bodete rekli, to je ironija, ali vender stoji tako črno na belem. Nadalje pravi dopisnik, Slovani dosežejo vse, kar hočejo, samo slovenščine zmožnega škofa za Celovec neso dobili. Pa hitro so Slovenci skovali interpelacijo na ministra, katero so podpisali vsi slovan • ski, seveda tudi slovenski državni poslanci. To je pa že preveč hvale za naše državne poslance; radi četvorice pa so dobili v omenjenem listu vsi slovenski državni poslunci „tleisszettlne.". Jaz pa želim in vi, g. urednik, ste gotovo tudi teh mislij, da bi slovenski državni poslanci drugikrat se take hvale vredne skazali in skupno napeli vse svoje žile, ker sloga jači, nesloga tlači. N Ponikve 20. aprila. [Izv. dop.j Veliki ponedeljek 11. t. m. je imela Ponkovska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda prvi občni zbor. Zbranih je bilo mnogo zavednih kmetov iz bližnje okolice in počastili so nas s svojim prihodom tudi odlični gostje iz sosednega Šent Jurija. Zborovanje je otvoril g. župan Fran Podgoršek, kot pooblaščenec, s trikratnim „živio" na presv. cesarja. Gosp, Fran Podgoršek, ml., pravnik v Gradci, je v krepkem govoru razložil pomen družbe. Jedro njegovega govora je: slovenska mladina naj se odgoju je in poučuje na podlagi narodnega jezika v tistem duhu, v katerem sta pred tisoč leti učila sv. brata Ciril in Metod. Zavedajmo se svoje narodnosti, kakor se je zavedajo drugi narodi. Ponkov-Ijani smejo biti ponosni, da se je v tem kraji rodil A. M. Slomšek, mož, ki se je prvi boril za slovenske ljudske šole, in ta svoj ponos naj pokažejo j bil tako priljubljen, ni deloval s takim uspehom in takim pridom, kakor Kraszevvski. On je privabil v resnici iz skale živ potok, ki je bil in bode, tekoč po razprostranih pokrajinah poljskih, narodu v vedno hrano. Usekal je Kraszevvski novo dobo poljsko-slo-vanskemu slovstvu. Za časa, ko inteligencija ni imela nobenega čutja za naroduo literaturo, posvetil jej je on svoje velike moči, jo preustvaril in dal jej novo življenje. Pred vsem izobraženim svetom je Kraszevvski predstavitelj poljskega slovstva in nemarno se Čuditi, če pišo poljski Časniki o njegovi smrti: „My šmy sieroty bez oj ca, bez glowyB, — akopram imajo Poljaki uprav v dobi sedanji dovolj izbornih književnikov. Kraszevvski, veliki mož poljskega naroda, sijajna zvezda na slovanskem nebu, bil je neumoren, delaven za poljsko misel, najverniši sin predrage si domovine, katero ljubil je z vsakim dihom svojih prsij, z vsako mislijo svojo od otročjih let do groba; vsako kapljo moči žrtvoval je prosveti naroda, a ne zastran svoje slave, nego zato, ker je čisto ljubil svojo domovino in njeno sveto stvar. Delovanje ni Poljakom bilo le na čast, temveč tudi na posebno korist in srečo. Ker jih je naudušil za slovstvo domače, ker je svoje rojake učil, da so čitali poljske knjige, ker jim je s tem, da v prav obilnem številu pristopijo k družbi sv. Cirila in Metoda. Gosp Pelan iz Šent-Jurija pozdravil je kot zastopnik Šentjurske podružnice navzočne in v prav umljivem govoru našteval koristi naše družbe. — V odbor so voljen : prvomest-nik g. Fran Po dgoršek, župan in velepostnik na Ponikvi, namestnik g. Gašpar Setiica, veleposest nik v Ponkvici; blagajnik g. Miha Oberski, nad-učitelj, namestnik g Miha Zdoišek, posestnik v Luterjah ; tajnik g. Fran Šetinc, učitelj, naraest