Poštnin: plačano v ¿otov.nL
Posamezna Številka t Din.
Št. 34. Lero XIX. - Kranj, 24. avgusta 1935.
Uredništvo in uprava je v Kranju, Strosumajerjev trg, štev. t. Tele/on št. 73. »Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefranki-ranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za »Gorenjca"", celoletno 40 Din, polletno JO Din, četrtletno 10 Din, pos.št.I Din.
List za g os p o da rs t v o, socialno politiko in prosveto
o so tiči!
Ali kozla v zelnik na zelje ! !
Te dni nas kar po vrsti razni časopisi obveščajo, kako si prizadevajo posamezni JNS-arji zase osebno in seveda tudi za maloštevilne pristaše, kako bi jih spravili v novoosnovano stranko Jugoslovansko radikalno zajednico. — Vsakemu količkaj politično mislečemu človeku bo menda na prvi pogled jasno, zakaj se tem visokim gospodom, ki so nas zadnja leta neusmiljeno mre varili, gre. Prav gotovo jim ni toliko na tem, da bi svoje zapeljane ovčice na deželi osrečili s kako koristjo, saj jim take koristi razun svojim priganjačem še preje, ko so sami vladali, niso mogli dati. Gre ne samo zato, da bi sami splezali zopet na površje kot generali ali pa dosegli vsaj to, da bi se ne moglo zasledovati njih krivičnih del in preganjanja celokupnega naroda tekom zadnjih let JNS strahovlade ali pa režima POF.
Pomislite, kakšna naj bi bila potem politika, če bi dobili ti ljudje na njo kak poseben vpliv! Dandanes kar po vrsti začno zatrjevati, da sprejemajo program nove zajednice. Do nedavnega pa so zatrjevali, da so bila prejšnja načela POFa in JNS edino pravilna. Doslednost pa taka! In kdo naj bi si zaželel takih voditeljev? Mi se ob tej priliki moremo spomniti samo na take ljudi, ki so s fronte dezertirali in se pri vsem tem junaškem delu s svojimi zavezniki tudi v Sloveniji po časopisju bahali s svojimi ..dobrovoljskinii" akcijami. Pri tem bo najbrže prav merodaj-no še to vedeti, da se pri vseh takih stremljenjih ne more govoriti samo o nezanesljivosti takih ljudi, ampak celo o prelomu prisege. Saj še ni niti tako dolgo, kar smo o neki posebni POF-ve-ličini brali v časopisih tako junaško dejanje iz fronte same. In ti naši slovenski vsiljivci so se nekateri tudi trkali na junaška dobrovoljska prsa in ti so tudi nastopali v politiki tako, da je drug državljan, ki ni trobil popolnoma v njihov rog, veljal za izdajalca domovine. Primite tatu! se je uveljavljalo kot geslo. In take ljudi naj bi se kar na lepem sprejemalo v stranko in se jim dajalo morda celo generalske šarže. Ta bi bila lepa!
Škerbec Matija:
Pa to vse morda še ne bi bilo najhujše. Ti ljudje znajo tako govoriti, da jim poštenjaki, ki niso bili nikoli člani ali simpatizerji takih programov, kot so jih imeli ti ..dobrovoljci" in Pofarji in JNSarji in jim sedaj radi čudne dobrodušnosti ne gredo samo nasedati, ampak jih kar naravnost podpirajo in so zraven ti celo hudi. če se jim ne da prav ter radi tega celo raje planejo po lastnem človeku. Kam naj bi prišli, če bi se vodila taka politika?
Mi smo mnenja, da naj se taki ljudje, ki so izdajali svoja načela in se prodajali tudi za pol ficka, najpreje v svoji duši poboljšajo, to poboljšanje dokažejo v dejanju, naj popravijo krivice, ki so jih storili in šele nato naj dobe mesta v dostojni družbi! Če bi se še tam dobro obnašali, potem se jih naj vzame na nabor in če bodo potrjeni, potem se jih naj sprejme šele v armado, če imajo pa tudi kvalifikacijo, naj gredo tudi nato šele v podoficirsko šolo ali celo oficirsko šolo. Saj tako moramo tudi mi delati in pri tem še dopri-našati velike žrtve radi naše skupne boljše bodočnosti.
