poStntna plačana v gotovini
Domoljub
V Ctubliani. 27. januarja 1937	50 • Siev. 4
Svoji h
Moderna velesila tiska se bori za prepričanje, za duše svojih bralcev. Naš tisk hoče svoje bralce pritegniti in ohraniti v slovenski katoliški skupnosti, nam nasproten tisk hoče to skupnost razbiti. Naši nasprotniki se zavedajo, kakšno silno moč ima tisk, zato njihovo časopisje bije po vsem, kar je našega, z neverjetno trdoživostjo in doslednostjo. Niti v eni načelni stvari ni nasproten tisk z nami enega mnenja. Razumljivo: saj je ta tisk v rokah naših stoodstotnih nasprotnikov. Proti pogubonosnemu vplivu nam nasprotnega tiska se moramo boriti z enakovrednim orožjem, s tiskom, ki v vseh smereh zagovarja in podpira težnje našega celokupnega slovenskega in katoliškega pokreta. Le s pomočjo' našega tiska bomo vzdržali in napredovali.
Delo za razširjenje našega tiska, zlasti našega časopisja, je zatorej naša dolžnost. K delu za naš tisk so predvsem poklicane naše organizacije. Ne le eden v«vsaki organizaciji, ampak vsi člani vseh naših organizacij: kulturnih, verskih, političnih, strokovnih in gospodarskih — so dolžni Širiti naše časopisje. Organizirano delo vseh članov naših organizacij bo rodilo vedno iepe uspehe, katerih niti gospodarska stiska, niti neugodne politične prilike ne morejo zmanjšati. Lep zgled za to nam je letošnja akcija za »Domoljuba«, katerega so člani naših organizacij v enomesečnem delu spravili v tisoče in tisoče slovenskih družin, kamor doslej naš list še ni prihajal.
In še na nekaj ne smemo pozabiti! Mi moramo poskrbeti, da bomo za naš tisk pridobili javno mnenje. Vsak član naše slovenske katoliške skupnosti, zlasti pa vsak član naših mnogoštevilnih organizacij mora skrbeti za to, da pomaga našemu časopisju do čim večjega ugleda v javnosti. Tu se zlasti lahko ravnamo po geslu »Svoji k svojim!« Nekaj primerov:
Gostilničar, ki nudi svojim gostom poleg kislega čvička le nam nasproten časopis, našega Pa ne mara naročiti, s tem javno pokaže, da 60 nui dobrodošli le gostje, ki so pristaši nam nasprotnega časopisa. Ce hoče biti nepristranski, nima v lokalu nobenega časopisa, ali pa °pa: našega in nasprotnega. Kadar se name-«]mo popiti merico čvička se ognimo gostilne, b nudi gostom le časopis, kateri je našim nazorom nasproten. Kako pridemo mi do tega, aa bomo s svojimi dinarji podpirali birta, kateri naroča le časopis, ki dosledno bije po nas!
Kadar greš k brivcu in čakaš, da prideš n« /■sto, odkloni vedno nasproten časopis, če ti ga Ponudijo, in zahtevaj našega. Če našega ni-W>, vstani in podi tja, kjer ti bodo postregli
z našim časopisom. Obrtnik, ki ponuja le dpnPr° i<ls°Pi9' P°kaž* s tem, da mu ni za CIw onih ljudi, ki tega časopisa ne marajo.
svojim
Istotako ravnaj vselej, kadar sediš v čakalnici tega ali onega podjetja (na pr. zdravnika, zobarja itd.) in čakaš, da mu boš odrinil nekaj denarja. Ce vidiš na mizi samo nasproten tisk, vstani in pojdi drugam, kjer ti bodo postregli tudi z našim časopisom.
V tem oziru bodimo vedno dosledni in neizprosni. Potom časopisja se borita pri nas dva svetova za premoč. Ne smete misliti, da je boj za naš tisk le gospodarska zadeva. Mi ne tiskamo svojega časopisja zaradi dobička, ampak zaradi tega, ker vemo, da brez svojega časopisja propademo na celi črti! Nobene, tudi denarne žrtve, nam ne sme biti škoda, kadar gre za to, da naš tisk čim bolj razširimo.
Ogromne važnosti časopisja se pa zavedajo tudi naši nasprotniki. Tudi oni ne tiskajo
Citanje strokovnih časopisov je dandanes za vsak stan neobhodno potrebno; naj bo katerikoli stan, čitanje strokovnih časopisov mu je potrebno prav tako, kot ribi voda. Še prav posebno pa velja to za kmetijski stan, ki je pri nas najštevilnejši in tvori takorekoč hrbtenico države.
Vsak stan, bodisi trgovski, delavski, obrtniški itd. ima dandanes že svoje strokovno glasilo, katero pridno čita. Veda in znanost vedno močneje napredujeta in stalno moramo zasledovati vse nove pojave, da ne zaostanemo, Drugi stanovi so 3i priborili že marsikaj, česar kmet še sedaj pogreša. Tako imajo trgovci in obrtniki že zdavnaj svoje zbornice in dobro urejeno strokovno šolstvo, delavci prav tako svoje Delavske zbornice in še marsikatere druge pravice in ugodnosti, Ie kmetsko ljudstvo pogreša vsega tega še v znatni meri.
Kmetijski strokovni časopisi so neobhodno potrebni iz večih razlogov. Kot vse druge vede, je tudi kmetijska veda v zadnjih desetletjih močno napredovala. Vse nove pridobitve moramo stalno zasledovati, ker drugače nas bo tok časa pustil od zadaj.
Marsikateri mlajši kmetovalec se izgovarja, češ, ako je oče še bolj po starem načinu gospodaril, bo tudi zame tako gospodarjenje popolnoma zadostovalo. Sicer je res, da moramo upoštevati razne bogate izkušnje, ki so si jih pridobili nekateri starejši kmetovalci tekom dolgih let kmetovanja na domači grudi, toda pri tem pa ne smemo zametovati raznih znanstvenih pridobitev, katere so se izkazale v praksi kot dobre in ki so bile že tolikrat preizkušene. Dobro se
svojega Časopisja zaradi gmotnega dobička, ampak zaradi' ideje, ker dobro vedo, da iztrgajo za vedno iz naše skupnosti vsako družino, kamor se jim je posrečilo spraviti svoj tisk. Za tisk se jim ne zdi nobena žrtev prevelika. Cele mesece, da cela leta zastonj pošiljajo svoje časopisje v naše družine, ker dobro vedo, da bodo na ta način družino kmalu tako privezali nase, da jim bo pozneje časopis rada plačevala i;i prebirala.
Izdajanje našega časopisja je za lastništva listov združeno z velikimi denarnimi žrtvamL Prav je torej, da se v delu za naš tisk združijo vsi oni, ki se zavedajo, da so dolžni za čim večji razmah naše misli med narodom prevzeti nase tudi žrtve. V skupnosti je moč, skupno delo rodi vedno uspehe. In delo za naš tisk je vredno vseh žrtev, kajti od tiska je odvisna naša bodočnost.
Vs> na delo za svoj tisk!
zavedamo, da temelji kmetijska veda večinoma na poizkusih. Združiti moramo oboje, novejše pridobitve ltl pa stvari, ki so se v praksi že od nekdaj dobro obnesle..
Zavedati pa se je treba tudi tega, da pridnost še ni vse; kje bi že bili, ako bi bilo vse odvisno od pridnosti. Treba je tudi mnogo strokovnega znanja in veliko misliti; šele tedai ima delo res popolen uspeh. Kmet ne sme biti samo priden, ampak tudi razumen delavec, še bolj pa razumen gospodar, ki svoje znanje neprenehoma izpopolnjuje. Mnogo prepotrebnega znanja pa lahko vsak črpa iz raznih kmetijskih strokovnih časopisov in seveda tudi iz raznih knjig; primeren čas za čitanje lahko vedno dobimo in ga tudi moramo dobiti. Današnji čas ne zahteva od.kmetskega gospodarja več toliko dela, kakor nekdaj, ko še niso bili poznani razni stroji; s temi si dandanes znatno olajšamo delo in prihranimo mnogo na času, katerega prav lahko uporabimo za samoizobrazbo. Ni ga dandanes stanu, od katerega bi se zahtevalo toliko znanja, kot ravno od kmetovalca, ako hoče biti res dober in napreden gospodar. Ne zadostuje, da je samo dober poljedelec in živinorejec; biti mora tudi dober sadjar, zadrugar in še marsikaj drugega. Posebno potrebno je to za naše razmere, kjer je večina gospodarstev tako urejena, da je vsaka panoga vsaj deloma zastopana. Pri nas niso redki razni samouki in nekateri od njih so prav odlični gospodarji.
Šola človeku ne more vsega nuditi; človek se mora pozneje še vedno izpopolnjevati. Rasnih kmetijskih strokovnih šol pa imamo za naše razmere za enkrat še premalo in tako jih n«
i»
Berimo kmetijsko-sirokovne časopise
morejo vsi obiskovati; zlasti starejšim ni bila dana ta možnost
Da nadomestimo marsikaj potrebnega strokovnega znanja, se prirejajo razna predavanja in kmetijski tečaji. Gotovo je, da so taka predavanja zelo koristna in potrebna in da tudi espehi ne izostanejo, če posamezniki dane nasvete na svojih posestvih količkaj upoštevajo. Pri takih predavanjih je danes obenem tudi možnost, da si posamezniki izmenjajo svoje inisli in tako postanejo marsikateremu gotove stvari popolnoma jasne in razumljive, ki bi mu drugače ne bile. Vpoštevati pa je treba to, da se zimska predavanja ne morejo vršiti v vsakem kraju leto za letom, ampak samo v gotovem času in še samo v nekaterih krajih. Tako se seveda tudi marsikaj koristnega hitro pozabi.
Da se čim bolj izobrazimo, moramo pridno segati po raznih strokovnih ' -'igah in časopisih; knjiga in časopis sta prav gotovo naša najboljša prijatelja; dandanes imamo na razpolago razne strokovne knjige in to za vse panoge. Denar izdan v take svrhe se vedno dobro obrestuje. Ce se nam zdi knjiga predraga in je ne moremo kupiti, pa si jo lahko večkrat izposodimo.
Prav tako važni pa so razni kmetijski strokovni časopisi. Pri nas so že močno razširjeni; gledati pa moramo in delati na to, da se bodo v bodoče še bolj razširili, tako da ne bo niti ene kmetske družine več, ki bi ga pogrešala. Večina bere strokovne časopise stalno in z veseljem; vedno pa se najdejo še nekateri, ki imajo razne predsodke. Marsikateri najde hitro izgovor in trdi, da prinašajo strokovni časopisi mnogo takih nasvetov, ki ne odgovarjajo tamkajšnjim razmeram in niso zaradi tega izvedljivi, in pa da nima denarja, da bi lahko delal, kot se priporoča, čisto res je, da se ne more marsikaj uporabiti za vsak kraj in ža vsako posestvo; toda če beremo stalno m pazljivo, bomo našli večkrat kaj takega, kar lahko uporabimo za svoje gospodarstvo. Pri tem se mnogo naučimo in zaradi tega tudi drugim lahko marsikaj dobrega svetujemo. S samimi izgovori pa ne opravimo ničesar. Z raznimi izgovori iščemo samo nekako uteho, da se še nadalje lahko držimo starokopitnega načina kmetovanja. Ravno tako ne drži izgovor, da za čitanje nimamo časa. V zimskem času je za take stvari na razpolago vedno dovolj časa, katerega moramo koristno izrabiti in se dobro zavedati, da je čas — zlato. Vsake po nepotrebnem izgubljene ure je škoda; tudi preko teta moramo najti za tako koristno stvar vedno nekaj ur. Poleg vsega drugega nam je tako časopisje v zabavo in duševno razvedrilo, če bomo stalno Stali, nam bo vsakikrat nekaj ostalo in tekom nekaj let si bomo pridobili mnogo znanja.
Dandanes širijo in ponujajo razni ljudje po deželi vse mogoče dobre, večkrat pa tudi »labe knjige in časopise. Za slabe stvari izdan denar j« vržen v vodo, ker od takega čtiva imamo samo škodo. Zato pa nam ne sme biti prav nič žal izdati letno nekaj dinarjev za dobre strokovne časopise. Med te spadajo brez dvoma: »Gospodar in gospodinja«, kot tedenska priloga »Domoljuba«. Vse priloge pa pridno sprav-Ijajmo, ker bodo koristile še čez leta. Zlasti mlajši naj se še posebno zanimajo za ta strokovni list in opozorijo tudi druge nanj, kateri nanj dosedaj še niso naročeni. Kdor ne zmore toliko, da bi kupil razne strokovne knjige, bo irtvoval prav lahko samo malenkost, da naroči strokovni časopis.
2f
Kaj pa komunizem?
Kako prijatelj? Ali imate možne skomine po boljševiškem paradižu? Posebno vi kmetje
—	vi, ki imate morebiti malo zemlje, pa je vaša in samo vaša, ste na nji samostojni gospodje, jo obdelujete, kakor sami hočete, in jo ljubite, da ne daste radi pedi od nje proč
—	ali bi bili radi vpreženi kot hlapci, kot suženj pod nadzorstvom direktorjev in inšpektorjev, ki bi vam odkazovali delo na skupni zemlji, na »gmajni«, potem pa vam bi pridelke vzeli in milostno nazaj delili, kolikor za silo potrebujete — ali pa celo tega ne, in vas, ki vse druge preživljate, pustili stradati in od lakote umirati?! Ne govorimo o tem, kakšen strašanski dolgčas bi bil, ko bi bila vsa dežela sama tovarna in sama kasarna! Ko ima zdaj kmečko življenje s svojimi prijetnimi spremembami, s svojimi lepimi domačimi šegami in navadami, s svojim petjem, žvižgom, vriskom in smehom toliko lepega, prijetnega in veselega, da je kljub vsem težavam, ki kmeta tarejo, vendarle vredno in lepo živeti! Vsega veselja bi bilo v komunističnem dolgčasu konec. Človek bi ne vedel, za kaj živi. Samo zato, za kar živina, samo zato, za kar mašina. Brez vsakega višjega namena, brez vsakega pogleda navzgor, brez upa in tolažbe na lepšo prihodnjost. Samo zato, da gara in gara, dokler se ne obrabi in ne zgara, kakor zgara živina in kakor se obraty mašina — pa jo vržejo proč!... Ne DB to I Pri vsem tem naj kmet, ki vse živi, še strada! Saj ni v nobeni deželi po vojski bilo toliko lakote kakor na Ruskem. Milijoni so od lakoto umrli, kakor v nobeni drugi deželi. —-Prva leta te lakote je pošiljal papež tem ubogim 1 »kotnikom veliko pomoč. V zahvalo za to ga na najustudnejši način neprestano sramote! — Tak je boljšovifiki paradiž. Francoski pisatelj Gide, sam socialist in komunist, je šel na Rusko na svoje oči ogledat si lepote In okušat sladkote tega raja. Pa jih je bil kmalu sit, je priletel nazaj in pred kratkim izdal knjigo, v kateri na vsa usta pove, kako strašansko je prevaran in razočaran od tega, kar ie videl in okušal. »V nobeni deželi ni večje sulnoeti kakor v deželi svobode«.
Predrznost in nesramnost naših nasprotnikov vsake haže je trebe občudovati! V prvi vrsti komunistov! Ne rečem, da niso naredili prav nič dobrega. Ni zlomka, da bi, ko vsemu svetu obetajo rešenje iz vseh njegovih nadlog, ne imeli čisto nič dobrega pokazati. Vsa Rusija naj bi bila po njih mislih ena sama velikanska fabrika. V tem vidijo ves blagor človeštva. Pri tem pa je pred vsem svetom očitno njih tlačanstvo, njih hlapčevstvo, njih krušne karte, njih lakota, njih nasilnost, njih grozne morije in strahotna muke njih milijonskih žrtev — pa se 9e drznejo pred vsem svetom bahati in ta pekel — ne raj — VBemu svetu vsiljevati! In res, s to baharijo pretentajo premnoge, da jim slepo verjamejo in vi-
GOSPODARJII	GOSPODINJEI N®
MANUFAKTURNA TRGOVINA	>
Janko češnfk
LJUBLJANA - UNGERJEVA UL.
. Vam sodi vsakovrstno obUttloo Mafo po anpiižfib evnuh. Veliks tabera mkea jjSj.	ia bkl« ia asvsstia* spran«!
dijo v komunizmu rešitev in konec vseh težav na svetu.
Nekaj podobnega je pa — mimogrede rečeno — z našimi liberalci. Pod prejšnjim režimom mi nismo smeli ust odpreti. Mi, kj smo ai vendar vseli to korajžo, smo Sli sedsj za gavtre. Zdaj pa, ko naša vlada te ljudi, ki so nas prijemali s železno pestjo, prijemlje t rokavicami, ,ko le malo poskuša popraviti kričeče krivice, adaj pa ti ljudje vpijejo, kak-štia strašanska krivica se njim godi! Ti ubogi volk, ti, ki te to hudobno jagnje tako neusmiljeno davil Zares občudovati jih jo tre-ba, kaj znajo! Kako si dovolijo n. pr. liberalni učitelji vladi zabavljati (saj ne rečem, da moramo nanjo v vtiera prisegati), pa se jiai še lasne skrivi! Zares, v bahanju in predrznosti so neprekosljivi! In to se jim večkrat obnese! Mi pa smo prepohlevni, zato pa tolikokrat tepeni.
Torej — še enkrat komunistični paradiž! Kaj naj bo komunistično ali koniunsko, skupno? Kako daleč naj gre ta blažena skupn.ipt? Tovarne? Prav! Samo če bo res! Kaj pa zemlja? Hiše? Hlevi in podi? Vozovi? Orodje? Pohišlvo? Mize, stoli, postelje? Lonci, sklede, žlice? Kaj pa hlače, ki jih imam na sebi? Ali te tudi? To bi bil vzor komunizma! Vse skupno, vse vseh, potem bi se ne mogli nič kregati. — A komunisti so. se že naučili, <!a to ne gre. l>a se človeška narava temu upira. Po samostanih je pač tako: komunizem do zadnjega izveden. Komunisti pa so morali žo v mnogem odnehati od komunizma — in bodo Še, ker se bodo prepričali, »da ne gre, kakor so si v glavi naiimlali. — In vendar so ss vrgli tudi nad najdražje, najnežnejše, najljubše, in proglasili za komun! Poslušajte! — Otroci na Ruskem niso več last staršev, ampak last države! Država jih staršem vzame kakor prežičke in jih »vzgaja« v skupnih -pitališčih. — Kaj boste rekli na to, starši človeški, krščanski? Ali si jih boste dali vi vzeti? Ali ne muka žalostno celo krava po teletu, ko ga ji vzamejo?!... To je vseh lura-pari j in grdobij, kar so jih boljševiki zagrešili, ena največjih in najgrSib: da so dražim) razdrli in uničili, upeijali rokovnjaški zakon: na kvatre, staršem pa vzeli njih najdražje -otroke! Kam zaide človeška blaznost 11
Potem naj vam še cerkve poderejo »•' zaprejo in spremenijo v magacinc, zvonove >» zvonikov pomečejo in jih prelijejo v kamne, ter vse praznike odpravijo! Da boste na «veu dan in velikoooč morali delati in garati kakor vsak dan? Da ne bo več ne božiča ne kolača, ne procesije sv. Telesa. Da bodo obmolknili zvonovi, utihnile orgle in vsaka svetai pesem za vednol To bo komunistični paradiž" Povejte, ali ni veselo pritrkavanje pred velikimi prazniki najlepša uiuzika, ki veselo dvig« vaša srca kvišku, da malo pozabljate na vc-mejjske težave? Ali ni lepa božja služba najlepša veselica za vernega človeka? In vse ro vam hočejo ti satani ubraniti, ugrabiti! "" . boste res dali od teh barab, morilcev in u»i-jalcev vzeti vse, kai vam je najsvetejše »» najdražje?! Krščansko ljudstvo — pripravi se, da jih odbiješl
Katolllko časopisi« uri fe zefojj
KAJ JE NOVEGA
_£rez Bayer-]evesa krita f nI Aspirin tablet.
Vsaka Aspirin tableta ima Bayer-jev križ
i ro.fflluiitzmu. f^rLfu 1 r/<>ri'H~ :
0(1m i* rtgutr. pod S Si 1583 od i xii 1934
ZAHVALE__
Podpisana Frančiška Miklavčič hvaležno potrjujem prejem Din 1000.— dne 14 jan. 1937 za požarno podporo in se upravi »Domoljuba« lepo zahvaljujem za tako hitro pomoč.
Brobovnica, župnija Lučine, 10. jan. 1937.
Franca Miklavčič 1. r. ★
. Podpisani Valentin Križaj, posestnik v Zg. Bitnju, potrjujem, da sem prejel od upravništva »Domoljuba« v Ljubljani znesek 1000 Din kot naročnik lista, ker mi je zgorela stanovanjska
hiša.
Zg. Bitnje, dne 21. jan. 1937
župnija Stražišče. Valentin Križaj 1. r.
OSEBNE VESTI
d Zastopnik češkega socialnega skrbstva nas je obiskal. V Jugoslavijo je prispel preosno-vatelj češkoslovaškega socialnega skrbstva znani dr. Peter Zenkl. V Ljubljani in v Mariboru je imel predavanja o socialnem skrbstvu, sestal pa se je tudi z voditelji našega socialnega zavarovanja. Pričakujemo, da bodo njegova predavanja rodila uspehe v našem socialnem zavarovanju.
d Novega trnovskega žnpnika g; dekana Janka Cegnarja so verniki zelo lepo sprejeli. Želimo g. dekanu pri delu v novem Gospodovem vinogradu obilo božjega blagoslova!
d Za novega ravnatelja IjubljanSKe tobačne tovarne je imenovan višji rionopolski inšpektor g. Franc Golob.