nik g. Anton Galuf, posestnik v Slatini. Podružnica ima 5 ustanovnikov iu 50 letnikov. G. A. Aškerc iz Šmarja nam je poslal brzojavko, ki bodi gaslo naši podružnici: Slomšekov duh plavaj naj vami in naudušuj vas za svete naše pravice! Branimo se sami, ker vemo, da nas sovražniki naši ue bodo branili. Domače stvari. — (Imenovanje) Pristavom pri okrajni sodniji v Šmariji pri Jelšah imenovan je g. Antou Liebisch. — (Enketa za osuševanje barja) nadaljevala je včeraj popoludne iu danes zjutraj razpravo o njej stavljenih vprašanjih in bode posvetovanje danes popoludne sklenila. Jako važen je sklep enkete, da se stroški, katere je določil g. Podhag-sky za urejenje Malega grabna, lžice, Iške, za napravo zapornice pri Iški iu pri Gradašici, za ureje nje Šujce in Curnovega grabna v skupnem znesku 377000 gld., iz skupnega proračuna izpuste ter v zmislu melijoracijske postave z dne 30. junija 1884 uravnajo posamično. V denašnji popoludanski seji sestavil se bode konečni proračun vseh stroškov za melijoracijo Ljubljanskega barja. — (Napovedana razstava ženskih ročnih del) morala se je radi nujnih in nepričakovanih naročil v atelieji gosp. Fod' rlove, kakor tudi na željo gospe Dronikove, katera prispe k razstavi z obširnimi in večjimi izdelki in slednjič oziraje se na žensko izobrazovališče gosp. Huttove na 10. julij t. I. preložiti. Ker se je pokazalo, da s prva nameravani prostori v Rudolfinurau ne zadostujejo glede množice objektov, koje je razstaviti, zagotovljena je v svrbo razstave velika obrtna dvorana v novem muzeii Po velikem zanimanji žen ■ J. skega sveta za to razstavo sodeč utegne le-ta pre kositi vse dosedanje te vrste, kar je le želeti, ker s tem bi se utegnilo uneti za to stroko umetnosti širše občinstvo, iz kojega se je potem nameravani in težko pričakovani strokovni šoli nadejati potreb nih delavnih sil. — (Iz Buzeta:) Danes 3 dan občinskih izborov v Buzetu ki so se počeli 18. t. m. in se zvrše 29. — imajo neodrešenci 66, narod no-hrvat-ska stranka pa 211 glasov. — (Mestni zbor Tržaški) imel je pretekli torek sejo, ki je bila tudi za Slovence zanimiva. Razpravljalo se lje mej drugim o groznej ue-nevarnosti, ki preti italijanski narodnosti, ko bi bili na Hrpeljskem kolodvoru napisi tudi slovenski. Odbornik Venezian interpeloval je župana, kaj je iz vedel v tej zadevi. Župan je odgovoril, da je sam videl slovenski napis na dotičnem načrtu, da pa vlada še nič odgovorila ni. Odbornik Venezian izraža potem bojazen, da bi tujec videč napis v Trstu v treh jezicih, utegnil misliti, da treba v Trstu znati treh jezikov. Župan naj odgovor vlade takoj objavi, kadar ga dobi, da se potem nemudoma store potrebni koraki, ako bi odgovor ne bil ugoden. Odbornik Piccoli govoreč ob obrtni šoli v Trstu, poudarja, da mora ta šola biti izkljčno itali j a n s k a, sicer mesto ne bode dalo potrebnih troškov. Potem se oglasi Nabergoj in zavrne predgovor-nika rekoč, da ima v Trstu in v okolici dovolj Slovencev, ki so pouka potrebni. „Liberalno" mestno zastopstvo, kakor se imenuje Tržaško, imelo bi torej nazore ministersUa podpirati, ne pa ovirati. — Umeje se ob sebi, da je naposled obveljal predlog Piccolijev. — (Petindvajsetletnica slovanskega pevskega društva.) Početkom maja t. 1. praznuje „ Slovansko pevsko društvo na Dunaji" važno slavnost — slavnost