Te naše besede sicer veljajo tudi za zapeljance na deželi, ki jih je pa sicer malo. Za nje velja pač samo v toliko, v kolikor so se tudi ti pregrešili nad svojo okolico. Prav gotovo je, da o takim zapeljaneem. ki niso drugega nič storili, kot s svojim glasom podpirali nasprotnike, ki so jih samo zavajali, da bodo taki lahko našli pot nazaj v skupno hišo in v složen dom tudi na vasi. Seveda bodo morali tudi tam uvideti zmotnost svojega dosedanjega nastopanja ali pa se otresti strahu, ki so jim
ga znali ti samozvani samostojni in li-eralni in ..dobrovoljsko" POFarski generali s svojo knuto vcepiti. Kdor pa gre podpirati take ljudi, ki so nas naravnost davili zadnja leta. ta ni od novih vsiljivcev tudi ne za las boljši.
Jasnost mora nastati tudi na tem polju in značajnost se mora uveljaviti tudi v politiki!
To je sicer samo mnenje našega lista, za katero pa smo prepričani, da ga bo z nami vred delila vsa poštena gorenjska javnost.
Ko urejamo dom
Več let je gospodarila družba brez zaveze, ki si je nadela ime J. N. S. v našem narodnemu domu, hujše kakor krivični oskrbnik, ki ga je svetopisemski gospodar odslovil iz službe. Ta oskrbnik je zapustil našo hišo v žalostnem stanju. Skoro na beraško palico nas je spravil, med tem, ko so si nekateri „vzor nacionalisti" z narodnim premoženjem polnili žepe z miljoni. Pa to še ni bilo dovolj! Da bi si zavarovali neomejeno posestno stanje, so vršili naj-grša nasilja nad vsemi, ki so se količkaj upirali temu izmozgavanju države in naroda. Najboljše narodne delavce so proglasili za protidržavne in večino naroda kot simpatizerje Janka Puste.
Sedanji režim je napravil konec temu žalostnemu stanju in treba je popravljati grehe, ki so se delali leta in leta nad narodom! Težka bo ta naloga! Posestvo je lahko spraviti na rob propa da, a urediti ga je težko! Požge se vse lahko v trenutku, zidati je treba leta!
Ko se tako sedaj razgledujemo svobodno po pogorišču, ki ga je zapustil za seboj prej Sni režim, se seveda z ne-voljo in jezo spominjamo vsega, kar smo pretrpeli, vse škode, ki jo mora nositi narod in država. Čisto razumljivo je, da pada marsikaka bridka na račun onih, ki so to zakrivili in podpirali. Krivcev je upravičeno strah sodbe, ki prihaja z neizbežno sigurnostjo! Narod je miren in zaupa v pravico, ki se prej ni i slej izkaže! Pravica zahteva zadoščenja .a !:rivi"o. popi ;vo :kode'
Marsikdo, ki je bil v žlahti z ono družino, bi se danes rad kako napravil lepega in se otresel odgovornosti, ki si jo je nakopal. Ko tu in tam pade kaka ostra beseda, na račun krivcev, se ti kaj radi tolažijo s »sporazumom", s „slogo" s tem, „da je treba vse pozabiti in odpustiti, da mora sedaj nehati ona ostra borba, ki je tlačila naš narod". Največji krivci bi nam danes radi delali celo kake moralne pridige o vseodpuščajoči ljubezni in pozabljivosti.
Res je to, da mi kot kristjani ne smemo iskati nikdar osebnega maščevanja in da moramo osebno ljubiti tudi svoje sovražnike in jim, če so v potrebi, tudi pomagati. Nikjer pa ni rečeno, da moramo radi ljubezni do bližnjega trpeti in nositi krivico, pustiti, da bi nam kdo mirno in nekaznovan kradel naše premoženje in naše dobro ime! Pred ljubeznijo je pravica! Naša ljubezen mora biti taka, da ne daje potuhe krivici, da ne goji zločinstva. To bi bilo lepo. ko bi se tat po svoji tatvini smel sklicevati na „krščansko ljubezen" in bi v imenu te zahteval, da mu puste nakradeno blago, oškodovani bi pa moral trpeti škodo! Prav .prijetno" bi bilo v taki človeški družbi, ko bi krivoprisež-nik in lažni denuncijant mirno izvrševal svoj posel, ko bi ga pa stavili na odgovor, bi pa zahteval, da se mu vse ..odpusti v imenu krščanske ljubezni". Osebno je prav lepo. če okradeni tatu odpusti, če po nedolžnem zaprti, dc-mincirani in oškodovani, vse odpusti,
toda človeška družba, država tega ne sme pustiti in ne odpustiti, ker bi -'ter zločinci na račun krščanske ljubezni uničili človeško družbo.