Iz pisarne Kmečke zveze
Te dni smo razposlali vsem krajevnim Kmečkim zvezam okrožnico, v kateri smo 0]>ozorili na najvažnejše točke v organizacijskem delu. Prosi-■™>, da vsi odbori krajevnih edinic to okrožnico dobro pregledajo na sejali in poročajo Glavnemu odborn o sklepih, ki so jih z ozirom na njo napravili. Predvsem naj čimpreje naročijo poslovne knjige, ki jih je Glavni odbor izdal. S to izdajo »mo skušali ustreči vsem edinkam, ker bo poslovanje z ozirom ne enotnost mnogo lažjo in tudi ce-aa precej nižja, kot drugod.
V soboto, dne 30. jan. se prične v Ljubljani devetdnevni voditeljski tečaj. Glavni odbor Kmeč-, "eze j® Izmed mnogoštevilnih prijavljencev iz cele Slovenije izbral 35 dobrih in sposobnih kmeč-'»ntov, ki bodo na tem tečaju dobili dobro podlago za delo v svojem okraju. Kdor sedaj ni Prišel na vrsto, je zaznamovan in bo prišel takoj ""■žič. Zaenkrat smo se ozirali na to, da pride Iz vsakega okraja vsaj en zastopnik. Snov, ki se bo t t Vj na 'em teia)'u< i® ze'° pestra in izbrana <«ko, da bo tečajnik imel od vsakega predavanja »Ornti. Vse one, katere je Glavni odbor sprejel »Saj in kaSerim smo že poslali obvestila, opo-"riamo, da
se točno držijo navodil, predvsem pa,
ležiti"" Uk0' '®v'io' lt leiaia "e « """ž1!
ud?f,Tni ,e5*' okraine Kmečke zveze za Mublian«. okolica. Že danes opozarjamo vse »ST* Kmtčke zveze v ljubljanski okolici, da Km V ^boto' dne 13- febr" Okrajna Kmečka n.„ ?°o®lovanjem Glavnega odbora enodneven «au so »le4ai v Rokodelskem domu. Na progra-In »ai V stanovska in organlzatorna predavanja ,,<.,„,'?. P*o»imo, da se zlasti odborniki tega tečaja Poslal V 6lmv«i!i<'ni številu. Tajništvo bo »sem iitoin pr,V0<Sa,0<> tozadevno okrožnici z navo-
DOMAČE NOVICE_
d 7,700.000 Din za belgrajski velesejem.
V dvorani trgovske zbornice je bilo pred kratkim zborovanje Društva za organizacijo bel-grajskega velesejma. Na zborovanju so sklenili, da prično z gradnjo sejmskega prostora na levem bregu Save takoj, ko nastopi lepo vreme. Sejmski prostori bodo zavzemali površino 16.000 do 18.000 kvadr. metrov. Sprejet je bil tudi proračun v višini 7,7000.000 Din.
d Kuhinjo in pralnico v bolnišnici bodo razširili. Oosp. ban. dr. Natlačen, je te dni potrdil načrt in splošen proračun za razširjenje centralne kuhinje in pralnice v obči državni bolnišnici v Ljubljani. Ta načrt ie bil sedaj poslan ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje v odobritev. Ko bodo vsi pristojni čini-telji potrdili načrte, bo mogoče vsa potrebna dela razpisati. Upajmo, da se bo zgodilo to kmalu, tako da bo tudi to tako pereče vprašanje naše največje bolnišnice kmalu rešeno.
d Saharin naprej in naprej. Policija v Ča-kovcu je zvedela, da je na poti v Zagreb avtomobil z večjo količino saharina. V vasi Nede-lišče, odkoder peljeta cesti proti Mariboru in Zagrebu, so policisti ustavili avtomobil in v njem našli večjo količino saharina, last Petra Kropca in Alojzija Zorčiča iz Maribora. Tihotapca sta bila oborožena s pištolo in dvema lovskima nožema, pa ju je policija iznenadila, tako da nista mogla misliti niti na obrambo, niti na beg. Oba tihotapca so odvedli v zapore okrajnega sodišča v Čakovcu,kjer bosta ostala, dokler finančna oblast ne izreče kazni. Kropeč in 2orčič sta znana tihotapca in sama priznavata, da sta bila leta 1934 v Zagrebu kaznovana
Tudi brežiški okraj se je v zadnjem času razgibal. Po ustanovitvi Krajevne Kmečk« zveze v Rajhenburgu in Dobovi, je preteklo nedeljo sklical pripravljalni odbor na pobudo agilnega gosp. župnika Toplaka ustanovni občni zbor Kmečke zveze v Pišecah. Kot v Rajhenburgu je bil tudi ta zbor prava kmečka manifestacija, ua katerem so kmetje enodušno izjavili, da vidijo v Kmečki zvezi pravo in uspešno pot, po kateri bodo prišli do svojih pravic. G. načelnik Kmečke zveze Brodar Janez, ki je zastopal Glavni odbor, je vlil vsem zborovalcem novega ognja in navdušenja, razlagajoč jim pomen Kmečke zveze in program, katerega namerava izpeljati. Poudarjal je, da se takoj ne bo dalo doseči vidnejših uspehov, ker se dosloj ni nihče brigal za našega kmeta, da pa se bo z marljivim delom in jx>močjo vseh članov dalo doseči toliko, da bo mogel naš kmet zopet z veseljem delati. Kmečka zveza ima nalogo, da razloži in opomni merodajne kroge, da je treba državno gospodarsko politiko voditi tako, da bo kmetu, kot najštevilnejšemu stanu v državi koristno. Da pa bo mogla doseči to, se morajo združiti v njej vsi dobro misleči kmetje ln ji pomagati v vsakem oziru, ker osamljena ne more napraviti ničesar.
Ugodna prilika!
Oainsko volneno blago, pili. baržun, čipke in druge vrste manufakture si lahko nabavite takoj s hranilno knjižico članic Zadružne zveze v Linbljani pri
Oblačilni« za Slovenijo
Ljubljana, Tyrfev« 29 (Hlla Gospodarske zveze)
Državnim uradnikom nudimo raznovrstno manu-fakturo v veliki izberi tudi na mesečne obroke.
zaradi tihotapstva igralnih kart na 100.000 Din globe.
d Vroča južna kri. V vasi Boletičih, okraj Teslič v Bosni, sta brata Babič Mitar in Rajko s sekiro razsekala svoja soseda Stanka Raliča in Bogdana Markoviča. Slednja dva sta bila na slavi nekega svojega prijatelja. Ko sta se vračala domov, sta v šali začela z nogami in rekami udarjati so hišnih vratih bratov Babič. Naenkrat pridrvita oba brata iz hiše in začneta s sekiro udarjati po svojih sosedih, tako da sia ju dobesedno razsekala. Nato sta se prijavila sodišču. Zagovarjata se, da sta mislila da hočeta soseda vdreti v hišo.
d Žalostna narodnostna slika. Po podatkih dnevnika »Dan« (Novi Sad, glasilo senatorja Dake Popoviča) imajo Jugoslovani v Vojvodini saino en dnevnik, omenjen' »Dan« (v cirilici), Mad^ri pa imajo ^.iri dnevnike, Nemci pa dva. Tednikov imajo Jugoslovani 20, od katerih nekateri niti redno ne izhajajo, Madžari in Nemci jih imajo okrog 60, med njimi več listov, ki izhajajo po večkrat ni tede — Vsekakor nič razveseljiv obračun 'i narodnostno in kulturno sliko Vojvodine.
d Dubrovnik uvrste v prvi draginjski razred, Finančno ministrstvo bo ugodno rešilo zahtevo prebivalcev mesta Dubrovnika, ki zahtevajo, da se uvrsti Dubrovnik v prvi draginjski razred. Znano nam je, da se Maribor in tudi še nekateri drugi kraji, ki se odlikujejo po izredni draginji, že nekaj let bore za uvrstitev v prvi draginjski razred.
d Pred graditvijo ceste Ljubljana-Suša't? Na vprašanje »Slovenčevega« dopisnika, kaj ro z javnimi deli, ki jih vlada pripravlja na področju gradbenega ministrstva, je minister Ko-žulj izjavil, da dela z vsemi silami na to, da bi se čimprej začela graditi velika moderna cesta Ljubljana-Sušak. Načrti za graditev te ceste so že gotovi, ni pa še Joločeno, kakšno gradivo bodo rabili na tej cesti. Cc bi bila cesta zgrajena iz makadama, bi stala 50 milij. dinarjev.
V primeru pa, če se bo gradiila iz cementa ali asfalta, so pa stroški predvidena na 140 m lijo-nov dinarjev. Gradbeni minster je izjavil, da bo s svoje strani storil vse, da bo poiskal potre' • vsote, da se bodo lahko dela pri graditvi te 120 km dolge ceste Ljubljana-S^šak v najkmjšem času pričela.
d Za stavo pojedel 7 miši. V Slavonskem Brodu je prišlo te dni v nekem mlinu do nenavadne stave. Ko so delavci v tnlinu »Orljava« nekaj pospravljali, so odkrili v nekem kotu mišje gnezdo. V gnezdu se je kotalilo 7 malih miši. Vse je bilo prepredeno s plesnobo in nekemu delavcu se je ob pogledu na odkritje tako zastu-dilo, da je bruhal. Ko je drugi delavec to videl, ga je pokaral, češ da je vendar moški in da bi moral tak pogled že nekako prenesti brez kakih
31
Brezposelni ttč telit
Ko sc v teh dneh zaključuje na šolah prvo polletje, sc moramo spomniti na one, ki bi tudi radi delali na vzgojnem polju naše mladine in imajo zato vse pogoje, samo ne dobe zaposlitve. To so brezposelni učitelji in učiteljice, ki jih je v Sloveniji nad 700. Nekateri od teh čakajo na službo že od leta 1932. Njihov položaj je zares obžalovanja vreden. Največkrat so v težko breme staršem, ki so v denarni stiski in morajo vzdrževati še itak mnogoštevilno družino. Mnogi izmed njih so pripravljeni prijeti za vsako delo, samo da bi ne bili v nadlego domačim, a prav redkim se posreči dobiti kako
... 1 ■ i___ V_	»m in !nanoi/-i mnoor! in Ipffl
zaposlitev. In tako jim minevajo mcseci in leta I otroci in narodom.
v brezdelju in negotovosti, ltar je zanje silno kvarno. Polagoma jim upade pogum, izgube zaupanje in veselje do dela. — Na drugi strani pa manjka na ljudskih šolah v Sloveniji 200 učnih moči; mnogi učitelji poučujejo 100 do 120 otrok, zaprti so razredi, zaprte cele šole. To jasno priča, da razmere niso normalne. Da se te razmere ozdravijo, je nujno potrebno, da se postavi večje proračunsko mesto za učitelje. To bo v korist šole in države. Sola bo lahko v polnem obsegu vršila svoje delo, učitelj pa, ki bo užival podporo države, bo pa najboljši vzgojitelj odločne državljanske zavesti med
želodčnih posledic. »Meni ni treba dvakrat reči, pa ti miš še pojem, kaj šele, da bi jih niti o«sf!-" dati ne mogel« — je dejal. Tedaj ga je »prijel za besedo* tovariš ter mu stavil ponudbo Jaz ti ne bom samo rekel, še plačal ti bom. Za vsako miš, ki jo poješ, ti (lam kovača.« Prvi delavec jc takoj pristal in dogovor je bil sklenjen. Sklica'' so skupaj vse delavce in delavke, zraven pa še vse pisarniško osebje. Pred vsemi temi je lant prijel mlado miško za rep, jo zanesel k ustom ter jo mirno spravil v usta. Ni dolgo žvečil in že je storil isto z drugo miško. Tako je pospravil vseh 7 mišk in takoj dobil 70 Din. 2e med tem, ko je »spravljal« prvo miš, je začela bruhati neka uradnica, ki se jc '"di hotela na lastne ■oči prepričati, knko bo fant požira! miške.
d Dvajset lei je potovala. Subotiški trgovec Tadelburg, ki je pred vojno živel v Vuko-varu, je odšel leta 1915 na rusko fronto. Za njim je bila istega leta poslana iz Linca dopisnica, ki ga pa ni dosegla. Sedaj po več kakor 20 letih je dobil Tadelburg v Subotico to dopisnico. Zanimivo je, da je dopisnica čisto lepa in ima samo dva poštna žiga, enega od 17. januarja 1915, drugega pa od 17. decembra 1936.
d Se en želodec iz železa. Pri Sv. Barbari v Halozah imajo možakarja, ki za stavo pohrusta miš, žabo ali muholovec, ki je poln muh, če pa nima takih »špecijalitet« na razpolago, pa se loti tudi steklenega cilindra za petrolejko. Vse te umetnosti pa napravi za četrt litra vina. Poleti, kadar je po kuistskih domovih dovolj muh, si pri gospodinjah preskrbi muholovce, ki so polni muh ter jih spravi kot zalogo za zimske dni, ko razkazuje po gostilnah vzdržljivost svojega žclodca. Pozimi dobiš možakarja v gostilnah pri Sv. Barbari v Slov. goricah in za četrt vina prikazuje svoj tek, da se gledalcem obrača želodec. Ako ima pri rokah žabo ali miš, se je loti z očividnim apetitoin, če pa miške ali žabe ni dobiti, pa si pomaga iz zadrege z muholcv-ci, ki si jih je nabral v poletju. Potegne ga iz žepa ter'ga pogoltne z lepilom in muhami vred. Ce pa teh dobrot ni pri rokah, pa za četrtinko vina"zmelje z zobmi steklen cilinder od svetilke in zgriženo steklo brez vsega pogoltne ter ga zalije z dobljeno četrtinko. Možakar pa je pri vsem tem zdrav in mu te svojevrstne »špecijali-tete« ne delajo nobenih preglavic.
d Nove stojnice na ljubljanskem trgu. Ljubljanske gospodinje so se dolgo pritoževale, da morajo na ljubljanskem trgu kupovati kar pod prostim nebom, medtem ko imajo drugod po večjih mestih pokrite tržnice. Mestno tržno nadzorstvo je pričelo sedaj uvajati na Vodnikovem trgu za prodajalce sadja in zelenjave nov tip stojnic. Stojnice bodo namreč v bodoče pokrite z dobro platneno streho, tako da kupovalkam m: bo treba več stati v primeru dežja ali snega
kar na prostem. Prvo tako stojnico je »vedel g. Cuček, ki prodaja bosanske češplje. Njemu so pa sledili že drugi prodajalci.
d O naši živini in njenem izvozu so razpravljali pretekli teden v sobi trgovinskega ministra. Razprave se je udeležilo več ministrov in drugih strokovnjakov. Načelnik kmetijskega ministrstva je predaval o stanju živinoreje in gibanju izvoza živine in mesnih izdelkov. V svojem predavanju je med drugim poudarki, da je leta 1921 nasa država izvozila 421.000 v vrednosti 518 milijonov dinarjev, leta 1925 70.000 koma-
VIMA
vseh vrst kunite najugodneje pri
CENTRALNI VIHARNI v Hubl|ai'»
dov v vrednosti 123 milijonov dinarjev. Povprečno izvozimo 210.000 prešičev v vrednosti 248 milijonov dinarjev. Mesnih proizvodov pa izvozimo povprečno, za 100 milijonov dinarjev. Glede govedoreje je'poročevalec izjavil, da imamo v naši državi 3 milijone goved, perutnine 20 milijonov in ovac 9 milij. komadov. To stanje pa ni povsem točno, ker stanje naše živinoreje stalno narašča. Potem je predaval ravnatelj Urada za kontrolo izvoza živine Milutin Petrovič o temi omejitve izvoza živine v Srednjo Evropo in problem cen. V svojem predavanju je nagla-
sil, da je na mednarodnem tržišču rušilec cen Amerika. Podal je pregledno stanje živinoreje v posameznih državah in navedel, da je imela Avstrija leta 1931 1,965.000 prašičev, leta. 1934 2,800.000, Češkoslovaška leta 1931 2,767.000, leta 1934 3,800.000 prešičev; Nemčija je imela 1930 22 milijonov prešičev.
d Ker mu j; razbil okna ca hiši. Dva lovca iz Zagreba sta šla v gozd na Prekrižju na lov na lisice. Mesto lisic pa sta našla v jarku klečeče človeško telo. Poklicana jc bila policijska komisija, ki jc ugotovila, da je bil izvršen zločin. Nesrečnik je bil ustreljen od zadaj v hrbet z revolverjem. V njem so spoznali mladega kmeta iz bližnje okolice, ki je bil znan pretepač in izzivač, ki so se ga vsi bali in zaradi tega vedno izogibali. Policija je prišla zato do prepričanja, da je mladeniča ubil nekdo iz osvete in so res kmalu prijeli njegovega svaka, ki je svoj zločin takoj tudi priznal. Zagovarjal pa se je, s tem, da mu je pokojni večkrat grozil s smrtjo, večkrat mu je že razbil okna na hiši, tako da ni bil nikoli pred njim varen.
d Ker sc podjetje ne drži dogovora. Pre-me^okop Stanovsko pri Poljčanab je dosegel lansko leto svojevrsten rekord — v štrajkih Ootovo niso v nobenem rudarskem podjetju rudarji kolikokrat stavkali, kakor v Stanovskem. Vzrok vseli štrajkov je bilo neredno izplačevanje mezd, ki je tudi sedaj povzročilo, aa so danes rudarji ustavili delo. Podjetje jim je svo;e-časno bijubilo, da bo izplačalo mezde do 15 januarja. Ostalo pa je samo pri obljubi in rudarji še do danes niso prejeli ničesar. Ni jim ,'ieo-stalo drugega, kakor stavka, s katero skušajo sedaj podjetje prisiliti, da drži svojo obljuoo V Stanovskem dela okrog 100 rudarja, ki sc doma večinoma iz poljčanske okolice.
d Vlom v župnišže. V Hočah je bil Izvršen drzen vlom v tamkajšje župnišče. Vlomilec se je moral splaziti v župnijsko poslopje po žlebu, ker so vsa vrata v župnišču bila skrbno zaklenjena. Skrivališče si je lahko takoj našel, ker je župnišče izredno prostrano. Ponoči je vdrl v župnijsko pisarno, kjer je vse razmetal in odprl vse predale. Posrečilo se mu je vdreti tudi v blagaj-
V ameriških tovarnah teče kri
V avtomobilskih tovarnah družbe General motors, v ameriškem Flindu, v katerih stavka vse delavstvo, ki je zasedlo tovarne, je prišlo te dui do silovitega spopada med policijo in med stavkujočimi. Podjetje ni hotelo pristati na pogajanja, dokler delavci ne za-puste tovarn. Delavci pa so zahtevali, da se pogajanja začno v tovarnah. Ker niso vsa posredovanja pomagala nič, je nastopila policija, ki je hotela izprazniti tovarne. Temu pa so se delavci uprli z vso silo, da je policija morala rabiti orožje. Prišlo je do prave bitke, ki je trajala dobrih 20 minut. Ta oboroženi spopad med stavkujočimii n policijo je vzbudil v vsej zvezni državi Michigan strahovito razburjenje med delavstvom. Guverner roichi-ganske pokrajine Murphy je prispel v Flid, da prevzame vodstvo operacij proti stavku-jočim v podjetjih general Motorsn. Policija je dobila povelje naj se odstrani. Stavku joči delavci so nato prišli v tovarne, kjer je imel Murphy govor, in Jih pozival naj se pokore sklepu vlade, ki ga bo vlada izdala v sporazumu t obema strankama. Po guvernerjevem govoru so delavci zapustili tovarniSka poslopja. Med trinajstimi ranjenci, sta dve osebi
hudo poškodovani. Izmed obeh je neka ženska v brezupnem stanju. Dva redarja so prenesli v bolnišnico. Guverner Murphy je izjavil, da bo za primer novih izgredov takoj poklical vojaštvo. Trije delaviki voditelji bo odpotovali v Wasiiington, da prosijo predsednika Roosevelta za takojšnjo posredovanje.
Guverner micbiganske pokrajine, je odredil, naj ena čela vojaštva nadomesti krajevno policijo in nadzoruje zadnjo tovarno, ki je še v rokah stavkujočega delavstva. Guvernerjev sklep je odlok ter smatrajo za odgovor na brzojavko iz Toleda v pokrajini Ohio, ki pravi, da je v Flind odpotovalo |>el tisoč članov delavske zveze, d« podpre svoje slavkujoče tovariše. Vodja delavske zveze John Lewis je brzojavil v Washin»ton: Storili bomo vse, da varujemo svojo delavce. Policija je ugotovila, da stavkujoči Se niso zapustili vseh tovarn General Motorsa in d« so v posameznih poslopjih še vedno nahaja precejšnje Število delpvcev. Dve tovarni sta še vedno zasedeni. Stevlo dosedanjih ranjencev znaša 24. General Motors javlja, da je » pet tovaren zapitih. Sedaj stavka 112.000 delavcev.
ncufofaati?
He, ienveč -negovati!
Ako si hočete dolgo časa ohraniti perilo tedaj ne zadostuje da ga perete kot „ navadno"., Perilo je treba pravilno negovati s Schichtovim Radionom. S tem si boste prihranili tudi mnogo težkega dela. Radion je popoln proizvod za nego perila. Uporaba je zelo preprosta:
L Raztopite Radion v mrzii vodi.
2.	Ko raztopina zavre, kuhajte najmanj 15 minut.
3.	Splakujte perilo najprej v ^ topli potem pa v mrzle vadi. Perilo bo ostalo dolgo časa kot novo in bo vedno snež-nobelo.