petindvajsetletnega svojega obstanka. — To društvo je jedino slovansko društvo na Dunaji, katero v svojej sredini zbira vse slovanske narode in katero je že obistinilo vzvišeno idejo slovanske solidarnosti, s pri pomočjo slovanske pesni in slovanske glasbe. To društvo reprezentuje najstaršo zvezo cveta slovanskega ra zumništva ob Dunavu; v njem razvilo se je življenje Dunajskih Slovanov. Razvidi se iz tega, kako velikega in velevažnega pomena je to druStvo ;ne samo za Slovane v prestolnici, temveč za celi slovanski svet. Treba je tedaj, da društvo petindvajsetletni svoj obstanek vredno in dostojno proslavi Da pa more društvo to uresničiti, treba je, da sodelujejo vsi Slovani avstrijski. Glavni del slavnosti, katera je namišljena na 3 dni, bode jubilejni koncert; vršil se bode v velikej dvorani glasbenega društva (Grosser Musikvereinssaal) s sodelovanjem najodličnejših slovanskih umetnikov in orkestra Dunajske dvorne opere. Odbor nujno prosi vsa društva, korporacije in zasebnike, da blagovolijo pripomoči društvu k slavnemu uspehu, bodisi, da se udeleže slavnosti, bodisi z dobrovoljnimi doneski. Koncert se bode vršil 3. maja t. 1. ob 1/18 uri zvečer. Ustopnice se prodajajo po le tej ceni: Lože a 25 gld., 20 gld., 15 gld. Sedeži v ložah, v cerkiu, v parterji in na galeriji h, 3*50 gld., 3 gld., 2 gld., 150 gld., 1 gld. — Pri naročitvah naj se blagovoli navesti število, cena in vrsta sedežev. Vsem dopisom daj se naslov na društveni urad: Wien, I. Braunerstrasse 4. (dr. Lenoch) ali pa: g. L. Bouchal. IX. Liechtensteinstrasse 12. Odbor, — (Prošnje za, oproščenje hišnega davka) od novih hiš, kakor tudi vse priloge, kakor: načrt, stavbeno in stanovansko dovoljenje in krajepis so popolnoma kolka proste. Tako je spoznalo c. kr. finančno ministerstvo vsled neke pritožbe, dasiravno so bili c. kr. finančni uradi na Kranjskem druzega mnenja in so dosedaj zini raj kolek po 2 gld. zahtevali. — (Nove puške repetirke,) po sistemi MannPcher v novo prirejeni tovarni v mestu Steyer so že začeli delati. Meseca junija, najpoz,- tudi sam podal ua kupe slovstvenih del, jih je tem potom za prosveto pridobil in likal. Oral je duševne njive svojega naroda in sadil vanje lepe ideje, blage čute. Slave, priznanja iskal ni velemož nikdar. Prijatelji njegovi imajo mnogo pisem Kraszevvskega, a v nobenem ni najti ni besedice o slavi, ali morebiti, da bi pisal o preziri ji vosti in nehvaležnosti občinstva proti njemu. Rojaki so ga pa po sebi slavili in bili mu vedno hvaležni. Pokazali so to sijajno leta 1879., kadar so, kakor je že omenjeno, praznovali petdesetletnico njegovega delovanja. Poljaki, ki so jo doživeli, ne morejo pozabiti tistih prazničnih dnij. Navdušeno ti pripovedujejo, kako je igrala vojaška godba, kako so se vrstile procesije deputacij, o sijajuem obedu pri bogatej kneginji Jagiellonski itd. Cesar avstrijski poslal je o tej pri liki Kraszevvskemu nek red. Navadno se s telesom stara vštric tudi duh, a Kraszevvski je ostal mlad, je le dozoreval in razvijal se in uiti njegovim najzadnjim spisom se ne uzna, da jih je napisala starčeva roka, nenavadno svojo brhkost, svobodo in mladeniško vrlino ohranil se je njegov duh do zadnjega. Kraszewski sicer, kakor sodijo kritiki, ni bil genijalen v pravem pomenu besede. On ni kazal novih potov, ni delal prevratov. Po starem tiru