Ko se ureja naš narodni dom, ko se popravlja opustošenje, ki ga je zakrivila pri nas ona družba, bo moralo priti prej ali slej, da bo narod zahteval zakonito popravo krivic iti škode, ki se je napavila, ne radi posameznika, ampak radi človeške družbe, da se izkorenini zločinstvo v javnem življenju.
Kakor čujemo, se v ministrstvu za pravosodje pripravlja nov zakon proti korupciji. Prav je to! Prav bi pa bilo. ko bi se v tak zakon unesle radikalne določbe tudi o politični korupciji. Ta zakon naj bi imel moč. da poseže tudi nazaj v dobo, ko še ni bilo takega zakona. V ta zakon, ki bi imel tudi regresivno moč, naj bi se vstavile ostre odločbe za vse zločine lažnjivega de-nunci janstva, krive prisege, zlorabe politične moči, zlorabe uradne oblasti, političnega nasilja in podobno.
Morda bo kdo ugovarjal, da pri nas ni bilo političnih zločineov, ki bi jih bilo treba korenito iztrebiti, da je bila to le bolj ostra politična borba.
V zgodovini Slovencev zadnjih 40 let smo imeli med seboj mnogo zelo ostrih političnih borb in se je morda tu in tam prekoračila meja dostojnosti in pravice. Toda o komaj polpretekli dobi ne moremo govoriti, da je bila to Je ostra politična borba, ker so se godili nad našim narodom pravi politični zločini.
Naj navedem par najbolj kričečih slučajev pri nas!
Najbolj značilen je pač oni slučaj, ko se je nenadoma pojavil nekak dokument našega „veleizdajalskega mišljenja". Radi gotovih ozirov tega dokumenta popisati še ne morem.
Tik pred šenčurskim procesom se je pojavil, da je lahko vsakdo takoj uvide!, kam pes taco moli! Treba je bilo na gotovih mestih ustvariti prepričanje, da gre pri šenčurskih dogodkih za državi sovražno gibanje, da smo „kleri-kalci" taki, da celo mladino vz«"1 ramo protidržavno! Saj to se nam je ^onovno očitalo javno v gotovem tisku, ki ga izdaja znani krog! Ta dokument je tako očividno podtaknjen fabrikat, da je moral vsakdo takoj sprevideti njegovo ponarejenost in tudi namen, kateremu naj služi. Hitro se je karta fotografirala, razmnožila in poslala na vse mogoče instance kot dokaz našega „protidr-žavnega mišljenja".
Ali ni bil to stoprocentni zločin?!
Po katoliški morali, pa tudi moralnem Prepričanju vsega človeštva, je to vnebovpijoč greh: delavcu zaslužek utrgovati in pritrgovati. Še večji vnebovpijoč greh pa je, če kdo bližnjemu sploh jemlje življensko eksistenco, službo, do katere si je no zakonu pridobil pravico.
To je bil navaden zločin, da so se iz Kranja denuncirali vestni nošteni profesorji z najgršimi denuncijacijami, ki so nedolžne družinske očete spravile ob službo in kruh.
Če kdo ukrade tisoč dinarjev, je tat, je zločinec! Če ga oblast zaloti, ga sodnik obsodi na težko kazen.
Toda to je malenkost, kar bi zagrešil tak tat v primeri s tem, kar so zagrešili ti . . . — kako naj jih imenujemo s pravim imenom? Ti, ki so vse to povzročili, kar se je v Kranju in okolici godilo za časa strahovlade J. N. S.-ar-jev? Koliko so nam škode napravili, koliko gorja, koliko solz, koliko trpljenja povzročili?!
Računajmo! 4 profesorji v Kranju so bili vrženi na cesto. Vsak je zaslužil mesečno približno Din 2000.—, več ali manj. Vsak je izgubil na leto ca 24.000, vsi skupaj letno ca 100.000.—, v dveh letih Din 200.000. Za to svoto so jih oškodovali oni, ki so jih lažnjivo denuncirali in oni, ki bi jih bili morah braniti, pa jih niso! Ali ni to zločinec, ki oropa 200.000 Din revežem, ki morajo preživljati svoje družine? Eden izmed teh je moral domov, kjer je bole-hen moral stanovati z družino v vlaž-
nem stanovanju in je zbolel, da je postal popolnoma pohabljen! Kdo ga ima na vesti? Ali ni to vnebovpijoč greh?! In kdor je to povzročil, ali ni to zločinec? Ne. ni zločinec! To ime je za te še premilo! Mi nimamo imena, ki bi ta zločin tako označil, kakoršen v resnici je!