Schichtov
RADION
PO POLNA NEG A
no, ki jo je popolnoma izpraznil. V blagajni se je nahajala dekanijska zbirka — okrog 9000 dinarjev gotovine, ki jo je odnesel. Zjutraj okrog 4 je končal svoj vlomilski posel in ni mu bilo težavno odpreti vežnih vrat z notranje strani. Ko je odhajal, ao slišali domači v župnišču korake, vendar si nihče ni mogel misliti, da je to vlomilec. Vlom so opazili šeie zjutraj, ko je prišel gospod dekan v pisarno. Obveščeni so bili takoj orožniki, ki »o začeli s preiskavo.
d Ko so fantje proti vasi šli. Iz Ormoža nain poročajo o žalostnem dogodku, ki se ie pripetil v Podgorcih. Fantje, ki ao vašo vali, so se opili. V pijanosti se je izcimil prepir in pr*-tep, ki se je končal s smrtjo pos. sina Franca Slamarška. V rokah vinjenih iantov so a- pojavili noži in Slamaršek je dobil smrtno rano, kateri je kmalu podlegel. Oblasti so odredile preiskavo.
d 600 kg rib so zajeli. Te dni se je vršil v Dravi v Zavrču ribolov, katerega- je lastnik veleposestnik Ulm v Zavrču. Uspeh je bil nad vse pričakovanje velik, in sicer so zajeli 600 kg rib raznih vrst, med temi tudi nekaj krasnih plemenitih rib. Lastnik ribolova je izkoristil priliko, ko qo se ribe zaradi sreža, ki plava v hudi zimi po Dravi, zatekle 'v mirno vodo v takoimenovani »zaton« pod led.
d Upravno sodišče v Celju je razsodilo, da službodavci hišnega služabništva (služkinj, shig itd.) so zavezani plačevati od njih zaslužkov 1 % izredno davščino v banovinski bednostni fond.
d 5 milijonov Dia posojila je dovolila Celju Hipotekama banka. Občina je zaprosila za posojilo zato, da bi prihranila pri obrestni meri. Sedaj plačuje za svoje dolgove 8—9%; pri Hipotekami meri pa jc obrestna mera nižja. Župan je poročal, da so pogajanja med mestno občino in Hipotekarno banko uspela. Po teh pogajanjih bo dobil posojilo, ki se bo obrestovalo od 1. aprila po 7%. Posojilo mora mesina občina vrniti v 15 letih.
d Lanska rudarska proizvodnja v Jugoslaviji Rudarska proizvodnja se je lani povečala v naši državi za 255Ž, vrednost rudarskih proizvodov pa celo za 30% v primeri z letom 1935. Niso se pa v tem razmerju povečali dohodki delavstva ter kažejo mezde le nekaj procentov izboljšanja v primeri z letom 1935. Lani je začelo obratovati tudi več novih rudnikov, med njimi dva rudnika zlata ter rudniki magnezita, boksita i« antimona. Izvozili smo lani za 510 milijonov rudarskih proizvodov.
d Za razširitev pokojninskega zavarovanja Te dni je bilo v Ljubljani zelo dobro obiskano zborovanje zasebnih nameščencev, na katerem w v največji soglasnosti zahtevali razširjenje pokojninskega zavarovanja na vse nameščence v državi in popolno avtonomijo za posamezne
pokojninske zavode. Zahtevati so tudi, da se razširi pokojninsko zavarovanje na trgovske pomočnike. Zasebni nameščenci dajejo v teh svojih težnjah najlepši zgled slovenskemu delavstvu, ki se mora z vsemi močmi boriti, da tudi ono doseže zavarovanje za svojo starost, ki mu je bilo obljubljeno.
d Se eno večje vodovodno delo. V decembru so začeli pri Cerkljah na Gorenjskem s prvimi gradbenimi deli za cerkljanski vodovod, Delavci imajo sedaj opravka pri zajetju, | ki ga bodo še to pomlad dokončali. Zajet bo
tako imenovani Davorinov (Jenkov) studenec, ki ima obilo dobre in zdrave pitne vode. Izvir, ki ga bodo zajeli, leži kakih 300 m oddaljen od gradu Sangrada, ki ga sedaj zaradi znane tihotapske afere s kokainom pozna vsa Slovenija. Gradbena dela za izvršitev zajetja so preračunana na 105.000 din Od rezervoarja bo žel vodovod nato proti Cerkljam, Zgornjemu ir> Spodnjemu Brniku in proti Lahovčam. Od vodovoda se bo odcepil še poseben vod, ki bo oskrboval z vodo Cešnjevek, odkoder je le še par kilometrov do Velesovega, ki bo dobilo vodo iz kranjskega vodovoda. Ker bo zajetje studencev izdatno, bo mogoče vodovod razširiti po potrebi tudi še na druge bližnje vasi, ki doslej nimajo vode. Tako bi se v bodočnosti mogle oskrbeti z zdravo pitno vodo po posebnem odcepu cerkljanskega vodovoda še Pša-ta, Poženik, Komenda in celo Vodice. Za sedaj bodo gradili vodovod le do Lahovč in Cešnjev-ka in bo U vodovodna proga merila nad 12 km. Celotni otroški 7,a ta vodovod so preračunani na 1,908.000 din, pri čemer bo zajetje izvršeno še letos spomladi, uadaljni vodovod pa se bo gradil postopoma in v odsekih v prihodnjih gradbenih dobah.
d Kateri železničarji največ delajo. Te dni so izšli zanimivi podatki, ki kažejo zaposlitev železniškega osebja v posameznih železniških direkcijah in zaslužek železnic za ta ravnateljstva. V Sloveniji je prišlo lani na enega železni-
5'
Kmečka zaščita drugod
Zelo slabo je rešila te vprašanje Bomu-nt]a. Tu so bili odpisi kmetskib dolgov dopustni do višine 65 odstotkov. Država je si-i*r »» odpis določila letni izdatek 400 mili-lonov lejev, ta pa se je porabil le za odpise j»uii kmetskih menic, ki so bile pri Narodni P8"'". Denarni zavodi, ki so morali odpisati letake dolgove, pa so smeli v nadomestilo ^Pisati vloge vlagateljev, in sicer v višini do 'i ^stotkov. Posledica tega je bila, da so V denarnih zavodih padle od 87 na 9 "»lijaid lejev.
, Coškoslavaškem so se zadovoljili s ' da se dovoli samo odlog plača kmetskim
dolžnikom. Drugod pa so segli tudi po bolj odločnih sredstvih in odpisali del kmetskih dolgov.
Nemčija je to storila le za vzhodne pokrajine (Osthilfe), vendar pa se njen način ni obnese! ter je morala Nemčija izdati nič manj ko 27 izvršilnih naredb.
V Avstriji je veljala zaščita le za kmetovalce v goratih krajih, ker drugi kmetje zaradi visokih cen kmetskih pridelkov sploh niso bili v stiski.
Na Bolgarskem je pokrila država vse izgube upnikov.
čarja 1076 potnikov, v subotiški direkciji 742, v zagrebški 640, v belgrajski 471, v sarajevski pa celo 430 potnikov. V Sloveniji pride na enega železniškega nameščenca 41.920 Din dohodkov, v belgrajski Jirekciji pa le 29.000 Din, do-čim je v ostalih ravnateljstvih še mnogo slabše.
d Dva hajduka so ujeli. Na hajduka Mari-či viča in Mi'i,-a, lgnjatije"iča j-- naletela nekje na jugu or >zn''ška patrola. O.'; tej priliki je nastala med rni<1i'ki 'n orožniš vor.i pravcata cit-k.i, v kateri je bil hajduk ^a»bojnik) .V,aričt\ič u? si. lgnja^evič pa se je hudo ranjen »idal.
d Ciganska nadloga. Blizu Virovitice biva večja skupina ciganov, ki se ne morejo priučiti temu, da ne bi v tujih gozdovih sekali drv Ne samo to, jx>končujejo tudi mlada drevesca. Pred dnevi je gozdni čuvaj zalotil cigana, ki je ravno sekal mlado drevo. Ker opozorilo ni zaleglo, ga je hotel čuvaj s sik) odyn*i; iz gozda Toda cigan se ni dal kar tako odp aviii. pa je zgrabil za svojo sekiro in ž njo skočil nad čuvaja. Ta ga je prehitel in sprožil puško Strel je zadel cigana v prša, da je obležal mrtev.
d Tatvina drage starinska listine, imenovane »Carsko povelje«, so ukr.idli neznani zli-kovei iz zbirke Zgodovinskega društva v Som-boru. Zgodovinsko društvo ga je 1702. odkupilo za 600 dukatov. »Carsko povelje« je listina na pergamentu, ki jo je izdal avstro ogrski tesar Leopold leta 1702, ob priliki vzpostavitve bačke oblasti. To dragoce.ic listino cenijo na pol milijona dinarjev.
• d Poglavarja tolpe so prijeti. Ze 6 let je v okolici Cakovca in po vsem N.edjimurju ropala tolpa, ki je ni«.' mogli prijeti in,narediti neškodljive. Končno so le zgrabili nekega stimljivca, za katerega so dognali, da je sode! val s tolpo pri nekem zverinskem umor i Po njem pa so c«Gbili sled za vso ic.'po. Ko so v nedeljo štirje markirani roparji ;di lj v vasi Kneževcu, so ljudje slišali ropot in se zbudili. Toda preden so bili na mestu, so jo roparji že potegnili ven. K sreči pa je pad-t sneg in so mogli po sledi iti za njimi. Ropa ji so pobegnili na vaško pokopališče in se skp i v grobnico. <Cer so pa kmetje navalili nanje sc začel, streljati s puškami. Kmetje pa so :vokltcali orožnike, ki so nazadnje enega prijeli in dognali, ua je '.i! kolovodja tolpe. OstaU pa so kmetom in orožnikom zaenkrat ušli.
d Parfum ga je izdal. Novosadska policija je prijela tatu, ki ga je že dolgo iskala. Zanimivo je pa to, da ga je spoznala po parfumu. Mož je bil nekaj let uradnik v nekem zagrebškem trgovskem podjetju, pozneje pa je prišel v Novi Sad. Bavil se ni več s poštenimi posli, temveč je postal vlomilec. Vdrl je tam v stano-
Važen sestanek Kmetshe zveze
Dne 24. januarja je bil v ljubljanskem Rokodelskem domu važen sestanek Kmetske zveze. Na njem je govoril eden najbolj znanih naših finančnih strokovnjakov dr. Milorad Nedeljkovič, glavni ravnatelj Poštne hranilnice in znani veščak v raznih kmetskih vprašanjih. Dr. Nedeljkovič je najprej opisal stanove v naši državi in od česa žive. Nato je naštel površino njiv, travnikov, pašnikov, gozdov itd. Omenil je, da je 20 odst. kmečkih družin, ki nimajo lastnega posestva, temveč sc vzdržujejo z delom na tujih posestvih. Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov je zaščitila okrog 300 tisoč kmetov. Treba urediti organizacijo bodočega kinetskega kredita in dvigniti dohodke kmetskega gospodarstva, da ne bi kmet zopet zapadel v dolgove itd.
Dr. Nedeljkovič je ob zaključku svojega govora izrazil željo, naj bi slovenski kmetje zaupali sedanjemu delu odločujočih mož v državi, ki so prišli na svoja mesta z željo, da pomagajo narodu iz njegove stiske in ki imajo poštene namene. Dalje je izrazil veselje, da je med slovenskimi kmeti, ki imajo že izvedeno svojo organizacijo, in jim čestital, da so vodili slovenski narod tako veliki možje, kakor je bil dr. Krek in ki ima polno naslednikov. Omenil je tudi bojazen slovenskih kmetov, dolžnikov in vlagateljev, da bo ustanovljen s plačili dolžnikov pri Priv. agrar. banki le nekak osrednji fond v Belgradu, iz katerega Slovenci ne bi dobili denarja. Poudaril je, da je njemu in.odločujočim prav vseeno, kdo v Sloveniji vrti likvidacijo kmetskih dolgov in da so pripravljeni tudi prepustiti likvidacijo zadrugam.
Sledila je krajša razprava, v kateri so govorili dr. Voršič, dr. Basaj, Strnad in Strcin. Govorniki so pozdravili v imenu Kmečke zveze idejo agrarne misli v Belgradu, obenem pa so tudi očrtali mnoge žalostne posledice, ki jih je kmetska zaščita pri nas povzročila našemu zadružništvu in našemu kmetskemu kreditu. Opisali so sedanji obupni položaj slovenskega kmeta, ki sicer ni tako slab kakor položaj srbskega, pač pa se je bati, da bo postal prav tak. Zahtevali so, naj se likvidacija kmetskih dolgov pri nas zaupa zadružništvu in naposled naglašali potrebe slovenskega kmetskega stanu, da se čimprej obnovi likvidnost naših denarnih zavodov in pa naj se obnovi kmetski kredit.
Minister v p. dr. Kulovec je v svojem govoru naglašal, da dr. Nedeljkovič ni prišel v Ljubljano predvsem kot ravnatelj Poštne hranilnice, niti ne kot član upravnega odbora Priv. agrar. banke, čeprav imajo slovenski kmetje velik interes ravno pri ravnanju obeh velikih denarnih zavodov, temveč je prišel kot predstavnik kmetskega gibanja v Srbiji, da bo tu govoril o idejah, ki so enake idejam Kmetske zveze. Dr, Nedeljkovič pozna razmere naše Kmetske- zveze in ve, da si ljudje ne morejo sami pomagati. Naš kmet je že oživil svojo pod prejšnjim režimom razpuščeno Kmetsko zvezo in najboljši znak vere kmeta v obnovo je, do je v teku enega leta pristopilo v Kmetsko ?.v«>-zo že nad 25.000 članov, ki so organizirani v 250 do 260 društvih. Javno življenje mora vt« prevzeti misel, da je treba kmetu pomoči m ga dvigniti.
vanje predsednika svilarske zadruge in mu od-. nesel blaga za preko 30.000 Din. Med tem blagom pa je bila tudi steklenička izredno močnega parfuma. Vlomilec je bil toliko gizdav, da se je naškropil s to dišavo in šel v kavarno. Na nesrečo pa je ta ostri duh opozoril nekega policijskega organa, da ga je prijel.
d Zastrupljenje z alkoholom. Da bo spil 2 litra vina v dušku, je stavil mizarski mojster Stjepan Kontak v Zagrebu z nekimi svojimi prijatelji. šli so v vinotoč in korajžnemu naročili 2 litra v.,,d. Stjepan je vino izpil, takoj za ten. pa se je zgrudil na tla. Poklicali so hitro zdravnika, ki pa ni mogel ugotoviti drugega kakor smrt. Nastopilo je zastrupljenje z alkoholom.
d Strašno dejanje pijanega očeta. Pijani Stjepan Mlinarič v Vinarcu pri Bjelovarju je
V Ki vernili mrzlih krajih iimiju poseben šport. K na j(Ml(a> ki dosežejo
n,t;:r Himrmie morje, so volijo po ledu » >»auinl« veliko hitrost.
prišel zvečer domov, ko je žena držala otro-čička v naročju. Začel je ženi očitati nezvestobo in ji zraven grozil. Zmeden je začel s svojim nožem mahati okrog sebe. Pri tem pa je zadel malega sinčka v glavo in mu jo razklal. Otro-čiček je bil seveda na mestu mrtev
d Hudodelska potrata. Pretresljiva so na eni strani poročila o bedi in siromaštvu, na drugi strani pa zanimivi podatki, koliko potrošijo za lišp žene in dekleta v naši državi. V Zagrebu jjotrošijo meščanke za puder, dišeče vode, najrazličnejša barvila in druga sama nepotrebna sredstva za liap okrog 8 milijonov dinarjev na leto. V vsej državi pa se potroši za lišp nad 350 milijonov dinarjev.
d 302 kg zlata smo pridelali v decembru v naših rudnikih. Največ so ga izkopali v Bor-skem rudniku, ki je last francoske družbe, namreč 249 kg.
d Zopet bodo pričeli kopati svinčeno rudo v Litiji. Pravijo, da potekajo pogajanja med sedanjim lastnikom rudnika Praprotnikom in nekimi tujimi kapitalisti ugodno.
d Velika gradben* delavnost v Zagreba. Gradbena delavnost se v Zagrebu v zadnjih letih stalno veča ter je bilo izdanih gradi*"'" dovoljenj leta 1934 148, leta 1935 252, lam Pa že 394. Ni pa še gradbena delavnost tako ven ka kakor v letu 1930, ko je bilo izdanih I«?! gradbenih dovoljenj za nove hiše. Pripomni" pa je treba, da so se takrat zidale večinoma le pritlične hiše, dočim so se ietos zidale pretežno saino velike stanovanjske hiše. Tako so Delani izdana gradbena dovoljenja za 94 novinj> do 7-nadstropnih hiš, (ločim se je takih dilo leta 1930 samo 89. Za eno in dvonadstrofj ne hiše je bilo izdanih 199 dovoljenj, za 30 v«.
ko v letu 1930. Za pritlične zgradbe pa je bilo izdanih lani samo 42 dovoljenj, dočim je bilo teh izdanih leta 1930 nič manj ko 943. Gradbena delavnost v Zagrebu je torej bila lani razveseljiva.
d Umirajo sami brez usmiljene duše. Na občinski cesti v bližini Sv. Marjete ob Pesnici so našli mrtvega starega moža. Obvestili so marješke orožnike, ki so prišli na mesto ter ugotovili, da nima mrtvec nobenih vidnih poškodb. Bil je star možiček zelo revno oblečen ter očividno berač. Preiskali so ga ter našli pri njctn listino, glasečo se na ime Franc Habjan-čič, rojen leta 1861 v Podlehniku pri Ptuju. Zadela ga je pač smrt, ki je bridka usoda vseh siromakov: umirajo sami, zapuščeni brez usmiljene duše, ki bi jim stisnila svečo v otrple roke ali jim skušala olajšati zadnjo uro.
d Z delo,« za blagor ljudstva naprej I Cisterne in napajališča bodo v letošnji gradbeni dobi zgradili v več krajih na Dolenjskem. S tem bodo izvršena najvažnejša dela za vodno oskrbo teh krajev, ki jim sicer zdrave vode zelo primanjkuje, Tehnični oddelek banske uprave je že izdelal vse potrebne načrte in proračune. Te dni je gospod ban dr. Marko Natlačen vse te načrte potrdit in odredil, naj tehnični oddelek banske uprave začne takoj z gradbenimi deli, kakor hitro bo to dopuščalo vreme. Potrebne cisterne in napajališča se bodo gradila v "vaseh Bojanci in Vrhovci v občini Adlešiči, nadalje v vasi Bistrica v občini Črnomelj in v Dobrtiičah v novomeškem okraju.
d Ko so ga oatepli, je zopet govoril in slišal. Po Slovenskih goricah je stalno izredno mnogo brezposelnih. Povečini so to delomržneži, ki celo z grožnjami zahtevajo od kmeta denarja. V zadnjem času pa imamo tu posebno čuden primer. Brezposelni mlajši delavec si je izmislil posebno zvijačo, ter se je nenadoma napravil mutastega in gluhega. Beračil je s kar Pismenimi prošnjami, ki jih je nosil polno veliko mapo. Ljudem se je začel smiliti in podpirali so ga j darovi, kjer pa ni dovolj dobil, je poizkušal kar s silo, posebno tam, kjer je naletel na posameznika. V zadnjem času pa so ga nekje bolj slrogo prijeli, ker se je zdel sumljiv. Ko so ga še tnalo natepli, je naenkrat zopet pričel govo-ptj |n je tudi dobro slišal. S tem hinavcem so imeli opraviti že orožniki.