se je gibal, a todi nenavadno lahko in povsem dovršeno. Omeniti je še, da mu francoski naturalizem nikakor ni bil po godu, akopram je rad oziral se na slavne irancoske talente. Le z Daudetom se je sprijaznil, ker on ne žene naturalizma tako absurdno in ne slika takih orgij, kakor na pr. Zola, Guy de Maupassant. Turgeujeva, tega preznamenitega gojitelja idealnega realizma, je Kraszevvski posebno čislal. Fenomen je to, da je Kraszevvski bil tako vsestranski izobražen in delaven. On je pesnik, zgodopisec, romanopisec, dramaturg, estetik, filolog in politik. Igral je tudi izvrstno na klavirji, sam skladal, lepo tudi risal. V zapuščini Kraszevvskega se je našlo mnogo literarnega, več skončanih povestij, a še već osnovanih. Veliko je imel nabranega o zgodovini gledišča poljskega, katero je spisati in izdati nameraval, veliko je tudi ostalo njegovih podob, slik, kom pozicij itd. Po pravici toži sedaj pesnik: „Nam dzis o jedno modlić aie naležy: Niech duh zmarlego warod žywich zainieszka!" Da! Moliti, prositi nebes je bratom Poljakom, da bi pribival duh Kraszevvskega mej njimi, kakor vam Slovencem, da bi nas vladal duh našega predstavitelja vsestranske rodoljubne, prave narodne delavnosti, duh Jurčičev! ? neje julija se bodo začele deliti mej vojake. Najprej se bodo z repetirkami oborožili lovski bata-lijoni, za njimi pešpolki druzega voja (Dunaj.) Do konca tega leta bodo z repetirkami oboroženi trije voji. Prihodnje leto bode z repetirkami oboroženih 7 vojev, ostali pa še le 1889. 1. — (Sreča v nesreči.) Neka ženska pala je danes na Starem trgu iz okna dvonadstropne hiše. Trije možje, ki so bili ravno na lici mesta, so jo na roke ujeli, da se ni prav nič poškodovala. Sila padca pa je bila tolika, da so vsi štirje pali m tlak. — (Cirkus Frank loff) mnogo tega ni izpolnil, kar je bil obetal. Zaradi tega in ker bo bile cene nerazmerno previsoke, mu je deželna vlada predstave prepovedala. Vsled prošnje mu je dovolila, da Bine do nedelje še igrati in bodo torej predstave danes, jutri, v soboto in v nedeljo. Ustopnine so znižane ua 1 gld., 70, 50 in 25 kr. — (Velikega medveda) ustrelil je dno 19. t. m. knez Ernst VVi n d i s c h gr at z v Golobi-čevci mej Planino in Postojino in sicei s prvim strelom v glavo. Medved je vsled zimskega spanju močno izstradan. Zasledili so ga že v soboto in Do dolgem trudu dobili pred pravo cev. — (Samomor.) V ponedeljek dne 18. t. v. vrgel se jo 18 letni trgovski pomočnik Anton Kokol. rodom od sv. Tomaža pri Ormož i, pri llagoznici pn Ptuji pod poštni vlak, ki mu je glavo odtrgal, da je bil takoj mrtev. — (Pred Celjskim porotnim sodiščem) bila sta včeraj v našem listu že večkrat imenovana Terezija Malus in Anton Geršak z Drenovca. Oba sta vse priznala, kako sta Frana Malusa umorila, razsekala in pri Zagrebu v Savo vrgla. Porotniki so na vsa vprašanja z „daa odgovorili in sodišče obsodilo je oba zatoženca u a Bmrt na vislicah. — (Iz M ime peč i: ) C kr. deželna vladu za Kranjsko je z odlokom z dne 25. marca 1887. štev. 3244 pravila prostovoljne požaru t brambe v Mirnipeči potrdila. Da se je pri nas ustanovila požarna hramba, za to ima največ zaslug tukajšnji nadučitelj, ki je ne le marljiv za svoj posel, temveč tudi skrben za občine blagor. — (Vabilo k veselici,) katero priredi Trnovsko-Bistriška Čitalnica v prostorih g. Antonu Jellouschega v soboto večer dne 30- aprila 1887 Erjavčevemu spomeniku na korist. Spored: 1. Domač prepir. Kiatkočasna igra v jednem dejanji. 