In samo še en slučaj naj navedem!
Tam v Šenčurju živel je mirno za svojo družinico, menda 5 malih otroči-čev, svoj čas poštni sel ali poštni sluga. Da je mogel preživljati svojo družino, je opravljal tudi službo pomožnega cerkovnika v Šenčurju. Med demonstracijami v Šenčurju je bil službeno zaposlen v cerkvi in se ni ne shoda, ne demonstracij prav nič udeleževal. Pa so se nalagali o njem gorostasne stvari! Ne bom navajal podrobno, kaj vse so mu naprtili. Ce bi bilo vse to res, kar so ga dolžili, bi bil mož dobil nekaj let zapora. In mož je bil zaprt! Šest mesecev je sedel v ječi! Ker je bil označen od grdih denuncijantov kot nekak kolovodja, je sedel večinoma v celici samici. Veste, kaj je to celica samica! Nekateri tega ne zdrže! Ta mož je zdržal pol leta v samici. Pa to bi še ne bilo najhuje! Mislite si lahko, kam so ubogemu možu, ko je pol leta sameval ob borni jetniški hrani, zaprt kot največji zločinec, kam so mu hitele vedno otožne misli? Doma je imel več otrok, najmanjši se mu je rodil, ko je bil v ječi. Nekoč mu ga prinese v ječo pokazat žena! Pomislite, koliko je moral takrat duševno trpeti ubogi oče in morda še več uboga mati! Družina ni imela ničesar! Vsi so živeli od tega, kar je mož zaslužil! Kaka mora je ležala na duši ubogega moža, ko je dobro vedel, da mora njegova družina umreti lakote, če se je ne bodo usmilili dobri ljudje! In po šestih mesecih samotnega in težkega zapora so ga izpustili domov, ker je bila očividna njegova nedolžnost. Lažne ovadbe so same sebe razkrinkale! In po šestih mesecih se je nenadoma prost pripeljal v Kranj. Naložim ga na voz in ga peljem domov. Kako snidenje! Kake dve leti star otro-čiček je od veselja poskakoval okrog očeta in ves vesel klical: „Atek, atek, atek . . ." Žena in mati seveda vsi v solzah, drugi otroci niso vedeli, kaj bi
Eočeli od veselja! Jaz tega prizora ne om nikdar pozabil in ga tudi nisem mogel gledati! Solze so mi prišle v oči in bal sem se, da me bo premagal glasen jok . . . Moral sem bežati proč, ker tega prizora nisem mogel prenesti! In mladi mož, dasi se je jasno skazala njegova popolna nedolžnost, je na podlagi lažnjivih denuncijacij, proti katerim se ni mogel niti braniti, izgubil službo in kruh! Po polletnemu zaporu je stal sedaj z družino na cesti . . .
Vzemimo, da bi se ta krivica in to gor*e, ki ga je moral po nedolžnem prestati samo ta edini mož in njegova dru žina, nekako z denarjem mogla oceniti! Za kakšno plačo bi kdo hotel sprejeti na se to gorje in trpljenje? Tudi za sto tisoč in tudi za miljon dinarjev, bi no hotel sprejeti na se teera trpljenja! In kdor je to gorje povzročil in so, ki so ga namenoma povzročili in se celo veselili te nesreče, ali ni to pravi zločinec? Če sploh ta beseda dovelj izrazi to hudobi'o! Te solze, to gorje, ta krivica leži. kakor vnebovpijoč greh na Kajnu, na dušah onih, ki so jo zagrešili!
In koliko je bilo tega in podobnega v Kranju in okolici!
„Ne bo pozabljeno" je zapisal nekoč »Gorenjec ! Res, nikdar ne bomo tega pozabili! A tega ne bomo pozabili za to, da ib se osebno maščevali! To bi bilo za nas premalenkostno in nedostojno! Gre tu za več, kakor za osebne koristi ali osebno škodo in popravo osebne krivice! Tu gre za narod, za držav o, gre za to, da se prepreči v bodoče tako zločinstvo. da se izkorenini iz narodnega telesa lažnjivo denuncijanstvo, krivoprisežništvo, korupcija, izlorab-ljanje oblasti in službe v škodo naroda in državi, da se prepreči zlorabljanje patrijotizma in narodnostne ideje od strani zločincev v škodo narodu!