KAJ POMENI DOBRA KREMA ZA VAŠO KOŽO, TO OPAZITE ŠELE PRAV PRI DOMAČEM DELU. IN KREMA N1VEA JE VENDAR TAKO POCENI 1
Jugcsiar. P, Ralor artort & co. d. a. o. t. Maribor
IZ DOMAČE POLITIKE
d Zastopnikom inozemskega časopisja je podal izjavo naš kttez namestnik Pavle. V tehtni izjavi čitamo tudi sledeče: »Ne verjamem v vojno. Verjamem, da se da mir ohraniti in da se bo ohranil. Krivo je ubijati narodom misel, da je vojna neizogibna. Mislim, da je najboljše sredsivo za ohranitev miru ureditev razprtij in zboljšanja razmerja s sosedi, če bi vsaka država vse storila v tej smeri, kar je v njeni moči, iskreno in odkrito, bi bil uspeh tega sam od sebe: splošni mir. To je bil odslej glavni cilj Jugoslavije. Mi smo ne samo okrepili in ohranili obstoječe zveze z našimi prijatelji, temveč smo celo zboljšali nsše razmerje z državami, s katerimi smo v preteklosti imeli nekatere težkoče.
d Prijateljski sporazum z Bolgarijo je podpisal preteklo nedelj za Jugoslavijo naš ministrski predsednik dr. Stojadinovič, za Bolgarijo pa ministrski predsednik dr. Georgij Kjcšejva-liov. Člen 1. te, za nas, kakor za ves Balkan nad vse važne pogodbe, se glasi: »Med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarijo bosta obstojala neporušen mir ter iskreno in trajno prijateljstvo.« Bog daj!
d »Hrvatski radnički savez< je ime delavski organizaciji pod okriljem dr. Mačkovega hrvatskega gibanja, vztrajno izpodjeda vrste socialističnih organizacij, članstvo iz teh organizacij prestopa k hrvatskemu narodnemu giba-
Lov na roparskega napadalca
Dno 5. januarja popoldne se je vračala Sostilničarka Julka Pesnik iz Litije, kjer je "fta po opravkih, v St. Lainbertu. Nad Moše-nikoiu se ji je pridružil neznanec, ki ae ji je sumljivo vsiljeval za spremljevalca, nudeč, 'i' bo nosil zavoj blaga. Resnikova je obojo odklonila, vsiljivec pa ni popustil. Sel je na-preJ »jo in ko sta prišla v samotni kraj v Mu, je nezuanec naenkrat stopil pred Res-"., 0 odprtim nožem ter ji zaklical: denar «1 Mnrt Resnikova sprva tega ni vzela za res, nalila si je, da se le šali. Ko pa je videla eznančeve grozeče kretnje, je hotela zbežati. Znanec pa je bil urnejši. Dohitel je bežečo So. So podrl na tla, ji zadal z nožem rte-vo"yano pri čeljusti ter ji odvzel poleg za M blaga tudi ročno torbico, v kateri je ime-^ okrog 400 din gotovine. Po ropu je ne-b jjec zbežal v gozd. Sele proti večeru so za orofv r°r,arski napad zvedeli zagorski viri" ki 80 takoi priCeli zasledovati no-:kM 8 7'lnf*im'a Po opisu sodeč, so orožniki "il iogaali, da so tak moški nalmja v
Sklendrovskem grabnu, kjer pelje pot na St. .Jurij pod Kumom. Vzlic podvojeni pazljivosti naših orožnikov, mu niso mogli do živega, dokler ni prišlo orožnikom na uho, da se jo neznanec' iz Sklendrovca preselil v samotno vas Jazme pod Kumom k nekomu malemu jposestniku, kjer je pomagal pri gospodarstvu. Močna orožniška patrulja so jo napotila v Jazme pod Kumom, kjer so pri tistem kmetu tudi takoj dobili neznanca, ki pa je hotel, videč orožnike zbežati v kumske hribe. Orožniki pa so bili urnejši tor so mu beg preprečili in ga takoj zvezali fcer odpeljali proti Zagorju. Med potom pa se je neznanec, v katerem so spoznali nevarnega zločinca Dimea iz Potio-viS pri Litiji, ki je ravnokar odsedel 6 letno robijsko kazen, viegel na tla iu ni hotel naprej. Morali so najeti voz, n akaterega so naložili roparja ter ga odpeljali v Zagorje, kjer je roparski napad brez oklevanja priznfil. Odpravili so ga v zapore litijskega sodišča, ki vodi preiskavo, nakar bo prejel za svoj roparski zločin zasluženo plačilo.
nju tako, da je ta delavska zveza že danes najmočnejša na Hrvatskem. S tem je zveza začela tudi ostro borbo proti voditeljem socialistov, ki sede v upravah delavskih zbornic in so do zadnjega odklanjali sprejem Mačkove delavske zve-že v Delavsko zbornico. Znano je za večino socialističnih voditeljev, da so le samopašna gospoda, ki je delo za delavske koristi razumela tako, da je vlekla visoke plače in nagrade, zraven pa za slepilo delavcev na dolgo in široko govorila o socialnih in drugih vprašanjih.
d Občinske volitve bodo v nedeljo 28. februarja za občine Metlika-okolica in Semič, Golnik in Križe, Hajdina in Motnik ter Zibika in Trebelno.
d Volitve v mestne občine bodo spomladi. Tako je izjavil minster Dragiša Cvetkovič na shodu v Novem Sadu.
d »Nova Pravda« se imenuje nov štirinajstdnevnik, ki je pričel te dni izhajati v Ljubljani, Je glasilo bivSih narodnih socialistov.
d Rdečkarski pravopis; Marksistom je Bog in njegova postava trn v peti, zato ga pišejo z »bog«. Ker hočejo rdeči, da Bog ni nič, oni pa Vse, ne pišejo »mi« (marksisti), temveč »Mi«. Bog je kaznoval že vse večje naduteže kot so naši marksisti Zato naj bi se tega zavedli in raje pisali »Bog« kot to predpisuje tudi slovenski pravopis na strani 20:
d Ureditev Jugoslavije na stanovski podlagi? V belgrajskih političnih krogih govore, da izdeluje neka skupina v Zagrebu načrt o ureditvi države na stanovskem temelju, za katerega so se izjavili tudi katoliški škofje.
d Narodna skupščina začne z zasedanjem 25. januarja.
NESREČE
d Platneni so Sinili iz peči. V mariborski bolnišnici je umrla* v cvetu 23 let šivilja Marija Kuralt iz Studencev pri. Mariboru. Pokojnica je bila uslužbena v trgovini Tcmerl na Slomškovem trgu. Pred nekaj dnevi jc zjutraj kurila peč v trgovini. Ko je nalagala na ogenj, so šinili plameni iz peči ter ji zažgali obleko. Sicer so na njene obupne krike takoj prihiteli ljudje, ki so o{;enj pogasili, vendar je nesrečnica zadobila hude opekline po telesu. Reševalci so jo pripeljali v bolnišnico, kjer sc je nekaj dni zvijala v neznosnih bolečinah, končno pa jc poškodbam podlegla. Plameni so ji opekli tretjino telesa, kar je že smrinonevarna poškodba, ki jo malokdo prenese.
d Smrtna nesreča 76-lcinega pnvžiftarja. V noči od 17. na 18. jaguarja je zadušil dim Andreja Mušana, 67 let starega prevžitkarja iz Nove vasi pri Begunjah. Poztto zvečer se je vrnil domov precej tnočuo vinjen, odšel v svojo sobo.
7>
kjer si je zakuril železno peč in nato je legel spat Okoli peči se je nahajalo dračje in druga drva, katera so se užgala na neznan način. Goreti je začel tudi pod ter vsled tega se je razširil po sobi hud dim, ki je nesrečnika zadušil. Drugi dan je šla žena od pokojnika v klet ter je opazila luknjo v stropu, skozi katero se je kadil dim v klet. Zaslutila je takoj, da se je morala pripetiti nesreča. V družbi z ostalimi člani družine je šla v sobo, kjer je našla Andreja mrtvega.
d Pod brzovlak je prišel. Na znanem velikem borovniškem mostu je prišlo onon noč do nesreče. Kc se je J. Petrič, delavec pri železnici in oče več nepreskrbljenih otrok, vračal od ljubljanskega vlaka po mostu in prispel do čuvajnice, kjer stanuje, je na nepojasnjen način prišel pod brzovlak, iti vozi ob 9.20 skozi Borovnico v Ljubljano. Vlak je nesrečnega delavca na mestu ubil in njegovo truplo grozno razmesaril.
d 2rtev ognjenih plinov. V gradu Gallen-hofen pri Slovenjgradcu se je pripetila smrtna nesreča na nenavaden način. Radi hudega mraza je zmrznila vodovodna naprava in grajski oskrbnik Lampret jo je skušal otaliti z gorečim ogljem, katerega je v pločevinasti posodi zažgal v nekaterih prostorih. Kuril je z ogljem tudi v stranišču, da bi se otalila spiakovalna naprava. Ker je vedel, da se pri tem razvijajo strupeni plini, je prostore, v katerih je kuril z ogljem, zaklenil. Opoldne se je vrnil oskrbnikov 10-Ietni 6i n Ivan iz šole. Nenadoma so ga pogrešali, pa dolgo niso vedeli, kje se nahaja. Nihče ni slutil, da je fant našel skrit ključ od stranišča in da so ga tam omamili plini, šele ko je šel pogledat oče v ta prostor, če se je zamrznjeni vodovod že otalil, je našel svojega sina žc nezavestnega. Bila je zainan vsaka pomoč.
d Po nesreči je padel pod voz. Oni petek je peljal težko naložen voz po brezniški cesti iz Prevalj 54-letni Matija Lobej. Po nesreči pa je padel pod voz in si je prebil na desni strani lobanjo. Kolo mu je zdrobilo prsni koš in levo roko na več straneh prelomilo. Lobej je bi! takoj mrtev.
d Pes je ustrelil lovca. Kmetje iz Ponora pri Otočcu na Hrvatskem so šli nedavno na lov na kune. Eden psov je hitro izvohal sled za kuno
Rajvefjo ladjo »veta >Queen Mary< popravljajo, I Slika kale, kako montirajo na ladjo nov, ogromen j rijak. ki ■ tvojim vrtenjem poganja ladjo naprej. 1 8'
in je svojega lastnika povlekel za seboj do neke stene, v katero se je bila kuna zatekla. Lastnik je imel nabito puško, njegov spremljevalec pa sekiro. Ko so prišli do stene, je lastnik odložil svojo puško in šel s palico dregati v skalnate razpoke. V tem pa je nenadno počila puška in njegov spremljevalec se je s krikom zvalil s skale. Lastnik je naglo skočil k spremljevalcu, ki se je že zvijal v smrtnih krčih. Ugotovili so, da je puško sprožil pes, ki se je plazil po skali navzgor. Puška je bila prislonjena ob skalo, pes pa se je z nogo uprl na petelina in sprožil. Spremljevalec je stal prav nasproti cevi in ga je zato strel pogodil v trebuh. Strel mu je raztrgal vsa čreva, da je nesrečnik v nekaj trenutkih izdihnil.
d Po ledu v Dravo. Te dni se je sankal na Pristanu v Mariboru ljudskošolski učenec Leopold Valand, pa ga je prehud zalet zanesel po strmem bregu na obrežni led na Dravi in po njem v reko. Fant se je v zadnjem trenutku prijel za led ter obupno kričal na pomoč. Nesrečo je opazil šofer Alojz LTranjek, ki mu je pomolil z ledu veslo ter ga zavlekel na obrežje.
d Za opeklino umrl. Huda nesreča se je pripetila na Orlici pri Ribnici na Pohorju. Poldrugo leto stari sinček gospodinje Kranjčeve je ostal za nekaj minut sam brez nadzorstva v kuhinji. Otrok se je motal okrog štedilnika ter prevrnil po sebi lonec z vrelo kavo. Zadobil je tako hude opekline, da je naslednjega dne umrl.
d Zopet rudarska nesreča. Komaj so pokopali tako žalostno umrlega rudarja Forštnarja, očeta devetih otrok, se je v neposredni bližini istega rudniškega oddelka v Heleni pripetila zopet težka nesreča, ki je zahtevala še enff rudarjevo življenje. Gre za strelnega mojstra Rudolfa Obrezo, starega 49 let, oženjenega, z enim otrokom. Obreza je služil pri rudniku sedaj že polnih 28 let in bi bil kmalu lahko šel uživat pokojnino. Ponesrečenec, ki spada med najbolj izurjene rudarje podjetja, je ponoči s svojim tovarišem razstreljeval rudo v helenskem revirju. Ko je položil dinamit in sprožil vžigalnik, se je hitro spustil po lestvi navzdol, da se, kot običajno spravi na varno, predno strel ne poči. Toda po nesrečnem naključju se je obesil na klin, ki ga je zadržal nekoliko trenutkov, tako da ni mogel več pravočasno iz nevarnega območja in ga je prehitela eksplozija. Eksplozija je bila tako huda, da ga je vrgla z lestve na tla in mu glavo popolnoma odtrgala od telesa. Bil je mrtev na licu mesta. Njegov delovni tovariš, ki se je pravočasno umaknil, se je vrnil nazaj in je bil ves iz sebe, ko je videl pred seboj razmesarjenega Obrzo. Javil je nesrečo takoj rudniškim oblastem, ki so poslale v rov komisijo in zdravnika, ki pa ni imel nobenega posla več.
d Usoda novoporočenega zakonskega para. V plinu in dimu sta se zadušila v Divušah pri Kostajnici. Fant in dekle sta se komaj ono nedeljo poročila. Ko pa je te d r, nastopil ostrejši mraz, pa v hiši ni bilo primerne pečice, sta vzela enostavno lonec in vanj natresla oglja. Tega sta potem zažgala in legla spat. S tem pa sla si naredila tudi konec svojemu življenju. Ker se zjutraj nista pojavila, so šli ljudje pogledat v hišo. Našli pa so mlada zakonca mrtva. Vsi poskusi z umetnim dihanjem niso pomagali, ker sta bili trupli že mrzli.
d Ko je sekal led. Pri sekanju ledu na Dravi pri Zavrču je spodrsnilo 43-tetnemu M. Sav-cu iz Zavrča. Padel je na ledu tako nesrečno, da si je prebil lobanjo in v par trenotkih izdihnil.
d Pri dela g« je zagrabi! tekoči trsk. V
Kančevi tovarni v Mengšu se je ponesrečil 39- j
V mestu Rovereto na Italijanskem imajo zvou, ki so ga vlili is topov 17 držav, ki so se vojskovale v svetovni vojni. Vsak večer udarijo stokrat na ta zvon, 6l naj bi klical bojevite narode k pameti. Pa se idi, da je glas njegov — glas vpijoJega v puščavi...
letni krovec Avgust Presteniak iz Dravelj. Pri delu ga je zagrabil ieKoči trak, ki ga je s tako sik) butnil ob strop, da si je Prestenjak zlomil hrbtenico. Prestenjaka je prepeljal v ljubljansko bolnišnico ljubljanski reševalni avto. Poškodba je smrtno nevarna.
NOVI GROBOVI
d V domači gomili se spava sladko... V
Domžalah je umrl tovarnar Alojzij Skrabar. —
V	Gilbertu v Minnesoti v Ameriki je odšel k Gospodu po večno plačilo tamkajšnji župnik msgr. Matija Bilban. — V Brezovici pri Zagrebu jc zaspal v Gospodu duhovnik zagrebške nadškofije g. Josip DuSič. — V Kostanjevici je zapustila solzno dolino mati tainošnjega župana Magdalena Likar. — V St. Jerneju na Dolenjskem je umrl posestnik Janez Krhin.
V	Londonu je odšel v večnost Peter Bark, zadnji carski finančni minister v Rusiji. — V Pieč* ni so dajali v grob posestnika in gostilničarja Leopolda Pečariča. — V St. Ilju v Slov. goricah je zapustila ta svet Ana Sorko, vdova po nadučitelju. — V Domžalah so pokopali soda-vičarja Jožeta Kuralta. — V Zagradu pri Celju so dajali v grob finanč. resp. v p. Martina Jelena. —• V Konjicah je odšel po večno plačilo tajnik okrajne hranilnice Mihael Kostanjšek. — Na Hajdini pri Ptuju je nenadoma um" trgovec Klaneček Blaž — V Smartnem pri Li-tiij je preminula 79 letna M. Prijatelj, dolgoletna posestnica na Dolah pri Litiji. — Vrhniki so pokopali Ivano Žavbi roj. Mav. _
V	Martin ji vasi pri Mokronogu je odSla v večnost Terezija Vrabec. — V Radovljici je na veke zatisnil oči postajenačelnik v p. J°ž® Tepina. — V Ljubljani so umrli: sestra ljubljanskega župana Ivanka Adlešič. posestni« Jakob Oblak, profesorjeva vdova Jelka Bc*«" nik, gostilničar Ivan Daks, bivši vrtnar v ur-šulinskem samostanu Andrej Podlesmk, kovodja v p. Ferdinand Švent in služab™°» na zavodu za gluhonemo mladino Lojzka bao). Daj jim, Gospod, večni miri
RAZGUM PO SVETU
v
Bratomorno klanje v Španiji
Pred Madridom so dosegli rdeči pomemben uspeh, zakaj zavzeli so grič Los Angeles, raz katerega je mogoče streljati v središče Madrida, Nacionalisti pa so nato vnovič napadli in Los Angeles po krvavem boju zavzeli.
Na madridski ironti so bili minule dni posebno hudi boji za tako zvano univerzitetno mesto, kjer so rdeči menda dosegli malenkostne uspehe.
Ofenziva nacionalističnega generala Franca na skrajnem jugu proti Malagi je bila sprva zelo uspešna, saj so se nacionalisti približali Malagi že na 10 km. Po najnovejših poročilih
ITALIJA
s Bojev Se ni konec. Po zadnjih poročilih italijanskega tiska je videti, da je položaj v Abesiniji precej nemirnejši, kakor pa bi se dalo sklepati po uradnih vesteh. Osvajanje in pomirjenje pokrajin na jugozahodu in zahodu Abesinije Se ni končano, ker so italijanski oddelki naleteli tu na močne abe-sinske tolpe, ki so dobro ohorožene in zelo organizirane. Vrh tega je po vsej pokrajini Sidom izbruhnila vstaja. Podkralj Graziani Je zaradi tega prenesel svoj generalni štab 12 Addis Abebe v Sidamo in osebno vodi operacije proti vstašem. Vrhovno poveljstvo pa ima maršal Radoglio, Do glavnega boja bo prišlo na vzhodnem bregu jezera Mar-gsrita. Upornike vodi ras Desta ter dedžas
pa je bila ta olenziva pri Mirabelli ustavljena, ker je prišlo iz Valencije rdečini na pomoč sovjetsko vojaštvo z najmodernejšim orožjem. Bitka za Malago seveda še danes ni končana.
Pred dnevi je prispel v Pariz španski duhovnik, ki je ubežal ter dopisniku nekega angleškega lista dal podatke o umorjenih škofih in duhovnikih. Povedal je, da so rdeči tara-gonskega pomožnega škofa Emanuela Borase Ferre na javnem trgu pri živem telesu sežgali. Tako je število mučencev med španskimi škofi naraslo na 11.
Gabre Mariam. Ras Desta ima kakih 10000 vojakov. Ni dvoma, da bo italijanska vojska obračunala tudi s temi oddelki, vendar kakor kaže, Sele po daljših bojih.
s To in ono. Zdravstvene oblasti so v zadnjih mesecih ugotovile že tri primere gobavosti. Ta straSna bolezen sc je pojavila v v Vipavi, v Komnu in v Barkovljah. Gre za tri slovenske vojake, ki so se vrnili iz Abesinije in so bolezen prinesli s seboj. Oblasti so ukazale, da je treba vse hiše, kjer so bolniki stanovali, s pohištvom vred zažgati. To se je tudi zgodilo." Ostali prebivalci so bili prepeljani v taborišča za gobave v notranjost Italije, kjer jib sedaj zdravniki pregledujejo. Italijanski listi sami povdarjajo, da bo tej bolezni treba posvetiti veliko pozornost, ker je posebno v notranji Italiji, predsvem v juž-
nih krajih, kjer čistost ni tako priljubljena, veliko primerov gobavosti, ki so ju natrosili bivši abesinski vojaki odnosno delavci, ki so odslužili svoj rok ali so se iz kateregakoli drugega razloga vruili v domovino. — Novo elektrarno grade pri Tolminu. Proizvajala bo 30.000 konjskih sil. Stroški so proračunani na 100 milij. dinarjev. — Granata je raztrgala Štefana Perziča in Ivana Šorlija, stara prvi 24, drugi pa 34 let, ko sta v gozdu pobirala staro železje, ki izhaja še iz svetovne vojne, ter sta nepričakovano zadela na granato ter sta jo začela navrtavati, da bi iz nje pobrala smodnik. Naenkrat pa je granata eksplodirala in oba smrtnonevarno raz-mesarila. Šorli je takoj umrl, še predno so ga pripeljali v bolnišnico, njegov tovariš, ki ima težke rane po vsem telesu in so mu že iztekle oči, se bori s smrtjo. — Voda je naplavila truplo 60 let stare Terezije Peternelj v Šent Vidu. Mimoidoči so našli njeno truplo zarito v mlinsko kolo. Za enkrat ni mogoče ugotoviti, kako so je nesreča zgodila. Starka je bila znana daleč naokrog. -
AVSTRIJA
s Prazno sanje. Glasilo avstrijskih narodnih socialistov >Deutscbes Voiksblatt« prinaša daljši članek o združitvi balkanskih Slovanov, v katerem se zavzema za to, da se združijo vsi Jugoslovani v veliko federacijo. Hkrati pa postavi zahtevo, naj Jugoslovani prepustijo Nemcem južno Štajersko in Maribor, ker »to ne bi bolelo ne Hi vatov, Srbov ali Bolgarov, kakor boli izguba južne Koroške samo mali narod Slovencev«. Za to pa bodo Nemci varovali Jugoslovane na severozahodu. Članek zaključuje: »Narodna dolžnost naga je, da imamo nemško ozemlje okoli Maribora v mislih in da vedno na to
RAZNO
Krona angleških vladarjev. Kmalu bodo kronali novega angleškega kralja Edvarda. Krona, «i mu jo bodo posadili na glavo, je ena najdragocenejših in najlepših kraljevskih kron na sveta Lani so jo ob priliki »letnega jubileja kralja pnja prenovili. Kanada m Avstralija sta poslali najčistejše zlato. Indija je P^arila dragocene srna-™g<le in krvavordeče ru-Afrika je prispevala "stalno-čiste diamante.
* ."»ni se nahaja nič "»»J ko 1500 diamantov, ' velikih rubinov, 11 smaragdov in 100 bise-Krona tehta več ki-»gramov m je nepreeen-'Ivrednosti, krasi pa Radarja, ki nosi med Posvetniki največ odgovornosti na evtlu.
* vef v Ameriki, kadJ ',ma čl°veku podo-
J^ieti obnavljajo ko-( ! °	V zadnjem
S Jflaf0 sovjeti na ob-^vi stare kozaške slave. S1''™ tozakom so do-S' "»»i hlače z rde-,1,: rob?m in starinsko ,,bll°- Mladina se uči
W. Hauft - I. O,:
Pravljice
Pa je začutil, kako vleče in poka v vseh njegovih udih, kako se dviga glava iz ramen. Postrani pogleda na svoj nos in vidi, kako se vedno bolj manjša, hrbet in prsi pa se mu ravnajo in noge daljšajo.
Gos je strme gledala vse to. »Ha, kako si velik, kako si lep,« je vzklikala. »Hvala Bogu, niti sledu ni več na tebi od tega, kar si bil preji« Silno se je Jakob vzradostil, sklenil je roke in molil. A v veselju ci pozabil, kako hvaležen mora biti gosi Mirni; sicer ga je srce gnalo, da bi šel k svojim staršem, toda iz hvaležnosti se je premagal in dejal: »Komu drugemu kakor tebi se imam zahvaliti, da sem zopet sam sebi darovan? Brez tebe bi ne bil nikoli našel tega zelišča, moral bi bil za vedno ostati v oni postavi in bi bil moral celo umreti pod rabljevo sekiio. Prav, hočem ti dobroto povrniti. Ponesem te k tvojemu očetu, on, ki je tako izkušen v vsakem čaru, te bo z lahkoto od-čaral.« Gos je pretakala solze veselja in sprejela njegovo ponudbo. Jukob je prišel srečno, ne da bi ga spoznali, z gosjo iz palače in krenil na pot proti morski obali, domovini deve Mirni.
Kaj naj vam še pripovedujem, kako sta potovanje srečno dovršila, kako je Vremenar svojo hčerko odčaral in Jakoba bogato obdaril. Vrnil se je v svojo domovino in starši so v lepem mladem možu z veseljem spoznali svojega izgubljenega sina; iz daril pa, ki jih je od Vremenarja prinesel, si je kupil prodajalno in postal bogat in srečeu.