2. Kdor se poslednji smeje. Gluma v jednetn dejanji. 3. Domača zabava. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Ker je čisti dohodek namenjen v blago svrho vabi k obilnej udelžbi odbor. — (Vabilok besedi in plesni zabavi), katero priredi „Slovenska Čitalnica v Gorici" v soboto dne 23. aprila t. 1. — Spored: 1. Koncertni komad, svira septet vojaške godbe. — 2. „O nevihti" zl. S. Gregorčič — deklamacija. — 3. Koncertni komad, svira septet vojaške godbe. — 4. „Ali plavaj ali utoni!" šaloigra v jednem dejanji. — 5. Ples. — Začetek ob 8. uri zvečer. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 21. aprila. V zadevi Pražakove jezikovne naredbe pridružilo se je državno sodišče pritožujočim se strankam iz Opave, Fried-landa, Karlovih Varov in Wernberga, zavrglo pa je pritožbo iz Liberca (Reicheiibcrg), ker mestni zbor nema pravice, kritiko vati vladno naredbo. — Kvotni deputaciji sta se tako sporazumeli, da se prepušča obema vladama primerna formulacija kvotnega zakona. Dunaj 20. aprila. Vojni minister grof Bvlandt-Rheidt šel je iz zdravstvenih ozirov za šest tednov na dopust ter izročil poslovanje F. M. L. Merklu. Sonja 20. aprila. (Izvestje Havasovo:) Pri obedu, ki ga je priredil angleški generalni konzul v Plovdivu, regentom na čast, napil je generalni konzul regentom, ki so spoštovaje mejnarodne pogodbe, kneževino spravili iz težavnega in nevarnega položaja. Generalni konzul napijal je potem nezavisnosti in napredku, malega bolgarskega naroda, ki se je. po svoji energiji in svojih bojevitih čednostih nezavisnosti vrednega skazal in Evropi povod daje, da mu pomaga ustavljati se zahtevam ruskega orjaka. mmmm> prinaša v 8. Številki sledečo vsebino: I. -i". Gregorčič: Z grobov (pesmi). — II. Slai'otnir: Trioleti. — III. Ant. Funtek: Iz spominov mlade žene. VIII. — IV. Janko Podgorce: „A tako?" Novel^a. — V. F. K—k.: Jožef l^nacv Kraszcnski. — VI. Pogled po slovanskem svetu: l. Slovenske dežele. 2. Književnost. 3. Ostali slovanski svet. — Si.IKK: Huduva. Tempelj Avgustov v 1'ulju. — „SLOVAN" velja za unanje naročnike za vse leto 5 gld-. za polu leta 2 gld. 50 kr. in za četrt leta l gld. 25 kr.; za ljubljanske: za vse leto 4 gld. 60 kr., za polu leta 2 gld. 3o kr. in za četrt leta l gld. 15 kr.; za dijake pa: 3 gld. 60 kr. 1+W----- „LJUBLJANSKI ZVON" Mtoji (192—18) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Ijoterljne srečke 20. aprila. V Pragi: 20, 31, 42, 46, 27. Tujci: 20. aprila. Pri Monn: Toaks iz Berolina. — Adler, Sefden-berger, Semen, Fenz, Mtiller z Dunaja. — Hevera iz Kolina. — KraiiH, \Vagner iz Šf. POltena. — Kardos iz Siofoka. — Wolf z Dunaja. — Leder iz Gradca. — Edelman iz Maribora. — Martinak iz Beljaka — Meglic iz Vranskega. — Gentilomo iz Trsta. — Eckhard iz Pulja. — Moss^r iz CoIp. — Možina iz Starega trga. Pri MallMi Singer, Ziminer, Braun, Weschan9ky, Schmelz, Blaschka, Esitiger z Dunaja. — Fusek iz Bele cerkve. — Murgel iz Velikih Lašč — Golob, Globočnik iz Kranja. — Meller iz Trata. Pri Vintutu: Jančar z Dunaja. — KeČek, Starev iz Gradca — Marult z družino iz Ribnice. — Dereani iz Žu-ženberka. Pri HVMirljNkem cesarji: Goldberg iz Kernova. — Dattner iz Ostviočina. — Troger iz Beljaka. Pri Južnem kolodvoru i Supan iz Celja. — Zupančič iz Trsta. — Krek iz Postojiue. — Christof iz Planine. — Stevlo iz Gorenjskega. Umrli so v f JiihljUBii: 20. aprila: Neža Pnrkart, dokla, 68 let, Poljanska cesta št. 13, za jetiko. — Marija Gregorin, mestna uboga, 67 let, Karlovska cesta St. 7, za plućnim emfizemom. V deželnej liolnici: 19. aprila: Keza Žorga, gostija, 74 let, za vodenico. — Julija Rus, delavka, 24 let, za jetiko. 