Stran 2
Ste/. 34
iviorda bo kdo rekel, da sem preoster v svoji sodbi! Toda drugi moj, kdor je to gledal mesece in mesece, cela leta, kako so gonili nedolžne po sodnijah, v jece, kako so bili polni sodni in poli-cijski zapori, kako >o se kaznovali ubogi delavci in kmetje s strogimi kaznimi, če so le zaklicali: ..Živijo Korošec", kako je smel biti naš narod nekaznovano pretepan od zločincev, če si s krvavečim srcem gledal, kako morajo polteni uradniki in profesorji na cesto v bedo in gorje, če si moral leta gledali solze žena in otrok, potem ni čuda, čo se zapiše tudi ostra beseda, ki vse to označi, kakor zasluži!
Naš narod je plemenit v svojem obnašanju! To je dokazal ravno v sedanjem času! Ivo je naš kmet in delavec svobodno zadiha!, sem se skoro bal. da bo komu tu in lam zavrela kri ob spominu na prestano krivico in da se bc kdo osebno skušal maščevati! Toda naš narod je dobro prestal to preiskušnjo! Niti enega osebnega maščevanja! Nikomur od onih. ki so krivico delali in podpirali, se ni niti las skrivil! 1 ako se obnaša plemenit in krščanski nar od! Toda ta narod v svoji plemeniti boli in užaljenosti povsod zahteva, da se legalno kaznujejo krivci, ki so delali ..ločine nad njim! In prav ima!   Zakaj to
zahteva? Za to, ker ves naš narod žeii, da se naš skupni narodni dom lepo uredi, tako, da bo v njem cvetela pravna, zakonitost, blagostanje! Narod pa 'udi dobro ve. da to ni mogoče, dokler se ne kaznuje zločinstvo. dokler ne bo Hvo-renjeno zlo. ki je vse gorje povzro.ilo.
Ko se torej ureja naš narodni dom, je treba iz vsega našega javnega življenja predvsem odstraniti zločinstvo v javnem življenju. Krivica nad narodom se mora strogo kaznovati, da se postavi za vsa bodoča pokoljenja svarilen zgled. ..Gorenjec" je nekje p'sul, da je trebči preprečiti, da bi se še kdaj v bodoče oni. ki so to nad narodom delali, povrnili v javno življenje, na katerokoli odgovorno mesto. Gotovo se bodo ti ljudje sedaj skušali preobleči in bodo v jagnjetovih oblačilih skušali zopet priti na površje in bodo hoteli izrabiti svobodo za to, da bi v drugi ob-i.i.i nadaljevali svoj posel, ivo se m-ji naša narodna hiša. je treba napisati v vseh naših občinskih, banovinskih in državnih zbornicah, na sedežih vseh javnih kulturnih, gospodarskih in socialnih institucij neizbrisne besede : .. \ ta prostor nima dostopa, kdor je delal in oodpiral krivico in nasilje nad narodom!"
Proslava Simona Jenka
Gorenjci slave svojega rojaka
\ nedeljo je bilo celo Sorsko polje slavnostno razpoloženo. Središče tega slavja pa so bile vasi Podreče. Mavčiče in Praše. Te vasi so bile prav slavnostno okrašene, zlasti ,c-vetftt \es prosto; pred podreško cerkvico, kjer je stala rojstna hiša Simona Jenka in tndi Jenkov spomenik je bil ovenčan. Tudi slavnostni prostor je bil nekaj posebnega in lahko služi za v/»led. kako je urediti na kmetih prostore za velike proslave. Edino, kar so vsi navzoči smatrali za pomanjkljivost, je bilo pomanjkanje zvočnikov, kajti vsa nepregledna množica, ki ni bila tik slavnostnega odra. ni mogla zasledovati poteka slavnosti, najmanj pa še seveda slavnostnih govornikov. Tega dejstva pa pripravljalnemu odboru seveda nihče ni zameril, ker je vsakdo uvidel. da je ta storil mnogo več, kot pa bi bilo pričakovati.
Slavnost se je začela s sv. mašo. ki jo je daroval ob *). prof. dr. dolar in je imel tudi primeren nagovor, v katerem je vabil navzoče, naj molijo /a dobre voditelje in umetnike, ki da so dar božji. Po sv. maši so zapeli Jen kovo ..Z močnim šumom s kom". Pri spomenika je bila nato kratka komemoracija. pri kateri je šol. upravitelj g. Ločniškar opisal življenje pokojnikovo in razložil pomen prireditve. Kot zastopnik Primorcev je spregovoril g. Sank, ki je položil na spomenik venec. Nato so zapeli Šolski otroci nekaj pesmic in za njimi tudi moški zbor. Posebna deputacija pripravljalnega odbora je odšla \ Kranj na grob Simona Jenka in  je tam položila venec.