Le toliko hočem Se povedati, da je po njegovem odhodu iz vojvodove palačo nastal velik nemir; kajti
ko je drugi dan hotel vojvoda izpolniti svojo prisego, da bi pritlikavcu, če ne bi našel zelišč, dal odbiti glavo, ga ni bilo nikjer najti; knez pa je trdil, da mu je vojvoda dal priilko, skrivaj pobegniti, da ne bi izgubil svojega najboljšega kuharja, in mu je očital, da je besedo snedeL Zaradi tega je nastala velika vojska med obema knezoma, ki je v zgodovini dobro znana pod imenom »zeliščna vojska«; marsikaka bitka se je bila, nazadnje pa so vendar sklenili mir, ki ga pri nas imenujejo »pastelni mir«, ker je za spravno slovesnost pripravil knezov kuhar sucereno, kraljico paštet, ki je šla gospodu vojvodi izvrstno v slast.
Tako vodijo često prav majhni vzroki do velikih reči — in to, o gospod, je zgodba o pritlikavcu No-sanu.
Tako je pripovedoval suženj iz Frankistana; ko je končal, je dal šejk Ali Banu postreči njmu in drugim sužnjem s sadjem, da bi se osvežili, in medtem ko so jedli, se je razgovarjai s svojimi prijatelji. Mladeniči pa, ki jih je bil starec pripeljal v dvorano, so zelo hvalili šejka, njegovo hišo in vse njegove naprave. »Resnično,« je dejal mladi pisar, »ni prijetnejšega kratkočasia kakor povesti poslušati. Jaz bi lahko cele dneve tako sedel, z nogami navzkriž, z eno roko oprt na blazino in podpirajoč si z njo čelo in če bi bilo mogoče, z veliko šejkovo vodno pipe v rokah in bi poslušal povesti — tako približno ai predstavljam življenje v Mohamedovih vrtovih.«
»Dokler ste mladi in za delo sposobni,« odvrno starec, »si ne morete resno želeti take lenobe. Pritrjujem vam pa, da je nekaj posebno mikavnega v tem, če človek sliši drugega pripovedovati. Čeprav sem že star — česiinsedemdeset let imam zdaj za
8'
mislimo, kako omogof-mo tem nemškim bratom v tujini povratek v avstrijsko domovino.« — Od kapi zadet je umrl borljanski župnik Jožef Kukačka. — Na Trati pri Glirijah je odšel v večnost Lovro Zablačsh. — Ob cesti preko Velikega Kleka namerava Grobag (Grossgloekner A. G.) zgraditi nad ledenikom promenadno cesto in žično vzpenjačo najmodernejše vrste. — Za okrajnega šolskega nadzornika Celovec-dežola je imenovan strok, učitelj Hans Skorianz. — Po poročilu »Kre-ie Stimmen« so v Ljubljani vsled pomanjkanja nemških učencev ukinili zadnji nemški razred. — Odrejena je preuredba pouka na učiteljiščih. Pouk bo trajal 6 let, — tisti, ki ga dovrše, se bodo lahko vpisali na filozofsko fakulteto. — V hotelu Lassnig v Št Rupertu pri Celovcu je začelo goreti in je ogenj napravil škode za 2000 S. — Nedeljskega okrajnega obrtnega dneva ? Celovcu se je udeležilo nad 400 obrtnikov. Dež. vodja obrtnikov dež. svet. Schuschnigg je pozval Szvenstoječe obrtnike, naj se pridružijo, sicer so izdajalci svojih stanovskih koristi.
AMERIKA
s Razno, V Moon Run, Pa., je umrl John Troha, star 61 let in rojen v Podlipi pri Vrhniki. — Te dni je preminul v Girardu, O. Frank Fabec, star 46 let in rojen na Ratečevem brdu na Notranjskem. — V Cbicagu je odšel v večnost Anton Piatar, star 46 let, doma iz Selc nad Škotjo Loko. Dalje je umrl Frank Bahovec, star 75 let, star čikaški naseljenec, doma iz Zagradca pri Grosupljah pod Ljubljano. — V Rentonu, Pa., je zapustila solzno dolino Terezija Kosmač, stara 61 let, doma iz Zetin pri Poljanah nad Skof jo Loko. — V OgIesby, III., je izdihnil Joe Barbič, star 42 let, doma iz Ga-zic pri Cerkljah ob Krki. — V Calumetu, Mich., so' dajali v grob Margareto GeSel, staro 65 let,
rojeno v Črnomlju. — V EIy, Minn., je preminula Angela Zupančič, stara 56 let. V istem mestu je umrla tudi Jojipiast Bolka, stara 46 let — V Rentonu, New Mežico, je umrl Jos. Novak, star 41 let, po domače Merjetačnik, doma iz Knežaka na Notranjskem. — V West Allisu, Wis., je bil od nekega avtomobila ubit rojak Tone Recelj, star 57 let, doma iz Skocja-na na Dolenjskem. — V Girardu, O., je dne 3. januarja po večletni bolezni odšel na drugi svet Antoa Bajer, najstarejši Slovenec v tej naselbini. Rojen je bil 17. oktobra 1856 v So-strem pri Sv. Lenartu pod Ljubljano, po domače Potokarjev. — Ravnotam je preminul 49-letni Matej Rabsel iz Dobrave pri Škocijanu no Dolenjskem. — V Johnstownu Pa je odšel v večnost Jer. Šemrl iz Vipavske doline. — V Thomas W. Va so pokopali 46 letnega Jožefa Borštnika iz Žujevega pri Cerknici. —- V Ve-netia Pa je zapustila solzno dolino' 64 letna Marija Tomšič roj. Malešič iz Vimče. — V Burley Idaho je zaspala v Gospodu 62 letna Marija Korščnik iz Podkraja. — V Barberto-nu O. je umrla Albina Trenta roj. Vatov iz Ko-šane.'— V Willoku je preminul 49 letni John Koplenik iz Novega mesta. — V Tomahavvk Wis je umrl 72 letni Josip Stefanec iz Črnomlja. — V Sotaersetu Colo je preminul 71 letni Anton Majnik iz Zirov. — V Št. Josef Valley
BANKA BARIJCH
II, itue Aabcr. Parls (9°)
OdpreiMla denur v lu«os>a«il|o
najhitreje in po najboljšem dnevnem kuriu.
Vrši vsa bančne posle os|kulantneje
Poitn« urad! v Belgiji, Franciji, Hoiendlji In Lakseru-
burgn sprejemajo plačila as naše čekovne računa.
SraiMlu. mStUliNc lii7.S4f6rit.K0UI«.
MMt K« IM m, intr.tk IITRSKMMIK«i »•> SOflT taimilmbrg,
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše ček. nakaznic«
Wach je odšel v večnost 68 letni Kari Uder-m&u; njegov oče je bil iz Kranjske gore. — V Calumetu Mich je zatisnil John Grahek iz Dob-lič pri Črnomlju. — V Biwabiku je imenovan za policijskega načelnika naš rojak Matej Tomec. — V Clevelandu so umrli: 76 letni Jožef Ksanjc iz Cerknice, 47 letni Štefan Vikovič iz "1'urnišča v Slov. Krajini, 52 letni Martin Po-tisek od Sv. Lovrenca. — V Kraynu so našli v gozdu dolgo pogrešanega rojaka Nika Cer-neta. — V Gilbertu Minu je umrla 93 letna Marija Gorše. — V Jolietu 111. je preminul Matija Golobič iz Vinjega vrha v Beli Krajini — V Elyju Minn so izvolili za župana rojaka Jakoba Pešla; njegov oče je bil doma iz Jerneje vasi pri Črnomlju. — V Sheboyganu sta zapustila solzno dolino 65 letni Slovenec Frank Turek in 56 letni Hrvat Anton Piškur.
DROBNE NOVICE
Marmelado iz grozdja so začeli preteklo jesen delati na Bolgarskem.
102 milijardi rubljcv (okrog 2550 milijard Din) znaša novi rusko-sovjetski državni proračun.
V Nemčiji lahko zamenjajo vero brez dovoljenja staršev že 14 letni otroci.
Okrog 30 stopinj pod ničlo kaže toplomer v srednji Turčiji. Divjajo tudi siloviti snežni viharji.
Nori občinski volilni red v Bolgariji predvideva žensko volilno pravico, vendar
i samo za matere.
Okrog 1000 ljudi je umrlo radi mraza v Transjordaniji, onstran Jordana v Palestini
Skoraj 1 milijardo lir zaslužka so lani italijanski delavci iz Abesinije poslali v domovino.	i i
80.000 Francozov je ušlo mod svetovno vojno v Španijo.
seboj — čeprav sem že veliko slišal v življenju, vendar še vedno rad prisedem in poslušam pripovedo-va'ca, ki sedi ob oglu cesta in pripoveduje povesti velikemu krogu poslušalcev okoli sebe. Zamislimo se v dogodke, ki se pripovedujejo, živimo s tistim ljudmi, s tistimi čudovitimi duhovi, vibjn In podobnimi bitji, ki jih ne srečujemo vsak dan, in kadar amo potem sami, imamo dovolj snovi, da si vse io zopet obnavljamo kakor popotnik, ki se je dobro oskrbel za potovanje skozi puščavo.«
, »Nikoli nisem prav razmišljal o tem,« se oglasi drugi izmed mladih ljudi,' »kaj prav za prav dela take povesti mikavne. A tudi meni se godi kakor vam. 2e otroka so me, če sem bil nepotrpežljiv, pomirili s kako povestjo. Sprva tni ni bilo do vsebine, zadosti je bilo, da se je le pripovedovalo, da se je kaj zgodilo; kolikokrat sem, ne da bi se utrudil, poslušal basni, ki ao ai jih izmislili modri možje in so vanje položili" zrno svoje modrosti, o lisici in neumnem krokarju, o lisici in volku, celo kopico zgodb o levu in drugih živalih. Ko sem bil starejši in prišel bolj med ljudi, mi niso več zadostovale one kratke zgodbice; morale so že biti daljše in pripovedovati o ljudeh in njihovih čudovitih doživljajih.«
»Res, prav dobro se še spominjam tega časa,« mu seže v besedo eden njegovih prijateljev. »Vprav ti si bil, Iti si vzbudil v nas hrepenenje po vsakovrstnih povestih. Neki vaš suženj je znal toliko pripovedovati, kolikor govori gonjač kamel od Meko do Mndine; kadar je svoje delo dokončal, je moral sesti k nam na trato pred hišo, pa smo ga prosili, dokler ni začel pripovedovati, In poiein je šlo nepretrgoma naprej, dokler se r.i znočilo.«
»In ali se nam ni tedaj odprl,« je dejal pisar,
r
»nov, popolnoma neznan svet, dežela genijev (duliov) in vil, posejana, z najčudovitejšimi rastlinami, z bogatimi palačami iz smaragdov in rubinov, obljudena s sužnji velikani, ki so se prikazali, če je kdo zavrlel čudoviti prstan, ali podrgnil čudovito svetilko ali izgovoril Salomonovo besedo, in prinesli v zlatih posodah imenitne jedi. Nehote smo v duhu poleteli v ono deželo, so udeleževali čudovitih Sinbadpvih voženj, šli zvečer se »prehajat s Harunom Al Rašidom, modrim vladarjem vernih, poznali smo Giaffarja, njegovega vezirja, tako dobro kot sami sebe, skratka, živeli smo v tistih povestih, kakor živimo ponoči v sanjah, in ni bilo za nas lepšega časa, kakor je bil večer, ko smo se zbrali ua trati in nam jo stari suženj pripovedoval. Pa povej nam, stari, kaj je prav za prav vzrok, da smo takrat tako radi poslušali povesti, da nam je to še sedaj najprijetnejša zabava?«
Gibanje, ki je nastalo v dvorani, in poziv nadzornika sužnjev, du naj bodo poslušalci pozorni, io starcu prestrigel odgovor. Mladi ljudje niso vedeli, ali naj bi se veselili, da bodo lahl<6 slišali novo zgodbo, ali naj bi bili nejevoljni, ker je bil pretrgan njih zanimiv razgovor s starcem; a že se je dvignil drugi suženj in začel:
Abner, Jud, ki ni ničesar videl.
Gospod, jas sem iz Mogadorja, ob obali velikega morja, in ko je vladal premogočni cesar Mulej Ismael nad Fesom in Marokom, se je dogodila zgodba, ki je morda ne boš nerad slišal. Je to zgodba o Abnerju, Judu, ki ni ničesar videl.
Judje, kakor veš, bivajo povsod in so povsod judje: brihtni, obdarjeni s sokoljimi očim za naj-
ravnati s kozaškim orob jem ter se uri v koeaAki jahalni umetnosti Letos še nameravajo napraviti velik kozaški pohod, ki naj pomeni manifestacijo za oonovo kozaštva. Ta; ko nameravajo sovjeti svojo vojsko ojačiti * izurjeno konjenico ko-zakov.
Avtomatična zibelka. Kdor ima kakšnega otro-čička doma, ki veka m kriči fiodnevi in ponoči in krajša prepotrebni spanec, naj si omisli tako!« zibelko, kakršno so izumili v — Ameriki. Ob z'; belki je mikroion, J" sprejema otrokovo kričanje in sproži pri tem hanizem, da se zibelka n-ziblje. Zibelka se gu«» toliko časa, dokler otro* ne preneha s svojim ve-kanjem. Ta izum bo žare« velika olajšav« za mat®" re, ki so preveč razvad«« svoje otroke.
P«i in kino. Lahko rečem, ne da bi bogve kako pretiraval, da »zraste« pri nas skoro vsak <iw kak nov kino. Vendar p* ne gremo s časom taw naprej, kakor bi »e to spodobilo. Zato bi se tufl vi precej začudili, če« šli v Londonu v kino, kjer bi po prostorih za dalce zagledali kar cel«
»Domoljuba" v vsako hišo!
Deset najboljših župnij Va/o	danes javljamo:
Smihel pri Norem mest« . . . . 9540 točk
Cerknica.........» 8S20 točk
Skocijan pri Mokronoga . , , , 7630 točk Bloke ........... 7440 točk
Cerklje pri Kranju ......	7446 točk
Sodražlca .........	6900 točk
Štiri trg pri Rakeka. .....	6240 točk
Horjul...............5000 točk
Begunje pri Cerknici..........4080 točk
Sv. Križ pri Kostanjevici ....	3420 točk
Prosimo vse tekmovalce, da zadnji teden mescca Se dobro izrabijo za agitacijo. Vsakemu novemu naročniku takoj pošljemo vse letošnje številke »Domoljuba«.
Tekmovanje bomo zabljnfUl v Sredo, dne 3. februarja. Priglase in naročnino. ki jo boste ta dan oddali na pošto, bomo še v pošte vali.
Nekateri tekmovalci še niso poslali celotne naročnine za vse prijavljene naročnike. Pohitite! Pravočasno plačana naročnina je prvi pogoj za udeležbo pri nagradah!
Dalje prosimo vse one tekmovalce, ki so nabirali naročnike izven meja svoje župnije, da nam sporoče, kje in koliko so jih dobili, ako tega Se niso storili. Bojimo se, da bi zaradi nejasnih priglasov lahko nastala kaka zmeda v škodo tekmujočih.
Na dele za dober tiski
Škocšemcem, ki so klicali na korajžo
Hudimana, to so zadnjič fekocjanci razdrnžili svoje sosede 1 Kakor bi bili v sršenovo gnezdo podrezali. Nekateri so poziv na korajžo kar malo preveč zares vzeli in urednik se je že bal, da bo treba poslati prave sanitejce na »bojišče«. Nekaj dobrega je pa le naredila »baharija« Škocjancev! Razgibali so svoje sosede tako, da gre zdaj njim samim za nohte. Pa še nekaj je zadaj I Morda se bo uresničil tudi tu stari pregovor, ki pravi: kjer se mesarita dva, tretji klobase dela. Le preberite vi Dolenjci, kako medvedi na Blokah tulijo. To so vam nevarne zverine. Niti meni, firbčnemu ured-dniku, nočejo izdati, koliko kanonov imajo še pripravljenih za zadnji, odločilni napad.
Drednik igra pri tej »vojski« [iravzaprav grdo vlogo. On samo hniska ene na druge, kakor so v ta pravi vojski delali vojni dobičkarji. Kaj niste opazili, da naši Gorenjci pri vsem nekam sumljivo molčijo? Kaj pa, če je urednik tu naredil kako intrigo? Kaj če bo vojska Gorenjcev šele zadnji dan pokazala, koliko premor«? Gorenjci so tiči, nikar jim preveč ne zaupajte vi, Dolenjci, da vas danes teden s svojimi zmagami ne presenetijo.
Povem vam lahko, da imamo za zadnje dni pripravljena velika presenečenja.
Poslušajmo sedaj, kako sosedje odgovarjajo Sltocjaneem:
Šmaijeta. Dojiisniku iz Škocjana, ki v zadnjem »Domoljubu« kliče sosedne fare na korajžo, sporočamo, da »Domoljubovo« pismo pravi, da je v novomeški dekaniji župnija Smarjeta na drugem mestu, ker ima 80 točk (6.43%). Prebivalcev ima naša fara ca. 2300 ljudi. Skocjan je imel pa pri ca. 3400 prebivalcih le 70 točk (t. j. 4.34%). Razlika med Šmarjeto in Skocjanom je torej za 1. 1936 2.09% I Zakaj nas izzivate? Vi ste v leskovški dekaniji, mi pa v novomeški! Dobro, da pripo-znate, da je križ s tem, da ne morete vse naročnine plačati tako hitro. Hm, ali je pri nas in sosednjih iarah kaj boljše? Naročnikov je kaj lahko nabrati I Naši naročniki se prostovoljno ogleja jo in vsi garantirajo, da bodo naročnino plačah in kljub »križem« je letos naročnikov letos Je precej več kot lani. Na korajžo pa ne bom klical, ker imam »slabo obutev«, šmarješki faruni in občani so bili,
so In brez dvoma še bodo zavedni »Domoijubovoi«, saj so se ie neštetokrat izkazeli, d» niso slama, ki bitro zgori.
St. Jernej. He, Skocjanci, ali veste, da je lastna hvala cena mala? Nikar ne mislite, da pri nas za »Domoljuba« nismo nič naredili! O, smo, pa ia veliko. Samo toliko brihtni smo, da tega ne obešamo na veliki zvon, kajti nagrade bo delila Ljubljana, ne pa Skocjan, zato pošiljamo mi naslove v Ljubljano in zraven še prosimo, naj o nas molče tudi v Ljubljani toliko časa, dokler ne bo bila odločilna ura Takrat bomo pa videli. Sicer pa brez zamere, Skocjanci, saj se kregamo za dobro stvar, ki je nam in vam v veliko korist.
Kostanjevica. Pripravo za večno življenje ja pričelo v naši fari preteklo leto 56 mladih življenj, 80 dečkov in 26 deklic. Po plačilo pa jih je Slo 26. Najstarejši med njimi je bil pok. Brdik Franc iz Ržišč v 86. letu. V naših lepih Dol. Benetkah pri romarski cerkvi Matere božje dobrega svčta se je poslovil od tega sveta tudi pok. šentpeterski g žitnik Janko Petrič. 13 parov je sklenilo skupno prenašati sladkosti in težave tega Gveta. Sv. obhajil je bilo v letu 1936 18.800. Nekoliko smo popustili, zato bomo letos nadomestili. — V ostalem pa smo Kostanjevčani mirni in dostojni ljudje, kot se za prave meščane spodobi. Da pa nas ne boste smatrali za zaspance, ki mirno uživajo dobrine tega sveta in ne hrepene po višjih, duhovnih dobrinah, zato povzdignemo danes svoj glas in povemo, jjosebno vam, bahati Skocjanei, da je Bog
Samo par dni še
imamo do 31. januarja! Kako je s plačilom naročnine za leto 1937? Ne zamudite tega roka, da se ne boste kesali v slučaju požarne nesreče! Gre za podporo Din 1000, ki je ne kaže zavreči! Preberite pravilnik!
vrste psov, ki mirno — kakor je čisto prav in snodobno - spremljajo dogodke na platnu. Dognali so celo, da kažejo za nekatere vrste filmov še posebno zanimanje. Posebno odkar je kino zvočen, so j>si kaj hvaležni gledalci in poslušalci; pri nemem filinn so se na — kakor je vse ka-• - bolj neprijetno jKtfutili, ker so venomer lajali in bevskali. Ce no-'daj Anglež pustiti "togega psička samega doma, ga kar meni nič »bi nič jiopelje s 6eboj v k|no. Oprostite, te plača celo ali polovično karto, lek'a j)a res ne vem. . Neki bankir tia zapadu J® « svojem krajevnem li-s™ ponuja) kmetom denar na posodo s sledečim ™wtm oglasom: »Poso-litjemo denar kmetom za Pitanje živine.«
Odkar je bi) leta 1927 P"™ reko Hudson v Nevv torku otvorjen Holland ,e do danes ta predor prevozilo že 85 mi-"ionov avtov.
.Neki kemik na Dunaju £ "um,| sestavino teko-mesa z enakimi rednimi snovmi. Take vr-meso bo kmalu v Av-,lr,l' na prodaj.
manjši dobiček, prebrisani, čim slabše se z njimi ravna, zavedajoči se svoje prebrisanosti in tudi kaj ponosni nanjo. Da pa včasih Jud zaradi svoje briht-nosti škodo trpi, je dokazal Abner, ko je šel nekega večera skozi vrata v Maroku na sprehod
Koraka svojo pot s šiljasto kapo na glavi, zavit v skromen, ne preveč snažen plašč, vzame od časa do časa skrivaj ščepec iz zlate tobačnice, ki je ne slavi rad na ogled, si gladi brado in kljub temu, da obrača vsepovsod naokoli oči, ki jim večni strab in skrb in poželenje, da bi zagledale kaj, s čimer bi se dalo okoristiti, ne da niti trenutka miru, se zrcali na njegovem gibljivem obrazu zadovoljnost; najbrž je imel danes srečo v kupčiji; in tako je tudi v resnici. On je zdravnik, trgovec, vse, kar denar donaša; danes je prodal sužnja s skrivno napako, poceni kupil kamelji tovor gumija in bogatemu, bolnemu možu pripravil zadnjo pijačo ,pa ne pred njegovim ozdravljenjem. ampak pred smrtjo.