20. »prila: Prosper Poglajen, delavec, 25 let, za oniuhčanjeui možganov. 21. aprila: Leopold VVacak, pek, 40 let, za jetiko. Tržne cene v Ljubljani dne 20 aprila t. 1. PAenica, hktl. K»iž, Ječmen, n Oves, Ajda, Proso, „ Koruza, , Krompir, „ Leča, a Grah, Fižol, „ Maslo, Mast, Speh frifien, kgr. gl-.kr-l 7 31| 4 87j 4 39 2 92 4 39 4 71 5 21 2 67 9 - 9i-10 - 1 10 — 66 -58 Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, , Jajce, jedno . . . , Mleko, liter . . Goveje meso, kgr. Telečje „ „ Sviujsko , „ Koštnuiovo „ „ Pisanec..... Golob...... Senu, 100 kilo . , Slama, „ „ . , Drva trda, 4 □ metr. p mehka, ; Meteorologično poročilo. a rt P Ćas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo •z. C rt 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73705 mm. 735 94 mm 735 72 mm. 4 4 C 16 2 C 90 C si. jvz. z. j z. i Sl.jZ. obl. d. jas. jan. [ Mo- Srednja temperatura 9'9°, za 0'4° nad normalom. ^-jLan-aJslssi "borza dne 21. aprila t. 1. Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 81-Č0 — gld. 81H0 Srebrna renta......8265 — „ 8260 Zlata renta......„ 113— — „ 11310 5#/0 marčna renta .... „ i*8"— — n 9805 Akcije narodne banke . . „ 876-— — „ 876-— Kreditne akcije.....„ 284— — „ 284 — London.........12-^80 — „ 12685 Srebro....... . „ —— — „ —•— Napol........„ 10 03"/, — „ 1004 C. kr. cekini......„ 596 - , .V96 Nemške marke....., «230 - _ 83*80 4V0 državne srečke Iz 1. 1854 25' gld. 128 gld. 25 kr Državne srečke iz 1. 1864 100 „ !8f> , 50 „ Ogerska zlat;- renta 4%...... 101 , 80 „ Ogerska papirna retita 5'...... 88 , 80 w 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 „50 „ Dunava reg. srečko 5n/0 • • 100 K1 d. 116 „ 25 „ Zemlj. obč. avstr. 4,/1"/0 zlati zast. listi . 125 »75 „ Prior, oblig. Elizabetiue zapud. železnice — „ — „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 , 60 , Kreditne srečke.....100 gld. 179 „ - „ Rndolfove srečke.....10 18 „ 50 n Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 106 „ 25 » Trainmway-društ velj. 170 gld. a. v. . 231 „ 75 „ Foslano. 7 1:" GLAVNO SKLADIŠTE JPJT0NIJEVE najčistije lužno KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kat izkusiš liek proti trajnom kašlju plućevine I isludca bolesti grkljan* I proti mehi. ml m katar«, IIIVKE M ATT 6 X I.I A * Karlovi vari i Widn. Odgojiteljica (Bonne) k dvema 2 in 3 letnima otrokoma »e takoj vaprejme. Terja ne znanje francoskega jezika. — Vprašati pri uprav-ništvu ^Slovenskega Naroda". (273—1) Dober postransk zaslužek. Agente za zavarovanj« za življenju in proti ognju za mesta, trge in večje župnijske krajo vsprejm« dubra In Jako priljubijciin avstrijski* družbu. Pri primerno uspešnem delovanji stalne plače. — Pismena vprašanja pod N. 1867" poslati temu listu. (tO—23) Dva lo lep v nekem mestu na Oorenjskena, na jako dobro obi-skovanem kraji, pripravna za vsako