Nji popoldansko slavje so se takoj po obe du začele zgrinjali z vseh strani številne mno-
žice. S kolodvora se je na Podrečo razvila cela povorka. katero so vodili na konjih domači funtje v narodnih nošah. Za njimi je slediio več voz, ki so bil okrašeni z. zastavicami.
Popoldanska slavnost se je začela ob 3. — Slavnost je otvoril g. Ločniškar. Sledila je zborna dekhunacija o Jenkovem rojstvu iz. Pregljeve „Šmonce". Navo je govoril dr. Lončar, ki je opisal Simona Jenka kot Slovenca in Slovana. Za njim je govoril Tine Debeljak, ki je poveličeval ljubezen Jenkovo ne samo do Sorskega polja, ampak do cele domovine in slovenskega naroda. Po slavnostnih govorih se je začel koncert posameznih pevskih zborov. Program je bil zelo obširen in pester. Kot zadnjo točko so uprizorili dramatizirano novelo Simon Jenka "Tilka", katero je priredil akademik Sifrer.
Ko je bil dnevni red te slavonostne akademije končan se je začela prosta zabava, ki jo je otvorila godba ..Sloga" iz Ljubljane.
Množica nad 4000 ljudi se je razveseljevala ob lepih komadih godbe in ob dobri postrežbi. Med vso to množico so se kar porazgubili vsi številni odličniki, ki so na slavje prihiteli iz Ljubljane. Kranja in Škofje Loke ter tudi seveda od drugod. Slavje je imelo tedaj popolnoma ljudski značaj, kajti za odličnike ni bil določen prav nobeden posebni prostor, ker so od odličnikov na slavje prišli no večini itak ljudje, ki se počutijo med narodom še kar najbolje prav po domače in neprisiljeno. '/aiU, pa je proslava tudi res bila ljudska in ic radi toga žela tudi popolen uspeh.
Proti večeru so se začele množice počasi razhajati, kar pa se ni dosti poznalo radi ogromne
udeležbe, /večer pa so se množice razveseljevale v svetlobi električnih žarnic, ki so bile nalašč za ta namen montirane ter je /a to bila tudi prvič preko   Save   napeljana v Podrečo
Tedens
OEt«AV&YVO
DELAVSKI TABOR NA SV.JOŠTU.
V nedeljo 25. avgusta se vrši na Sv. Joštu velik delavski tabor za vso Gorenjsko. Delavci! Delavke! Naj bo ta tabor mogočen izraz delavske zavesti, moči in rasti. Pokažimo, da stoji delovno ljudstvo Gorenjske ramo ob rami in cln hoče pravičen družabni red. Pravico za vsakega, poštenost povsod in ljubezen do bližnjega, to je naše geslo. Zato gre naša borba proti liberalno-materijalističnemu družabnemu redu, ki vodi današnjo človeško družbo v popolno propast na škodo in trpljenje širokih delovnih mas. Zato na tabor, da si na mestu kjer je učil naš rajni dr. Krek. utrdimo delavsko zavest za pošteno borbo proti vsaker.m in vsemu, kdor izkorišča delovno ljudstvo.
Zbirališče za Kranj in okolico ob '/= 7 uri. pred delavskim domom v Kranju. Zato prosimo, da se točno ob tej uri zherete, ker potem skupno z Cerkljansko godbo na čelu odidemo na sv. Jošt. Gremo skozi Stražišče, da se nam tam priključijo še tovariši iz StraŽišča, Bitinja i. t. d.
JUGOSLOVANSKA STROKOVNA ZVEZA, SKUPINA KRANJ.
III. OBRTNO RAZSTAVO V KRANJU OD 29. SEPTEMBRA DO 7. OKTOBRA 1935.
ker se je misel razstavljanja obnesla, je razstavljalni odbor pokrenil akcijo, da se krog razstav Ijalcev razširi tako, da bomo v kratkem lahko v vsakoletnih obrtnih razstavah v Kranju gledalo nekako gospodarsko revijo kranjskega s reza oziroma Gorenjske.
Zato razstavni odbor ponovno vabi vse. ki so dobre volje, da ne zamudijo prilike in se nemudoma javijo k sodelovanju kot razstav-ljalci.