Pravkar je bil na svojem sprehodu stopil iz majhnega palmovega gaja, ko zasliši za seboj glasno vpitje ljudi, ki so se mu v teku bližali; bilo je krdelo cesarskih hlevarjcv z nadkonjarjem na čelu, ki so vsepovsod naokoli nemirno obračali oči kot ljudje, ki kaj izgubljenega z vso gorečnostjo iščejo.
»Filister,« zavpije nad njim sopibajoč nadkonjar, »ali-nisi videl mimo dirjati cesarskega konja s sediom in brzdo?«
Abner odgovori: »Najboljšega dirjalca na svetu; lično, majhno je njegovo kopito, nje«ove podkve so iz štiriuajstlotnega srebra, njegova dlaka se sveti zlito kakor veliki sobotni svečnik v šoli, petnajst pesti je visok, njegov rep je tri in pol črevlja dolg in stranici ujegove brzde »o iz triindvajsetkaratnega zlata «
»On jelc zavpije nadkonjar. »On je!« zavpije zbor hlevarjev. »To je Emir,« vzklikne star jahač, »desetkrat sem že rekel princu Abdallahu, naj jezdi Emirja z lahko uzdo, poznam Emirja, naprej sem mu povedal, de ga bo vrgel s sebe, in tudi če moram bolečine, ki jih čuti njegov hrbet, plačati s svojo glavo, naprej sem mu povedal. — Toda brž, v kateri smeri je tekel?«
»Saj nisem videl nobenega konja,« odvrne Abner smehljaje, >kako naj povem, kam je tekel cesarjev konj?«
Strmeč spričo tega protislovja hočejo gospodje cesarskega hleva vprav zopet siliti v Abnerja, ko stopi vmes drug dogodek.
Po čudnem naključju, kakor jih je toliko na svetu, je bil vprav ob tem času ušel tudi cesaričin pes ljubljenec. Krdelo črnih sužnjev pridirja in že oddaleč vpije: »Ali niste videli cesaričinega psa ljubljenca?«
»Ni pes, ki ga iščete, gospodje moji,« pravi Abner, »palca je«.
»Seveda,« vzklikne prvi evnuh ves razveaeljen, »Alima, kje si?«
»Majhen prepeličar,« nadaljuje Abner, »ki je imel pred kratkim mlade, z dolgimi visečimi ušesi, nakodranim repom, šepa na sprednji desni nogi.«
»Ona je, prav taka, kakor je v resnici!« vzklikne zbor črncev. »Alina je; cesarico so prijeli krči, ko jo Je pogrešila, Alina, kje si? Kaj bo z nami, če se brez tebe vrnemo v harem? Povej hitro, kam si jo videl teči?«
»Saj nisem videl nobenega psa, ko niti ne vem, da ima moja cesarica, ki jo Bog ohrani, psa prepe-ličarja.«
PO DOMOVINI
iz raznih krajev
Moravče. »Zvonovi žalostno pojo — Vi Jemljete od nas slovo — odhajate v Ljubljano belo — srce Vam tja Je hrepenelo. — A nam pa duša krvavi . .« S temi besedami smo se pretečeno nedeljo poslovili od našega priljubljenega dekana Janka Cegnarja v dvorani Ljudskega doma. Odhodnlca, k:: jo je priredilo prosvetno društvo, se Je vršila ob številni udeležbi moravškega ljudstva, ki Je odhajajočega g. dekana tako iskreno ljubilo in spoštovalo. Kako tesno je bila na vzornega duhovnika navezana zlasti naša moška mladina, spričuje poslovltev na poslednjem večernem sestanku, kjer se je faut Orehek is Cešnjic poslovil od blagega gospoda t lepim govorom v imenu tovarišev, Si prihajajo na fantovske večere. Ista ljubezen je dihala iz govorov tudi na nedeljski prireditvi. Govorili so: predsednik Karel Lavrič v imenu prosvetnega društva, kaplan Ferkulj v imenu duhovščine, »Domoljubov« pevec Limbar&ld v
<til ponižnost tudi za vas. Do ste potrebni duševno hrane,"pa dokazuje najbolj te to, da imate
v glavnem oltarju kar tri svetnike — četrti je
baje ušel, — to pa ne iz pobožnosti, ampak, ker bi vas eden ne mogel krotiti. Drug dokaz pa je to, da ste imeli lani samo 4.84% naročnikov »Domoljuba«. Zato kličite na korajžo svoje zaspance, druge pa pustite v miru. Da ste prvi v dekaniji po številu novih naročnikov »Domoljuba«, nas veseli, ker bi nas bito sram, če bi dekanijska fara, ki mora biti vzgled vsem dragim, stala s povešeno glavo tam nekje blizu vrat... Koetanjevčani pa tudi ne bomo delali sramote dekaniji, kot je nismo dosedaj, saj ie bil po številu naročnikov pred nami siflno Sv. Duh! Zato: podvojimo delo za dobre časopise! Vso-n naj nai.i bo vzgled Maroltov oče, ki pri svojih 08 letih prvi pride po »Domoljuba« in ga prebere, četudi mu je precej opešal vid. Bog ga živi! — Oni dan je umrla blaga Likarjev« gospa, mati koetanjeviškega župana g. ing. Likarja in gdč. učiteljice Marije. Bog ji bodi plačnik, prizadetim svojcem pa naie iskreno soealje".
imenu faranov in župan Ignacij Lavrič, ki je izročil g. dekanu kot častnemu občanu moravške občine krasno diplomo. Med pevskimi točkami moškega in mešanega zbora je nastopala mladina s poslovilnimi deklamacijaml. Globoko glnjen je spregovoril g. dekan po končanem sporedu svojo poslovilno besedo. »Ločitev, kakršne »e dogajajo ua zemlji, je le začasna. V duhu ostanemo združeni, dokler se ne snidemo tamkaj, od koder nt več odhoda.« —- Večer preteklega torka nas je ponovno zagrnil v bridko žalost. O mraku se je začelo zbirati ljudstvo na trgu pred župniščera, kamor je privozil avtobus, ki je odpeljal g. dekana v spremstvu mož in fantov v lepo trnovsko faro. Žalostno so zaplakali zvonovi sv. Martina, ko je g. dekan spregovoril množci z avtobusa: »Bog Vas blagoslovi!« in ljudstvo je glasno zaihtelo. — Zbogom g. dekani Vaše krasne pridige, naklonjenost do ubogih in p« Vaša izredna prijaznost do slednjega farana, je ovekovečila Vaš spomin med nami. Vse, kar ste nam storili dobrega, naj Vam Bog povrne z obilnim blagoslovom!
Bebrnlče. 80 letnico rojstva je obhajala v nedeljo 24. januarja * domačem krogu Marija Verce, Ceblova mati z Korit pri Dobrniču na Dolenjskem. Jubilantka je e^stra pokojnega bivšega župnika pri Sv. Trojici v Tržišču Fr. Perparja ter Sirom Slovenije znanega in povsod iskanega spovednika kapucina p. Hllarija, ki je lansko leto umrl v Celju. Svojo številno družino je vzgojila v strogo krščanskem duhu, saj sta dva sina duhovnika, starejši Jože župnik v 2abnicl pri Skofjt Loki, mlajši France župnik v Soatrem. Od hčera so 8 učiteljice, mlajša od teh s. Irena je učiteljica v Marijinem domu v Kočevju, druge pa vse v dobrih hišah. Jubilantka j» velika dobrotnica revežev, tako da ne ve levica, kaj Je dala desnica. Zaslužni materi želimo da bi ji ljubi Bog doštel še toliko let, da M »tali številko 100.
Reteče pri Skotil Loki. v boj za Domoljuba. Potrudili smo se, da smo obdržali stare postojanke, nekaj novih pa tudi še pridobili. Tako upamo, da ne bomo zadnji pri tej tekmi. — V preteklem letu je bilo v župniji 25 rojstev, umrlo jih Je 7, 8 otroci ln 4 odrasli, ki so bili vsi v sorodu. Okll-
cev Je bilo 5, poroke pa nobene. — V sredo 20. januarja smo pokopali mladega moia Ivana Jen-kota, nslnibenta d rta vre železnice. Njegovi stanovski tovariši flio mu priredili veličasten pogreb, kakršnih je malo v naši župniji. Poklonili so rru tudi več lepih vencev, med njimi je bil eden iz samih planink. Ta venec so mu položili v grob na krsto kot v spomin navdušenemu turistu, ki je preplezal vse najvišje le najnevarnejše stene slovenskih gora. Poleg mater« in mlade žene, žalujejo za njim tudi planine, ki so v njem izgubile iskrenega prijatelja. Pred kratkim je. postavil lično hišico in se oženil, zgrabila ga je zahrbtna bolezen in ga v nekaj dneh položila na mrtvaški oder. Ko smo stali ob njegovem odprtem grobu, smo vsi čutili, kako strašna je smrt. Zato bodimo pripravljeni, ker ne vemo, kdaj nam Gospod prekrila račune tega sveta, v katere smo mnogokrat
Sreveč zatopljeni ln pozabljamo na račune i. ogom.
Martin]« vas pri Mokronogu. Umrla je ga. Terezija Vrabec, ki je bila prav dobro znana kot zlata mama pri revežih ln siromakih. Pokojna je bila zgledna krščanska mati, ki je vzgojila številno družino. Bila je žena, o kateri pravi sv. pismo, da je biser za onega, ki jo najde. Svojo globoko vero je kazala v dejanju z dobrimi deli, z ljubeznijo do bližnjega in vestnim izpolnjevanjem verskih dolžnosti. Pri njej se je uresničil pregovor: Levica naj ne ve, kaj dela desnica. Ni čuda, da ji je vsled tega Bog blagoslovil številno- družino in ji dal dočakati starost 84 let. Njen sin. je ugleden posestnik in podžupan v Mokronogu, drugi sin France j« posestnik in trgovec istotam, tretji sin Miško je viš. žel. kontrolor. Kot dobri gospodinji in posestnici sta znani hčerki Marija in Ivanka, v dalnj&n Clevelandu živi hčerka Lojzka, v Ljubljani pa ga. Strojanšok, ki vodi trgovino pri »Zvonu«. Pokojna naj uživa večno plačilo pri dobrem Bogu v nebesih, sinovem in hčeram pa izražamo iskreno sožalje.
Borovnica. Kar neprestano pojo zvon in naznanja, da smrt ianje kar po vrti. Komaj je bil pokopan Petri« Jožef, ki ga je povozil vlak blizu borovniškega mosta, se je že poslovi! na Pokoiišču znani Čolnarjev oče, Petrovčfč Jakob. Mož je bil znan daleč naokrog; bil je kremenit značaj, eden tistih starih korenin, ki ne morejo razumeti današnjega razdvojenega človeštva. »Le zakaj ne bi bilo kakor včasih, ko je vladalo poStenje in za-stopnost,« je večkrat dejal. Mož je bil zadnja let« slep, zdaj pa gleda večen sij božji in uživa mir
L. Oanghofer:
io Martini klošter
Roman lz začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poz nič
Povpragali so vodnike tovornih konj; bili so Salc-buržani, toda nobeden njih ni bil Se nikoli v Berhtes-gadenu. Ebervajn je prisluškoval v smer, odkoder se je oglašalo Šumenje Ahe, in oprezal med gosto, visoko grmovje, ki ni dopuščalo razgleda.
Svajker se je popraskal za ušesi in zamomljal: »Kaj naj zdaj naredimo?«
»Čakaj majčkeno,« se je zahihetal Vampo, »brž bom vedel.« Ročno je ulomil z bukovega grma dva drob-Jjanea, enega kratkega in ravnega, drugega daljšega in s kavljenr. V zaprtem prgišču je potresel drobljnnca in ju vrgel proti križpotju; zakrivljeni je zletel na levo, ravni jta desno. »Poglej,« je vzkliknil brat, »v to stran moramo, na desno!« Smeje se je skočil za drobljancem, da bi ga pobrai s tai. Tedaj je zadel trd udarec njegove prste.
Pater Valdram jo bil mahnil g palico. Od jeze za-ripel je stal pred preplašenim brptom. »Pogani Mar hočeš vedeževati?« Zopet je hotel udariti.
A Ebervajn je prestregel palico. »Valdram!«
»Pusti, da kaznujem! Ali pa morda ne veš, kaj zaslugi, kdor nosi božjo obleko in ravna kakor pogan?«
»In ti, Valdram, ali ne veš, kaj govori Kristus o tistem, ki bije svojega brata?«
»Ali se boš upiral Bogu z Njegovo lastno besedo!« je vzkliknil Valdram in se iztrgal. »Ne boj se me, le opravičuj iiudičevsko igro i p ' i po poti, ki vam jo
.5"
kaže pekell Jaz grem po poti Boga.« Na daleč je zastavil palico in krenil po levi stezi
Ebervajn je stal pred Vampotom in majal % glavo. »Brat, brat!«
»Ah, gospod,« je slovkal Vampo in si oblizoval pekoče členke, »pri moji veri, da nisem mislil na Vuteja in vraže... mislil sem le, ljubi Bog pač more tudi naravnati drobljance, kakor hoče.« In zopet je Široki jezik obliznil rdečo klobaso.
Ebervajn je pogledal stran, da bi prikril nasmeh. Tedaj ga je pocukal Svajker za rokav in zašepetal: »Gospod, mislim vendarle, kreniti moramo na desno. Na levi je voda.«
»Pojdimo, iti moramo za Valdramom, vseeno kam!«
Krenili ao v levo, prišli do Ahe in prebredli potok na plitvem. Med visokim, gostim podmladjem jelš in vrbe, se je vila ozka steza; tla so bila vlažna, in včasi so zapirale pot motne mlakuže. Hodili so že celo uro; vedno tožje so razpoznavali stezo, zakaj bolj in bolj na tesno so se zgoščali grmi, tako da so.puščali samo ozke prehode, kjer so se tovorne živali s svojimi bremeni le iztežke prerile skozi. In končno je izginila vsaka sled kake poti.
Valdram, ki je hodil pred drugimi, je stal zapleten med zmedo Slbja in se skuSal prebiti naprej. A izčrpano telo nI vzdržalo napora. Kjer je bil, se je zgrudil na tla. Ebervajn se je preril k njemu. »Kaj ti je? Ali ti je slabo?«
Bled in tresoč se jo Valdram vstal. »Odidi! Nisem te klical na pomoči« Segel je po križu na pasu in se znova pognal med grmovje.
Ebervajn ga je pridržal. »Prosim te, Valdram, ostani tu in se odpočij! Poiskali bomo zopet izgreženo
RAZNO
Smrtni boj. Kadar vidimo kakega umirajočega človeka, ga iz srca f>oini-hijemo, ker mora prestati toliko groze in muke. Pravijo pa, da umirajoči ne čuti tistega, kar vi® na njem njegova okolica. Tudi izkušnje povedo, da niso občutki umiranja j» navidezne groze tisti, I" so bili že čisto blizu smrti in so se po kaKšnem naključju vrndi v življenje in so šele potem občutili pravi smrtai stiah. ko je bil že tako rekoč mimo njih.
Nesrečni bogataši. Bo- j gata&i nimajo ravno pr'- ; (letnega življenja. Nepre- -i slano se čutijo ogrožene. Nevoščljivci, nori in zlo- . činci jim neprestano P9' j šiljajo grozilna pisma, /r i to je mjdeželski«ton sta- J rega RockefeUcrja obda« z bodečo žico m z vel"® i četo policistov. Kralj an» , riškifi bank, Morgan, » ; je najel posebnega valca jedil, ker se b« zastrupljenja. Vsakdo, se v Ameriki ponf» » milijonom, je prisil!® vzdrževati osebnega tektiva. Ne milijonar s«* in ne člani njegove žina ne smejo napravi'
po 85 letih življenja. — V petek je zvon zopet zapel. Enajstletni Vlčič Emil iz Drašce se je preselil med angelce. Zapustil je žalostne starše, bratca in sestrice. V nedeljo popoldne so ga pospremili vsi otroci osnovne šole z učitelj! na zadnji poti. Mladinski zbor mu je zapel poslovilne pesmi V imenu mladine se je poslovila ob grobu učenka, v iinenu učitcljstva pa njegov razrednik. Bogu je dopadlo, da je utrgal lep cvet, da ga zasadi v ne-beškam vrtu, kjer bo našel Mile tudi Vrtnarico Marijo, saj je bil priden član Marijinega vrtca. — j V soboto je na Brezovici zapustila dolino trpljenja j 77 letna Drašler Neža. Vsem naj sveti večna luči Ostale pa naj tolaži Bog.
Vrhpolje pri Moravčah. Umrla je spoštovana, daleč na okoli priljubljena goepa Ana Pele, Mrgu-I sova mama, soproga gostilničarja, posestnika in ključarja cerkve sv. Petra in Pavla. Bila je glo-bokoverna, skrbna gospodinja, ljubeča mati svojih otrok, velika dobrotnica cerkve in revežev, ki jo bodo vsi težko pogrešati. Globoko rano je pri-ladela pokojnici smrt ljubljenega sina g. Jožeta, ki je umrl kot kaplan v vzoirni mladosti 29 let. Zadela jib je možganska kap, sedem dni so ležali brez zavesti, nazadnje je nastopila pljučnica, kt jim je upilmila luč življenja. Spoštovani Mrgusovi družini naše sožalje, mami pa večni pokoj!
Bloke. Letošnja zima je izredno suha in brez snega. Kakor izgleda, smuči sploh ne bomo prinesli na dan, kar se na Blokah pač malokdaj !godi. Naš občinski odbor je imel 17. januarja sejo, na kateri je sprejel »Statut o obč. uslužbencih« ter sklenil, da se razpiše mesto pisarniškega uradnika. Delo v obč. pisarni je tako narastto, da ena pisarniška moč tega ne zmore več. Razpisano bo tudi mesto delovodje, ker sedanji tajnik ni bil nastavljen v smislu »uredbe o občinskih uslužbencih«. V letošnjem proračunu bo odbor v prvi vrsti razmišljal o odplačilu dolgov, o popravi obč. cest in o preskrbi revežev. Občina ima 7532 ha površine, 42 km občinskih cest, 50 obč. revežev in mnogo brezposelnih. Prebivalcev ima 3081, ki stanujejo v 20 katastralnili občinah v 45 vaseh ter v 575 hišah in plačujejo 66.246 Din osnovnega davka, večinoma zemljarine. Občina slotli na ranah kmetov. Pravilno je, da smo vodstvo občine »verili kmetu. Napačno je volil kmet, ki je volil isto »birtev«. Svoječasno so nekateri vedno računali procente volivne udeležbe — sedaj pa molče trobentajo. — Kmečka zveza vidno raste, kar je znak, da se zavedamo svojega stanu in moči. Svojevrstna posebnost Blok je tudi kurirska zveza
naših nasprotnikov z Belgradom. V tem prednja-cimol Kolikorkrat je prišel kurir iz Belgrada, tolikokrat je vlada padla! Nekateri pokajo od veselja in smeha, kurirjevi prijatelji pa od jeze. Skrbeti za kratek čas tn zabavo je tudi dobro delo. Toda morda bi se le dobil cenejši kurir za Belgrad! Plačujemo ga. namreč sami: se<lem in pot jurja Ima na mesec, pa še »frej« vožnjo po vrhu...
Sodraitea. Na našem krajevnem občnem zboru JRZ se je 17. januarja v polni dvorani Kmetijskega društva zbral cvet naših mož in fantov. V navdušenem govoru je pojasnil župnik Skulj, kakor le on zna, boje in zmage slovenskega naroda v preteklosti in sedanjosti. Za predsednika krajevnega odbora JRZ je bil izvoljen zid. mojster Anton Košir. — V ponedeljek, 18. januarja, smo zagrebli iz Ljubljane prepeljano truplo našega rojaka mostnega kateheta Pavleta Zajca, ki je želel, da v zemlji domači mu truplo leži. Od blizu in daleč je prišla k pogrebu velika množica ljudstva. Spremilo ga je pod vodstvom g. dekana Skubica iz Ribnice 16 duhovnih sobratov. Ganljivo Je govoril g. dekan v cerkvi in prisrčno se je poslovil od »gospoda Pavleta« pri odprtem grobu g. katehet Tome. Moški zbor Prosvetnega društva pa je blagemu pokojniku zapel v začetku sprevoda, v cerkvi in na grobu globoko občutene ža-lostin ';(•
Struge. Precej smo napredovali v preteklena letu. Prav posebno dekleta, ki so nas 8. decembra iznenadile z novo zelo lepo razstavo. Slišati je, da tudi naši najmlajši zbirajo za svoj praporček. In naši fantje so se tudi prebudili I Kako vam n. pr. vneto pridobivajo nove naročnike za naše liatel Kar kosajo se, kdo bo več naročnikov pridobil za ta ali oni dober časopis. Prav tako, fantje, vašega dela smo že dolgo pogrešali. Vse pa vodi s krepko in veščo roko naš novi g. župnik, ki se zelo prizadeva ^vzdigniti versko in prosvetno življenje v <iaši fari.
Podzemelj. Ta teden se je poslovil od nas g. kaplan Franc Pahulje. Bil je pri nas komaj dva in pol leta in se je ljudstvu zelo priljubil. Težko ga bodo pogrešali otroci v šoli, pogrešali fantje iz kongregacije, ki jim je bil pravi voditelj, pogrešal ga bo tudi cerkveni pevski zbor. Bog V»m povrni, gospod kaplan, vse, kar ste dobrega storili I Naj Vas ljubi Bog podpira ua novi službi v Črnomlju I — V soboto smo- pokopali Grabri-jana Rudolfa iz Cerkvišč. Padel je s poda in si zlomil hrbtenico. Zapušča ženo, otroke in mater. V preteklem letu je bilo v naši župniji rojstev 79,
umrlih 31, poročenih 17 parov. — Pri nas komunisti ne morejo verjeti, da so pri volitvah 6. decembra temeljito propadli. Svojo nevoljo stresajo z jezikom in noži in stoli po raznih gostilnah in veselicah. Tako je bilo preteklo nedeljo na Kra-sincu pri Zupaniču. Kar meni nič, tebi nič s stoli in noži nad mirne goste! Hudo poškodbo jo dobil Plut iz Gradaca. Prav dobro po grbi jo je skupil tudi eden iz Cerkvišč. Grožnje, nasilja, poboji teb prevratnežev in uasiinikov so naše ljudi že tako spametovale, da bi bili pri ponovnih volitvah komunisti še bolj tepeni. Vsem se že gnusi njihovo početje.