podjetje, oziroma tudi z magacini in stanovanjem, oddasta se v najem. --Ponudbe naj se pošiljajo pod ,.K. R. »O" Frana Miiller-ja Annoncen-Barean-u v Ljubljani. (277-1) CIRCUS FRANKLOFF Kur so sc ravnateljstvu od raznib stranij izrekle želje, da bi circus dalj časa tukaj ostal, ter Je dobilo dovoljenje od visoke deželne vlade, da »me dalj easa tukaj ostati, bodo do nedelje 24. aprila tukaj predstave in sicer po znižanih cenah. Sedež s številko 1 gld., 11. prostor 70 kr., III. prostor 50 kr., galerija 25 kr. Danes v četrtek 21. in v petek 22. aprila zvečer ob 8. uri veliki predstavi. V soboto 23. aprila ob 4. url popoludne: Velika predstava za učence z znižano ustopnino. V nedeljo 24. aprila neprekljioljlvo dve zadnji predstavi. (280) IlaviMitelfAtvo. izurjen v trgovini s mešanim bltifrom, vsprejme se takoj. Ponudbe z naslovom „Trgovina" na upravništvo tega lista. (279—1) 40 veder jabolčnika (mošta) se proda 1>**» (263—3) Jos. Strzeibe nasledniku Št. 6994. (272—2) Razpis konkursa. Pri I. mestnem otroškem vrtu Ljubljanskem s slovenskim občevalnim jezikom je popolniti mesta začasne otroške vrtarice z letno plačo 400 goldinarjev. Prošnje za to službo, katero bode nastopiti tekom prihodnjega meseca maja, je s predpisanimi dokazili o učni sposobnosti za otroške vrtarice uložiti do koma aprila pri mestnem magistratu ljubljanskem.. V Ljubljani, v 18. dan aprila 1887. Slo^rečI _ U Klatovski korni klinčki. ™ Tu in v inozemstvu znana vrtna specijaliteta: „Klatovski korni klineki", ki se odi kujejo z velikim, lepim, bogatim in pisanim cvetjem, ki se lahko vzgojujejo, ne Brnela bi se pogrešati na nobenem vrtu ali oknu. Posebno močne, letos gotovo* cveteeo rastlino priporočam 100 vrst gld. 18.—, 50 vrst gld. 9.50, 25 vrst gld. 5.—, 12 vrst gld. 150. Brez popisa 100 komadov gld. 6.—. Nudalje mnogob ojna izber najlepših vrst Tltea-, Kolsett« in Remontant rož z '/■ in visokimi stebri. — Cenik zastonj. (260—2) Josip VValter, spec. pridelovalec klinčkov v Klatovu. Volni listi za vožnjo po železnici in po morji i pri c. kr. konc. Anchor Line, DuiiMJ, I., Kolonrratriug 4. CACAO ČOKOLADA VlCTOR ScHMIDT & SOHNE ki sta pri prvej Dunaj skej razstavi kubi nisko umotnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradn* regmtrOVnno varstveno znamko in firmo. (856—103) l>ol»ivu se pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likates, v Ljubljani pri g. Petru l,ussnib.-u. Razpošilja se v provincije proti poštnemu povzetju. VICT0R SCHMIDT & SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in centr. razpošilialnica Dunaj, IV., Alle.gasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora). Deželna Rogaška slatina. Tempeljskim Styria-vrelec. Uspešni lek za želodčne bolezni. Z vinom mešana prijetna hladilna pijača. (162_8) Dobiva se pri g. JRt*#A. Miastnet'-ji, kakor tudi pri gg.: Josipu Fabian-u, C. C. Holzer-ji, Peter Lassnik-u, J. iAickmann-u, Jan. Perdan-u, Jos. Schlaffer-ji, Schuss-nigg-u St, \Vebtr-ji, Josipu Terdini v M^juhljoni. prodajata najboljše in najcenejšo baiTOP lak,© £sl fixixeso lastnega Izdelka, na debelo ln drobno, nadalje prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87-541 , LJUBLJANA . »ONpotla J. Vilhar-Ju hi*, »tev. 4. LJUBLJANA., Izdatelj in odgovorni urerinik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". E5