III. OBRTNA RAZSTAVA V KRANJU.
Ko je bila gospodarska stiska najhujša. so se obrtniki Kranja in okolice opogumili in tvegali na lasten riz.iko prirediti v Kranju leta 1933. I. obrtno razstavo.
S prireditvijo razstave so imeli namen poživiti zastajajoči utrip gospodarskega življenja. In to se jim je posrečilo. Javnost se je mogla prepričati, kaj domači obrtniki zmorejo in se je odslej v mnogih primerih obračala nanje s svojimi naročili. Dokaz, da je to bila resnična gospodarska potreba, je bil nepričakovan uspeh II. obrtne razstave 1934. leta, katere se je udeležilo še veliko večje število razstavi jaleev in da je to posetilo 100" 0 več obiskovalcev kot prvo. Da je bila misel prirediti krajevne razstave zdrava, dokazuje končno gmoten uspeh razstav Ijalcev samih.
Naraščajoče zanimanje javnosti za te prireditve, ki imajo mimogrede omenjeno tudi velik vzgojen pomen in očitni dokazi,   da so take
elektrika. Tudi to je bilo velikega pomena /a Podrečo in je to znak. da bo kmalu lahko elcktri!icirana tudi ta vas.
■M— —M——— TJ ilff
o ¥ i c e
prireditve najboljše propagandno sredstvo za poživljenje gospodurstva. so razstavni odbor opogumili, da nu pred ivema lotoma začrtanem programu  \-traja  in priredi letos
Davorin Jenkova proslava
Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani je z odlokom z dne 20. avgusta )<)3'>. II. No. 17695/2 odobrila odboru zu postavitev spomenika Jenko Davorina v Dvorjah. pošta Cerklje pri Kranju, da sme nabirati prispevke za postavitev spomenika.
To sporočamo javnosti s prošnjo, da vsak po svoji zmožnosti podpre nabiralno akcijo in kakor hitro mogoče nakaže odboru primeren znesek, t!.; bi bilo 'nogoče za sedaj vsaj najvažnejše izdatke pokriti. Nabiralka ga. Helena Jo-i' > je imela s to postavitvijo doslej večji izdatke mi priporočamo, da se tej pntriotični akciji čimpreje odzovemo. Za slovensko petje in glasbo zaslužni skladatelj naše slovenske in pa še državne himne to zasluži. Odkritje spomenika se vrši, kakor smo že poročali,   dne S./9. 1935.
KRANJ
KNJIŽNICA V LJUDSKEM DOMU V KRANJU ima na razpolago knjige v slovenskem, hrvaškem, srbskem in nemškem jeziku od najstarejših do najnovejših pisateljev. Knjižnica je odprta vsak četrtek od 7   9 ure zvečer.
Društvo Rejec mali1! živali v Kranju, obvešča vse člane, rejce in prijatelje malih živali, da se bo vršil v nedeljo dne !'•>. 8. izlet k znanemu uglednemu ptičarju g. A. Pavlino v Podbrezje radi ogleda njegove ptičjereje. — Odhod v nedeljo z vlakom iz Kranju ob 15. do postaje Podnart, od tam peš do Podbrezja. Zbirališče na postaji Kranj. Vsi rejci in prijatelji   malih  živali uljudno vabljeni. Odbor.
V RAJHENBURG IN ZAGREB
Vsako leto na tisoče Slovencev roma v naš slovenski I urd. Odločili smo se. da gremo tudi v tem letu, v katerem smo obhajali Evba-i iglični kongres. Kdor se želi udeležiti tega romanja in izleta v Zagreb, naj se javi do 28. avgusta v upravi našega lista. Vožnja sem in tja bo on Din.
PREDOSLJE
V teh dneh se je naša fara poslavljala od dosedanjega g. kaplana Antona Pogačnika. Dvanajst let so pri nas delovali in bili pomočnik g. župnika. I oda ni bila samo dolga vrsta let, tudi britka so bila ta leta, saj so morali celo v ječo kot kakšen hudodelec, še klobuka jim tedaj ob aretaciji niso pustili vzeti, toda ljudje so ob tisti teški uri pokazali, kaj jim je dušni pasin. od vseh strani so vreli ljudje in pozdravljali, preganjanega duhovnika, ki je trpel za svoja načela in svojo možatost in se tako družil s svojim trpečim ljudstvom vred.
l.Hvtižnr Josip:
funaška doba Slovencev
Zgodovinska povest iz 15. stoletja. Godi se na Gorenjskem ob času turških vpadov.