Čatež pod Zaplazom, V torek, 19. januarja smo položili k zadnjemu počitku najboljšega izmed naših mož, Ignacija Vitigoja, posestnika v Do-ledji vasi pri Čatežu. Komaj 47 let je dočakal, pa p je božja Previdnost poklicala k sebi. V naši lan je bil pokojnik najmočnejši steber vsega lavnega življenja. Za njim je ostala velika vrzel Ne vemo, kje bomo našli moža, ki bi ga nadomestil. Bil je blag, miren, pa neomahljivo trden značaj, da malo takih. Kako bi naš čas in še bolj nastopajoča doba rabila takih mož, pa nam gredo eden za drugimi Vzoren je bil v vsem svojem življenju, doma, v cerkvi, v javnosti. Moč za to je črpal iz žive vere. Modro ;e gospodaril. Koliko smo se lahko od njega naučili! Nerazumljiva nam je ta velika izguba; toda klonimo glavo pred nedoumni-mi božjimi poti. Bogu se je žrtev dopadla! Ne smerno pozabili, da je ta prezgodnja smrt zasekala še hujšo rano njegovi družini, ženi m otrokom, še nepreskrbljenim. Kako je pokojnik hrepenel. da bi dočakal prvo Glorijo svojega sina Viktorja ki je sedaj bogoslovec 2. letnika, pa mu ni bilo dano. Se bo pa iz nebes doli radoval tega trenutka in izprosil še več blsgclova za svojega sina, služabnika Najvišjega! Preostalim svojcem tudi s lega mesta izrekamo svoje sožalje. Dragi [X)kojnik pa nai v nebesih oživa plačilo /a svoja plemenita dela!
Skocijan pri Mokronogu. V torek, 19. januarja, [e odzvonilo zadnjo uro častitljivemu hrastu, možu, ki ie dočakal letos, da je ? »Domoljubom« vred dosegel petdeselletni jubilej zvestobe katoliškemu tisku. Od prve številke, ki je pred 50 leti ?agledaia slovensko solnce, do danes prihaja »Domoljub«, v njegovo hišo. Da bi ca vsi naši larani vsaj za naprej v tem posnemali! Kot bi se mu zdelo, da ie izpolnil svoj zgled, je zapustil =voj zaneček in legel k pokoju, in kdo je bil ta zvesti Uomoljubo-vec? To je bil Mene i no v oče — Janez Mencin,
koraka, ne da bi prej obvestili svojega stražnika. — Njihovih milijonov |im torej ni zavidati.
Kitajci in njihove kite. Kitajska je nošnjo kite možem prepovedala pod kaznijo izgona iz države.
nosijo kite samo še Kitajci, ki kažejo svoje umetnosti v evropskih ali ameriških cirkusih. Ti eo »Maj veliki reveži Ce si Porežejo kile, postanejo » občinstvo, ki obiskuje cirkuse, nezanimivi, če pa R porežejo kit, izgubijo ™Jsko državljanstvo. Ce Ms kak Kitajec na ev-3*1. ali ameriški kem-m hoče podaljšali Ust, najprej Medaio, če nosi kite. Ce » S'..11,11 Pobega lista Večina Ki-» kito v cirkusih je T? evropskega izvora.
•tr ki10 "reIci! Dobri
Ei.,-80 lahko p"vi
» v svoji stroki. ™ Atnerikanec je kazat »tal u u tole "melf.ost: n Jr»ra, vrtefi « plošči L6tr, lal v točno W leYs'kd«r za-itreljTf d™«' strelec je irol J.hrbtotn obrnjen :ili kl • je na
4ti * moše< 8am
« nT v s^ianj" n»
* «"«iš4ci častnik.
pot.« Obrnil se je in poklical oba brata; eden naj prodre na desno, drugi na levo skozi halozo, on sam bo skušai iskati stezo v ravni smeri.
Brat Vampo je vzdihnil, izbuhnil lica in se obrisal z rokavom od za tilnika do čela. »V imenu božjem,« je zamomijal in se začei zvijati skozi med gostim vejevjem. Bilo je trdo delo, brat Vanipo je potreboval prostora ia vejo niso vedno popuščale. Prepletavo in plezavo rastlinje se mu je ovijalo okoli nog, suhe veje so razpenjale gube njegove halje, in bodičasto protje se je zatikalo v njegovo obleko. Če mo je uspelo, da se je oprostil in našel nekaj več odprte poti, se je vgreznil skoro do kolena v močvaro in blato, iz katerega se je izvlekel samo tako, da se je obesil za kako viSjo vejo in se zavihtel z enega kamna na dragega. Vzdihi in molitvice so se menjavali na njegovih ustnicah, in v iskrečih se sragah mu je kapljal znoj z nosa in ušes. S hrepenečimi očmi je oprezoval na vse strani. V blatu je zapazil sledi nekih stopinj. »Tu so vendar morali hoditi ljudje! Ali krave? Ali koze?« Vzdihujoč je zmajal z okroglo, omejeno glavico in ril naprej. Zopet je zašel v močvaro in se rešil na kamen, ki je kakor bel otoček Štrlel iz blata. A kako dalje? Iz kupa suhega listja je kukal črn čok — najbrž kak preperel štor? Z obema rokama je zgrabil Vampo za visečo vejo in se pogumno zavihtel. »Hopsa!« Srečno je ujel Štor — toda črna stvar pod njim je mahoma oživela, skočila kvišku in kruleč zliežala, medtem ko se je zvrnil brat Vampo vznak v blato, pomolil roke in noge v vis in smrtnoprestrašen zavpil: »Me salva domine! Peklo se odpira pod mano in me hoče požreti! Na pomoč! Na pomoč!«
Tedaj je zaSnmelo, zapokalo, završelo ln zakrulilo po vseh grmih, povsod je oživelo pod uvelim listjem in na vse strani so križem prhnile v zmeden beg iz svojega
opoldanskega dremca spiašene divje svinje s širokimi ščetinastimi hrbti in debelimi glavami, stare in mlade. Kričeč se je Vampo pobral s tal in se zopet prekopicnil —• dva prašička sta s® mu zapletla med noge. Cvileč je pobegnila ena živalca, ko se je Vampo š težavo spravljali pokoncu, cedeč se od blata. V daljavi se je izgubljal lo-mast in žiimot, in brat je stal, zroč v nebo, a stran ste-gnjenima rokama in razkrčenimi prsti: »(fospod, gospodi Tvoja kazen je imela urne noge! Lepo si me po-tunkal za mojo grešno igro!«
Tedaj ae je zganilo nekaj pod njegovimi nogami, samo majčkeno, potem je bilo zopet mimo. Strmo je pogledal Vampo predse in videt moleti kosmato uho ix biata. »Aj, aj, aj!« se je začudil, zagrabil z obema rokama in pobral prašička, ki ga jc bil s težo svojega telesa utiačil. Samo it hip je pomišljal, potem je zavihtel živalco urno čez ramo. »Tole bo pa dobra pečenka za večerjo!« In prijazno je pomežiknil proti nebu. »V vsaki sili pošlje Gospod tudi tolažbo!«
ZaSumotalo je v grmovju. »Brat, brat!« je klicat Ebervajn, ki je prišel z dvema hlapcema, ker ga je pri. vabil Vampotov obupen vik in krik. Razlegal se je bil daleč po haložju in gozdu.
Tudi Svajkerju na uho. Med redkejšim grmovjem se je bil povspel na grič, k« je zaslišal kričanjK V skrbeh je prisluhnil in se hotel vrniti; tedaj je čul, da sta se klapca glasno nasmejala in je menil: »Če se je dogodila nesreča, kaj hudega ne more biti, drugače se ne bi tako gl»»BO smejala!« In je pomirjen krenil naprej. Grmovje se je vedno bolj redčilo, svet je prehajal v strmino. Upal je priti kam na višino, odkoder bi se mogel prosto raz-gledati po gosto zarasli dolini.
Tedaj mu je s pobočja dol udaril na uho jodler, ki je visoko in čisto kakor struna gosli zvenel tez dolino,
posestnik in gostilničar v Gorenjih Dolih. Kdo ne pozna njegove gostoljubne hiše in njegove hčere: Mencinove Nežke ki vodi ta dom enako kot nekdaj oče, tako da se vsakdo rad ustavi pri njih. Kako
ie bil ta 91-letni starček poln dobrote in krotkosti, ri mu ni dopustila, da bi le kdaj izustil hudo besedo ali kletev, — kako je bil od vseh spoštovan, si lahko videl na njegovi zadnji poti, kjer ga je spremila cela množica in med njo vseh stanov veljaki z e županom na čelu. Poslednji blagoslov njegovemu truplu je prišel podelil g. dekan Anžič, ki je na grobu tudi spregovoril pokojniku zadnje slovo, mlajšemu rodu pa besedo vzpodbude, da bi vsi sledili zgledu njegove dobrote in značajnosti. — Dva dni za njim je tiho ugasnil mlad mož v naj-!ej)ših letih — Ivan Bregar s Kolesnika. Mnogo j« trpel, ko ga je dve leti žgalo in sušilo v prsih, dokler ni globoko vdan v voljo Previdnosti in dobro pripravljen za vedno povesil glavo. Mladi vdovi z nedoraslima otrokoma želimo božje tolažbe.
Raka pri Krškem. Da smo zaspani, nam je zadnjič Skccjau »naprej vrgel*. To nas je pa res tako »pogrelo*, da bi ga gotovo »ta jezičnemu doktorju čez dali«, če se ne bi stroškov bali. Seveda se mi ne moremo z njimi »bosti«. Smo preveč zapuščeni I Nekaj smo pa ie vseeno storili. V nedeljo sta bila na Raki kar dva občna zbora: gasilske čete in pa krajevnega odbora JRZ. Ko so je pred letom snoval prvi odbor JRZ, je marsikdo dvomeč gledal od strani, češ, iine ne bo vleklo. Pa je preteklo leto pokazalo, da so ljudje stvar prav umeli, da je namreč vse odvisno od ljudi, ne pa od Imena.
Prečna pri Novem mestu. Dne 18. jauuarja je umrl tukaj znani posestnik, gostilničar in kovaški mojster Leopold Pečarič. Bolehal je že dalj časa za rano na želodcu, pred novim letom pa je odšel v Ljubljano na oj>eracijo, katero je sicer srečno prestal, a pozneje so nastopile rszne komplikacije, ki so uničile poslednje upanje. V zadnjem trenutku je bil prepeljan na svoj dom, kamor je tako iskreno želel — ter že čez dve uri izdihnil. Star 53 let zapušča ženo ter 7 otrok. Bil je tihega in blagega značaja, dober krščanski mož in skrben družinski oče. Kako je bil priljubljen, je najbolj pričal njegov pogreb, ko ga je na njegovi zadnji poti spremljala velika množica kljub izredno slabemu vremenu. Veliko je deloval na gasilskem polju ter bil od leta 1927 predsednik gasilske čete, ki ga Je temu primerno počastila s častno stražo ob mrtvaškem odru. Gasilci iz Prečne in Dol. Kamene so ga tudi častno spremili. Ob odprtem grobu »e je s primernimi besedami od njega jx>-
slovil v imenu gasilnega društva Cervan Frano. Pevski zbor pa mu je zapel na domu, v cerkvi in ob grobu več ganljivih žalostink. — Oljčni zbor JRZ bomo imeli v nedeljo 81. januarja po prvi sv. maM. — Izobraževalno društvo js poskrbelo za jx)iično predavanje. Predaval je g. kan. Kek. — Dekliška Marijina družba nas je razveselila ?. igro »Izvoljena Devicac. — V češči vasi je hlod zdrobil šolarja Mesojedec Karla; takoj je bil mrtev.
St. Jurij pod Knmom. Hudo razsaja pri nas »španska«. Prizanesla ni niti odraslim. Otroke je pa kar vse »položila«, tako da je ta mesec v šoli komaj četrtina otrok Bilo je tudi več smrtno-nevaruih primerov. Drugih novic pa ta mesec nI bilo. Število »Domoljubovih* naročnikov je tudi pri nas naraslo. — V nedeljo 31. jan. po prvi sv. maši je v Domu občni zbor krajevne organizacije JRZ. Člani, veliko vas je organiziranih, naj se to pokaže tudi na občnem zboru, zato pridite vsi.
Iz naših društev
Jeiica. Kat prosvetno društvo priredi v nedeljo 31 jan. ob treh popoldne prosvetni večer. Predaval bo prof. J. Šolar o slovenski besedi, nato pa bo še nekaj deklamacij in recitacij iz del največjih slovenskih pesnikov in nisateljev. Vstopnine ni. — Na Svečnico bo tudi ob treh popoldne komedija »Ploha« v treh dejanjih. Ker je igra primerna za preitpustni čas, pričakujemo številne udeležbe. Vstopnina navadna. Vsi vabljeni I
Preddvor. Prosvetno društvo v Preddvoru uprizori na Svečnico ob treh popoldne v Ljudskem domu zabavno veseloigro a petjem v štirih dejanjih »S t r i č e k ima milijone«. Ker se igro ne bo ponovila, vabimo vse prijatelje našega odra, da se predstave udeleže.
Sv. Gregor. Naše prosvetno društvo uprizo|l
v nedeljo, dne 31. januarja popoldne ob treh v dvorani veseloigro »Gosposka kmetija«. Ker Je čisti dobiček namenjen za električno razsvetljavo našega odra, vljudno vabimo, da se predstav«, ki n-idi obilo zabave, udeležite v obilnem številu. — Tudi naše društvo hoče tekmovati za »Doino-Ijubovo« nagrado, zato pridno agitira in nabira nove naročnike za naše katoliške časopise. Upamo, da bomo dosegli lep uspeh.
Borovnica. V nedeljo, dne 51. januarja priredi naše prosvetno društvo lepo Igro »Luč z gora« v sedmih' siikoh. V Igri se kaže dijaško življenje, boj za mladostno lepoto, poštenost in čistost v
sredi med slabimi, v zlo in hudo pogreznjenimi tovariši. Pridite! Začetek ob treh. Med odmori tamburaški zbor. Dvorana bo teplo zakurjena.
Sv. Helena. Fantovski odsek prosv. društva uprizori v nedeljo, dne 31. jan. ob treh popoldne igro »Dime ž«. Vsi prijatelji naših fantov vljudno vabljeni
Št. Jurij pod Rumom. Prosvetno društvo igra na pustno nedeljo po 10. maši veseloigro »Davek na samce« Cene vstopnic znižane, da bo vsem vstop omogočen. — Društveni odseki se že pridno pripravljajo na materinski dan, ki ga nameravajo prirediti prvo nedeljo v marcu.
Artiče pri Brežicah. Naše Prosvetno društvo nas bo na Svečnico ob 3 popoldne v narodni šoK razveselilo z igro »Zmešnjava za zmešnjavo«, burko v 5. dejanjih. Kdor se hoče za predpust res iz srca nasmejati, ne sme doma ostati. — Ponovno se je knjižnica Prosvetnega društva izjx>polnila z novimi knjigami, kakor z Jurčičevimi in mladinski-mi spisi, tako da ima tudi mladina sedaj svoje knjige za pouk in kratek čas. — Zdaj, dokler je še čas, si naročite dobre katoliške časopise, da boste dobili še vse številke. Dober časopis in knjiga sta kot dobra prijatelja, ki prinašata srečo v družino. Slab časopis in knjiga sta pa kot hudoben človek, ki prinaša v hišo nesrečo in nemir. Zatorej v vsako res katoliško hišo katoliški list.
Vlnnaše—St. Duh. Naše mlado presv. društvo priredi v nedeljo, 31. januarja in na praznik 2. februarja točno ob 4 pop. veseloigro v treh dejanjih »Cigani«. Ker bo za to prireditev prenovljen oder, zato vas vabimo, da v obilnem številu pose-tite to predstavo. Med odmori igra priznana domača godba 1
Prežganje. Občinski odbor društva Rdtfega križa priredi na pustno nedeljo, 7. februarja po 10. maši v »Ljudskem domu« veseloigro s petjem v 5. dejanjih »Slaba vesti. Igra je polna lepih pr.-zorov in tudi vloge so dobro razdeljene. Pri ig-i sodeluje vrla učiteljica gdč. Anica Gruden, ki smo jo z veseljem sprejeli v svojo sredo. Pridite!
St. Trojica nad Moravčami. Katol. prosvetno druStvo priredi na Svetnico ob 3 popoldne v Seli igro »Pogodba« in burko »Laži zdravnika*. K udeležbi vabi uljudno odbor.
Vodice nad Ljubljano. Na Svečnico 2. februarja ob 3 popoldne vprizori dramski odsek Kat prosvetnega društva v Domu Jalnovo 3. dejansko burko »Lesena peč«. Pred predstavo in med odmori pa bo nastop« znani Vodiški kvartet
£n nato je zapel jasen, dekliški glas, tako urno in živo, tako lahko in Igrivo kakor metuljčeS nad sončno ledino.
Sledeč zvoku mladega glasu, je dospel Svajker do konca grmovja in stopil na odprto, s peskom napol zasuto reber.
Tam je obstal in debelo pogledal s svojimi modrimi očmi. Vedra pesenr, čisti glas, nad njim toplo sonce in jasno nebo in še nekaj v njem samem — vse to je budilo v Svajkerju pričakovanje prijaznega pogleda. In kaj Je našel? V redki senci krmežljavega gloga je sedela majhna šibka postava, borno oblečena v siv gunj. Na glavi so se kakor šopi d račja ščetinili zmršeni, na debelo za-maščeni lasje, ki menda niso imeli nobene barve. Ali so bili rumeni, rjavi ali aivi? In obraz? Ali je bil lep ali grd? Svajker je tuhtal, a te uganke ni mogel rešiti. Zakaj dekletov obraz in roke, vse na njem, kar se je videlo izpod gunja, je bilo tako izdatno zamazano, kakor da bi to čudno bitje imelo navado, kopati so vsak dan v sočnem blatu. Poleg dekleta je ležal koeast kozel in pritiskal svojo bradato glavo s krivimi rogovi ob pastirico; dalje zunaj na rebri so se med kamenjem pasle štiri lisaste koze. Dvignile so glavo, ko je stopil Svajker izmed grmovja, in prišle radovedno bliže. Kozel je skočil kvišku in zameketal, kakor bi hotel vpra-Sati: Kdo je pa to? Potem je hitro odločen krenil proti Svajkerju, stegnil vrat in mu ovohal obleko. Pa mu vonj pobožnostl očitno ni ugajal, stresel je glavo, da se mu je zamajala brada, parkrat poskočil, nato zopet obstal in napošev gledal meniha.
Pastirica je počasi vslala; očitno se je prestrašila, zakaj palica v njeni roki je drhtela, in oči so bile široko. razprto, da se je okoli zenic videla belina.
»Pozdravljen, otrok!« je spregovoril Svajker in po-nujni roko. A pastirica je stala negibno, drhtela in gle-
dala. »Pozdravljen, otrok!« je ponovil Svajkefr. Pastirica je molčala. »Odzdravi ml vendarle Nobenega odgovora. »Govori vendar I Saj moraš znati, ker sem te čul peti.« Nič odgovora. Svajker je zmaja! z glavo. »Toda otrok, zakaj si tako neprijazen z mano? Moram te nekaj vprašati... spregovori vendar vsaj besedico!« Pastirica je zgenila ustnice, a noben glas ji ni hotel z jezika.
Svajker se je popraskal za ušesi. »Potem moram že sam pogledati, kje je pot.« Molče ae je še enkrat ozrl na mutasto zamazanko, zmajal z glavo in zavil po rebri navzgor. Pastirica je stala ko vkopana, toda počasi je okrenila obraz in strmo gledala za odhajajočim menihom.
Zdaj Je stal, oprt na svojo palico, v svetlem soncu; njegova brada in plavi lasje so blesteli ko srebro. Napeto je gledal v dolino; med zmedo grmovja je opazil tu pa tam košček bleščeče se Ahe. Tudi je slišal govoriti Vampota in hlapce, in je po gibanju visoke halozo spoznal, kje so. Zdaj jo pa tudi videl, da ni bilo težko najti izhoda iz grmovja. Pošev proti vzpetemu hribu morajo hoditi in prišli bodo na majhno jaso, s katere se je vidno razpoznavala pot proti svetlejšemu visokemu gozdu. Odprti rebri, kjer je stal Svajker, je bil ta gozd še bliže; tako je menil, da bi bilo najboljše, ako se spusti skozi gozd in krene proti svojim ljudem po poti, ki se je morajo držati.
Komaj je dospel med drevje, je čul za seboj nekaj hrestati in pokati; ko se je okrenil, je stala pred njim pastirica in koze so bile pritekle za njo.
Svajker se je zasmejal, zasadil palico predse in si položil brado v dlan. »Otrok, čemu pa tečeš za mano?«
(Nadaljevanje »ledi.)
Petnajst metrov oddaljen od njega je vrgel njegov pomočnik visoko v zrak karto kot jih rabimo j)" igranju. Karta je bil« srčna dvojka. Med padcem se je neprestano vrtela in spreminjala tudi smer svojega padca. In sedaj nezaslišana mojstrovina: častnik je dvakrat ustrelil v zraku se vrtečo in smer spreminjajočo karto in točno pogodu oba srca.
Od česa umiramo. Britski zdravstveni urad je preiskaval vzroka smrti in je izdal tale pregled. Od 29 liudi umre samo eden naravne smrti vslea starostne oslabelosti. Največ ljudi umrje žara« srčnih bolezni, katerim podležejo predvsem duševni delavci. Za tifus«« umre vsak 1627 človek, " ošpicami vsak Uf, škrlatinko vsak 495, £ oslovskim kašljem pa vss* 233. Za davico umre f vsak 114 Evropejec, i* rakom pa vsak sedmi cw vek.
Tako jet A.: »Cen« * tako čmeren iti žalost«'■ B.: »Danes sem fzg« ™
sfiff "»g??
vzrok njene smrti?« »J »Saj še ni umrla, amP"* poročila se je.«
lavna zahvala
Podpisana Morila CcSltlK, lastnica trgovine Janko Čeinik v Ljubljani, asm imela dne 14. t. m. T svoji trgovini nevaren pniarj bil pa je kmalu »duSen, k čemur so pripomogli razes »osedov in polici)* zlasti HuMtanSMt BSKitCHl fiSilld, ki Jim izrekam v«o hvalo ia priznanje
Prav posebno pa s* čutim dolino zahvaliti se . Slavil! lutf. 20Vflr0V«lnl banhl V Ljubljani, ki ie Ikodo ocenila in tudi takoi plačala v moje popolno zadovoljstvo. Zato vsakomur priporočam, da se zavaruje pri ..Slavili' .
Svoje ceni. odjemalce pa prosim, da mi ohranijo svoje zaupanje Se za naprej; potrudila se bom, da bodo s postrežbo v moji trgovini kar naibolj zadovoljni.
V Ljubliani, 22. januarja 1937.
narlf« CeSMK
Ljubljana, Lingar.eva ul. št. 1
»Hmtadra«, ki igra le enkrat na leto in to pri pustni predstavi. Vsi, kl se želite pošteno nasmejati in zabavati, ste na Svečnico iskreno vabljeni v Vodiški dom.
Sostr«. Naša prosveta vprizori 2. februarja ob potMirih popoldne veseloigro »Ž e n i t e v«. Cisti dobiček je namenjen za stavkujoče papiniičarje. Vabljeni 1
Kadeče pri Zidanem mestu. V nedeljo, dne 31. januarja bo v cerkveni hiši obširna razstava katoliškega tiska, Razstava bo odprta lakoj po prvi maši. Na razstavi boste videli razstavljenih mnogo časopisov kakor so izhajali več let, seznanili se boste s tiskom, ki ga s pridom berite in knpite. To je prva razstava tiska v Radečah, in jo razstava velikega obsega ter vnin bo zagotovo odprla pregled katoliškega dela pri Slovencih. Zato naj se je vsak udeleži. — Občni zbor krajevne organizacije JRZ bo v nedeljo, dne 31. januarja, ob 11 v dvorani Narodnega doma. Vsi člani vabljeni.
Vrhpolje pri Moravčah. Prosv. društvo priredi M Svečnico ob 3 popoldne v tukajšnjem Prosvetnem domu burko v 3. dejanjih »Lesena peč«. Vsi, kt se hočete poSteno nasmejati, uljudno vabljeni!
Mekinje. Zanimivo predavanje o glavnih Marijinih božjih potih s pomočjo 88 lepili barvanih •lik bo imel 31. januarja ob treh pojioldne župnik V. Cadež. Vstopnina. 1 in 2 Din. Tudi okoličani vabljeni. — Dekliški odsek Prosv. društva P« se bo prvikrat javnosti predstavil na pustno nedeljo in sicer bo uprizoril dve veseloigri: >Jurčki« in »Strahovi«. Z ozirom na pustno pobožnost na fiutni bo začetek izjemoma ob a pop.
Brezovi?« pri Ljubljani. Naše prosvetno druStvo uprizori v nedeljo 3!. januarja ob 3 popoldne in ob 8 zvečer v Kal. dotuu na Brezovici komedijo v 5 dejanjih »Revizor«. Vsi prijatelji M»«ga društva vljudno vabljeni.
DOBRO CTIVO
k Občinskim oglednikom klavne živin« priporočamo: Pravilnik sa ogledovanje klavnih tirali
in mesa (Uradni list 16. 11. 1925 Stev. 348-104) Din 6.—; Navodila oglednikom klavnih tirali in mesa in ostalih živil Živalskega izvor«. K pravilniku za ogledovanje klavne živine in mesa spisal Hugon Turk Din 18.—; Zakon.o nadzorstva nad iivili — Zakon o kontroli zdravil biološkega Izvora Diri 3.50; Pravilnik o natančnejših določilih za izvrševanj« rakona • nadzorstvu nad iivili Din 5.—. Dalje priporočamo mrliSkim oglednikom: Naredba o mrliško-preglednem redu — Navodila e« mrliške preglednike Din 5.—. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
NAZNANILA
n Duhovne vaje zu dekleta od 13. februarja do 17. februarja toplo priporočamo. Prostora je le dosti, vendar se takoj priglasite na naslov: Dam Urennadcžne, Mula l.<ol<a pri Ihana, p. Domžale.
Šmartno pri Uliji. Na Svečnico ob 7 zjutraj priredi krajevna Kmečka rveza veliko kmečko «bo-rovanje. Govorila bosta g. Erodar, predsednik Kmečke zvez«, ter g. Mihelčič, župan iz Celja. Tovariši kmetje, pridimo na zborovanje. Slišali bomo, kaj nam je začeti, da pridemo do boljših časov, Vablieni ste pa tudi kmetje iz drugih občin. Skupno »e borno navdu&ili za organizacijo in postavili skupne cilje. Po zborovanju bo volitev odbora v okrajno Kmečko zvezo za sodni okraj Litija. Ker je ustanovitev okrajne Kmečke zveze zelo važna, zato ste vabljeni vsi predsedniki in tajniki krajevnih Kmečkih zvez, ker le ti imate po čl. 27 pravil pravico voliti in voljeni biti v okrajni odbor Kmečke zveze. Zato sklicujemo zastopnike vseh krajevnih Kmečkih zvez, da se tega zborovanja z« gotovo udeležite. Pripeljite s seboj svoje prijatelje in lote de.
Trebeljevo. Krajevna organizacija JRZ priredi v nedeljo 31. jan. po 10. maši v »Ljudskem domu« na 1'režjjaajem redni letni občni zbor. Trebeljevskc občane, člane JRZ opozarjamo na važnost tega občnega zbora. Naj vsak član ve, da je dolžnost, da se zbora udeleži.
Škocjan pri Mokronogu. Krajevna kmečka zveza priredi v nedeljo 31. januarja in »a Svečnico po prvi maši v dvorani kmetijski tečaj. Predavali bodo gospodje iz kmetijske šole na Ormti. Ker bodo predavanja važna za kmeta, ste vsi kmetje (Škocjanske tare vablieni k udeležbi. — SmrekaT Ivan, predsednik KKZ.
Dolenji Logatec. Krajevna Kmečka zveza vabi na sestanek svoje člajie, ki bo v soboto, dne 30. januarja 1937 ob 19.30 v dvorani Prosvetnega društva v Dol. Logatcu. Na sestanku bo predavanje -Gospodarska politika is kmet«. Pridite v obilnem številu ter pripeljite s seboj tudi nečlane, da uvidijo pomen te nujno potrebne organizme.je kmečkega stanu. Vabimo tudi naše ženstvo, da se predavanja udeleži. Člani Kmečke zveze, pengitirajte, <la bo udeležba zadovoljiva.
RADIO
Vsak dan: 12 Plošče, 12.45 Vreme, poročila, W Ca8, spored, 13.15 PlcSče, 14 Vreme, borza, 19 JJ 22 Ca«, vreme, poročila, spored. — Četrtek, januarja: 18 Rad. orkester; 18.40 Slovenščina 13 Slovence; 19.30 Nac. ura; 19.50 Zabavni pri-»rtek; 20 Ciganski napevi; 20.30 Prenos koncer-" u tranč. cerkve; 21.30 Radijski orkester: 22.15 ■»"• orkester. Petek. 29. jan.? 11 Šolska ura; 18 conska ura; 18.20 Ork.balalajk; 18.40Francoščina; "■al Nac. ura; 19.50 Zanimivosti; 20 A kad. pev. "vintet; 21 Prenos iz Turina; 22.15 Nekaj naših P?«mic; 22.30 Angleške plošče. - Sobota, 30. jan.: 10<Kiski orkester; 18.40 O relativnostni teoriji; »■«! Nac, ura; 10.50 Pregled sjoreda; 20 O au-»nji Politiki; 20.20 »Na trški gori« - veseloigra; « ' ««dijski orkester. - Nedelja, 31. januarja: Dls ni0' 8'30 Telovadba; 9 Cas, poročila, spored; k' " PloSče; ».45 Verski govor; 10 Prenos cer-m K'asbe; 11 Plošče; 11.80 Recitacije; 16 Plo-
šče; 17 Kmetijsko gospodarski pomenki; 17.20 Dosti na dveh harmonikah; 18 Polet na lune, veseloigra; 19.30 Nac. ora; 19.50 Slovenska ura; 20.30 Pevski dueti; 21.10 Plošče; 21.20 Radijski orkester; 22.15 Radijski orkester. — Ponedeljek, 1 febr.: 18 Zdravniška ura; 18.20 Plošče; 18.40 Kulturna kronika; 19.30 Nac. ura; 19.50 Zanimivosti; 20 Pratika za mesec svečan; 22.15 Koncert rad. orkestra. — Torek, 2. febr.: 9 Čas, poročila, spored; 9.15 Plošče; 9.45 Verski govor; 10 Preno« cerkven« glasbe; 11 Plošče: 11.30 OtroSka ura; 12 K lavinski koncert; 16 Vprašanje vojnih žrtev v Jugoslaviji; 16.20 Sramel; 17 Kmet. ura; 17.20 Rad. orkester; 19.30 Nac. ura; 19.50 Zabavni zvočni tednik; 20 Koncert godbe 40. pp.; 22.15 PlošSe. — Sreda, 3. febr.: 18 »Zgodba o dveh cekinih« — igrira; 18.40 Zakonsko pravo; 19.30 Nnc. ura; 19,50 Uvod v opero; 20 Prenos opere iz Nar. gled. v Ljubljani.
Mali oglasnik
Vsaka drobna vretiea ali me prostor vetja e« snkrat Din f>. Naročniki ..Dnmoljnh«" plačajo samo polovico, »ko kupujeio kmetijske po-trebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo ooalov ozirom« obrtniki pomočnikov uli vaiencev In narobe
Pristojbina z« male oglate se platoje naprej.
Hlapca in deblo
sprejme posestnik Brezovica št. 25 pri Ljublj.
Pozor čevljarji!
čevljarske šival, stroje raznih znamk in vrst. rabljene in nove dobite najceneje na hranilne knjižice vseh zavodov. Zahtevaite cenik na upravo Domoluiba pod »Zaloga« št. 380
SisalBl sfPoiTtS
(bieiklji) vseh vrst in zfi«fflk, po najnižjih cenah. na hranilne knjižice vseh zavodov, prodajamo dokler zaloga traja Zahtevajleeenike na opravo Domoljub« pod »Zalngai št. 391.
Vašim nogam boUrX
in mraz neznan« stvar, nko naročite čevlje pii Jernej Jeruj. Zapoge 10 p. Smlednik.
sprej me r.draio, pošteno in pnmetno služkinjo, do 18 do 22 let staro za hišna in poljska dela. — Naslov v upravi Domolmba pod št. 1140.
srnam m, T;:.
jen ročen! naprodaj. -Omahen Jože. Rudnik št. 84 pri Ljubljani.
Čevllai*. pemačniMa
v starosti 28—36 let sprejmem w v malo delavnico. Mora biti debro izvežban v kro-jartjn. »rešivanto. ši-venem in tbilem dela kakor tnli v vsem drugem delu, ki spada K čevljarstvu, ter ima veselie do poniževanja ene preiivalke iu vajene«. — Ivan Jamar čevliar. B ed-Grad 13.
SivalBB irreit:
Gritzner, Kaiser Vesta. Pfaff zelo poceni pri tvrdki Plevel v Preski, p. Medvode. Pogrezolni že od 2000 - Din dalje. Pridite kupiti
Za mol dmrrie dost
umike. Plošče, gramofone. radioaparate itd. prodajamo po ugodnih cenah tudi n« obroke. Elektroten, Pasaža nebotičnika.
Lepo izbiro svat za
STCČnltS Bolenc. Ljubljana, Woltnva si 10.
Jlnfft« 10 pogon mta-fflnior tilBjee prodan,. Dobro ohranjen, tkoraj še nov. Znamka Picolo A -— Siicvec Anton, Stari dvor p. Radeče.
«i*ecHi Prti rS
žice: Ljudske posojilnice Mestne iraniih co in Kmetske posojiin ce v Ljunljani. — Anton KovačiS. tovarna peči, Ljubljana. Rožo« dolina
Tračne lasa
(Bandsiiae) n« ročni pogrni, pripravna za mizarja «!i kolatja. ter likobelaik poceni proda m. Tudi 2C00 kg sena prodam po 40 nar kg. Pogača r Al., Pristava, MengeS.
timimm Zpreveli-
ke zaloge razno želez-nino i« ini Lenih een*h. Fr. Stupica, želeauina' Ljubljana. Gosjiosvet-sk« eesta !.
Ženini in sevtstt:
črne suknje in obleke
si po najnižji ceni nabavite on Preskerju na Sv. Petr« eesti 14.
llf>Mi>a *P'ejmi takoj Ivan Kubelj, krojač, žužem-IMKffiti herli št. 61. Dolenjsko.
SlllJkifl • '5—18 letno ia kmetska 'lela sprejmem ulUtRlH a Vprašali v podružnici »Slovenca« v No-
vem meslu.
»Koliko bratov imaš?« — »Dva.« — »Kako je to mogoče, tvoj oče je vendar rekel, da ima tri sinove?«
HRANILNICA IN POSOJILNICA V KAMNIKU
• suma 22 - L®smn k«ša
registrovana zadruga t neomejeno zave/n
Sprejema hranilne vloge in jih obrrstnje po dogovora do 5%
Jamstvo presega večkratni znesek vseh vlog.
T
Vse patreMfldf za kaDHiio. gospodarstvo. obrt in MMhntriJe kupite naiboli ugodno pri tvrdki
JL SUSHIK. železnina, LJUBLJANA, Zaloška
Velika zaloga!	Nizke cenel
Tudi ženitbena pogodba
On: »Gospodična, vi ste kakor večerna zvezda.« Ona: »Vi ste prvi, ki mi to pravite.« On: »Potem vas pa prosim, da mi dovolite, da dam tej novo odkriti zvezdi svoje ime.«
D^aoKuricfin naznan a založništvo Družinske rratike, da ie v Jugoslov. knjigarni in v prodajalni Ničmar v Ljubljani ie nakar izvodov Pratike v zalogi, - Tekme se torej ie lahko udeležite.
Zadostni dohodki
Oče: »Tega moža nikakor ne smeš poročiti, Katica; saj komaj zasluži 1000 Din na mesec.«
Hčerka: »O, oče — en mesec tako hitro mine, če se imata dva ree rada.«
Planiniek
lastnik trg. agenture za bančne in kreditne posle v Ljubljan , Beethovnove ulica 14/1, telefon 35-10, vam Izposluje vnovčenie terjatev in pri denarnih zavodih najknlantneje tekoi v gotovini.
»Zakaj jokaš, Micika?« — Micika: »Moj brat mi je "rgel zemljo v vodo.« — Stric: »Ali z namenom?« — Micika: »Ne, s sirom.«
Čast si® beseda! ŽuSj je izginil s korenino vred.
laltflR« in t**aw« prenehajo v aakij minutah. Iim dbs, ki dela iudei«,
ZutJ Je srd žebelj v VaSem prstu. Cc odra« žete njegovo povrfije, ostane korenina 'n kmalu se žulj povrne ie hujSI kekor Je bil Sigurni. sodobni, znanstveni način pa Je ta. da se žulji odstranijo • korenino vred brez vsake nevarnosti In sicer tako. da tvoje bolna noge namočite v vroči vodi, auperokslgenira-ni z malo količino Saltrat Rodella. Ta posebno učinkovita kopel za noge omehča tudi najstarejše ter najtrie žulje In trdo kožo. Bole-* čine takorekoč naenkrat prenehajo. Noge nt8 več ne bole, ne srbijo In tudi niso vnete alt otečone. In novi čevlji so Vam takoj prikladni ln Vas prav ntč ne USčijo. Zahtevajte Se danes v svoji lekarni Saltrat Rodeit in jutri boste reSenl vseh bolečin na nogah Hoja Vam bo užitek
BREZPLAČNO. Na podlagi posebnega dogovora z irdelovateljl lahka sedaj vsak čilattlj toda lista dobi lirezplačno zadostno količino Saltrat Rodella. Pilite Se danes. Ne poiiljaft« denarja. Naslov: M. Ncumacn, service 21-F Zagreb, Boiicovičeva ul. 44.
Gejka timska brana
in premalo gibanja sta v zimskem času često vzrok slabe prebave želodca, čestih omotic, zaprtosti in nerednega črevesnega delovanja, Stare bolezni se vsled mraza zopet izraziteje pojavijo: hemoroidi, motnje v želodcu, zaprtje, zastrupljene, črevesna obolenja, splošno in prehitro debeljenje, glavobol, nespečnost, napetost telesa ter omotica. Posebno zrelejše in starejše osebe so tem nadlogam podvržene.
Planinka čaj-Bahovec čisti ter tako deluje blagodejno na vse telo in na Vaše splošno zdravstveno stanje. Zahtevajte v apotekah izrecno le »Planinka« čaj-Bahovec, ki se ne prodaja odprt, temveč ie v zaprtih in plombiranih zavitkih po Din 20'—, polovičnih paketih po Din 12'— in poskusnih vrečicah po Din 3*50, Pišite po brezplačen vzorček proizvajalcu: Apoteka Mr. Bahovec, Ljubliana, Kongresni trg 12,
S. br. 295S0U4.
Trgovsko potov
Iz Zlina se je 8. t. m. podal na pot ol%rog svela g. Jasi Bata. predsednik upravnega odbora Jugoslovanskih tvornlc obuval v Borovu. Spremlja ga devot članov uprave velepodjetij. O svojem trgovskem potovanju okrog sveta je Bata takojp pripovedoval: »Svetovna trgovina je nemogoča brez svetovnih cest in prometa. Samo ljudje, ki sedijo pri topli |tefi, govorijo in modrujejo o nadproduk-eiji. Ali vesto kakšna io situacija v naši stroki? Za 2000 milijonov ljudi se napravi letno po 900 milijonov parov čevljev. Če bi te čevlje med vseinl ljudmi razdelili, bi hodil vsak človek z eno nogo obut, z drugo pa bos. Nadprodukcije ni, pač pa je beda zavladala na »vetu. Beda pa pomeni hlper-produkcijo najrazličnejših sporov. Ali bomo rešili mednarodno izmenjavo dobrin in tako odstranil! bedo, aH pa bomo pomnožili mednarodno izmenjavo granat ln s tem še bolj povečali bedo. Vsak človek, kt Ima kako odgovorno«!,, se mora truditi, da bi vsaj v svoji stroki odstranil vse napake in zapreke, ki ovirajo svetovno vzajemnost. To je tudi svrha mojega potovanja. Ne hazardiram in no borim se za letalsko rekorde. Letim zaradi tega, ker aviaciji zaupam. V bodočnosti brez aviacije ne bo mogoče trgovati. Prepričan sem, da bo aviacija spet dvignila avtoriteto Zveze narodov, kadar bodo tudi sinovi največjih narodov prišli do prepričanja, da niBO nikdar in nikjer varni življenja.«
litje okoli sveta
Na letališče tvTdke Bata je spremilo predsednika več sto oseb, med njimi je bil tudi ravnatelj Batinih podjetij v Borovu g. Toma Maksimovii. G. Bata ae je od spremljevalcev poslovil, potem pa takole nagovoril svoje nameščence ln delavce:
»Med gospodarskimi problemi, zaradi katerih potujem v svet, sta nakup in prodaja enako važna. Cene nekaterih sirovin eo se skoraj štirikrat podražile, kar Je znatno podražilo tudi našo produkcijo in bi vse to lahko imelo nekoč neugodno posledice v pogledu vaš® zaposlitve. Zdaj se še nt treba bati. Vam se sploh ni treba bati, a moja dolžnost je, gledati za 10 let naprej in 2ato moram v svet, da sam vidim, kakšne nevarnosti pretijo in da najdem pota nadaljnjega napredka. Ne letim baš zaradi naročil. V svet se podajam zali* da spoznam, kakšno službo vrši naše delo ln kakšno bi moralo vršiti. Podjetje, ki ga zdaj zapuščam, počiva na čvrstih in zdravih temeljih. Ničesar in nihče ga ne more Ogrožati, razen vas samih. Vašemu delu želim mnogo uspeha.«
Po tem slovesu Je letalo odletelo proti Alpam v smeri Benetk, od tam pa vodi pot v Severno Afriko, Azijo in Severno Ameriko. Svetovno trgovsko potovanje je preračunano na štiri mesece.
Učitelj: »Zakaj je Adam vzgriznil v jabolko?«
Učenec: »Ker ni imel noža.«
Neslna hranilnica ljubljanska
Nove vloge .................Din 50,000.000'—
Oproščene vloge, prenešene na nov račun * 60,000.000"—
Skupno stanje novih vlog.........Din 110,000.000'—
Nove vloge vsak čas izplaeijive!
Obrestna mera do %%
M vse vloge lamfl mestna obtlna ifu&lfaKisfta
»Domoljub« stane 18 Din za celo leto, za inozemstvo 6» Din. — Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«, naročnino, Inse-rate in reklamacije pa uprava »Domoljuba«. - Oglasi se zaračunavajo po posebnem renfku. — Tefelon uredništva in uprave: 29-92, 39-93, 29-94, 29-95, 29-96. — Izdajatelji Dr.Gregorij Pečjak. — Uredniki Jože Kotiček. — Za Jugoslovansko tiskarnoi Karel Ceč.