(Nadaljevanje.)
„Ne bodo stali več dolgo na vašem polju" — je rekel beguncem. ..Kaj hočejo početi J urki v takem kraju, kjer nimnjo kaj dobiti. Sovražnik nas bo kmalu zapustil in šel ropat naprej, mi pa se bomo vrnili v svoje domove. Le še malo časa in konec bo trpljenja. Usmiljenja vredni paGorenj-ei. ki pridejo za vami na vrsto.''
Novo življenje je zaplamtelo med ljudmi. Razjasnili so se jim obrazi in na mesto žalosti je nastopila radost, ko so slišali, da ne bodo dolgo v pregnanstvu. Kako je rekel vikar: ..Le še malo časa in konec bo trpljenja." O veselo oznanilo! Precej daleč so spremljevali gospoda proti Kriški planini. Klicali so za njim: ..Da se kmalu vidimo v domači cerkvi, kjer bomo navdušeno zapeli: Tebe Boga hvalimo!"'
Pot s Kokovnice na Kriško planino je peljala po skalovitem svetu, deloma Judi skozi gozde. Vmes so bile na več krajih mehke planinske zelenice. Vikar ni mislil, da je tako daleč. Stopal je hitreje, da bi bil do večera zopet na Gutenber-gu. Semintja je tudi zgubil pravo smer. ker še ni nikoli hodil po teh višinah. Končno je srečno dospel do tabora svojih župljaaov. Začudili so se njegovemu obisku, hkratu pa spoznali resničnost pregovora, da nas pravi prijatelj ne zapusti tudi v nesreči. V roko sta si segla z županom Graši-
čem. možem tako dobrovoljnim, danes pa tako žalostnim.
..Bog vtis sprejmi, naš ljubi župan! Usoda vas je prestavila s polja na to višino. Toda višja je gora, bližja so nam nebesa."
..kepa hvala za prijateljski obisk " — je odgovoril župan z mehkim glasom. »Kljub temu, da me je zadel hud udarec, sem vendar vesel, da ste prišli do nas. Sedite na trdo klop in se odpočijte."
Tačas je prišla županova žena Katarina ter postavila na mizo. zbito iz neobdelanih desk. nekoliko okrepčila. Katarino je spremljevala vdova Dolžanka in njena družina. Polagoma se je nabralo več drugih župljanov. med njimi mnogo otrok, ki so posebno radi imeli gospoda vikarja.
»Nimamo vam z drugim postreči kakor s to malenkostjo" — je pripomnila Katarina.
..Kruh je naša vsakdanja hrana, ki jo nam daje nebeški Oče, in voda naša najboljša pijača" — je hvaležno odvrnil vikar ter vzel košček kruha.
..Ali ste prinesli kaj novic?" — ga je vprašal župan. „Te, ki smo jih do zdaj izvedeli, so zelo žalostne."
Duhovnik je bil mnenja, da Grašič in Dolžanka še nič ne vesta o Lenci in Roti j i. ki so ji uro-pali Turki. Zato ni upal o tem govoriti.
..Novic?" je ponovil. „Da novic je dovolj, lene veselih Vendar pa boste radi slišali, da nas mislijo Turki kmalu zapustiti. Balant iz Sničnega pripoveduje, d« odidejo že jutri."
..In kaj bo z Lenco, ki so jo ugrabili in z bolijo?"       je vprašala Katarina s tresočim glasom.
Zdaj je šele duhovnik spoznal, da že vedo o groznem dogodku. Dobro mu je dejalo, da mu ni treba o njem poročati, ke bi bil to silno težko storil.
..I/, srca vas milujem in prosim Boga, da bi vam poslal tolažbo" —- je rekel z odkritim sočutjem. ..Povem pa lahko o Balantu. da teka noč in dan okrog zaradi njune rešitve. Včeraj je bil na Gutenbergu ter govoril dolgo časa z graščakom Jurijem in z vitezom Gašperjem. Nikoli nisem mislil, da je tako pogumen in vztrajen človek."
\ikacjevo pripovedovanje je vnelo iskrico upanja v srcu obeh, tako hudo užaljenih družin. Morebiti je pa vendar rešitev mogoča?
Dušni pastir je vstal in se zahvalil za prijazni sprejem. Prav tako so se mu zahvaljevali žup-ljani za obisk. Z željo na skorajšnje svidenje je odhitel v dolino ter došel z nočjo na Gutenberg. Hoditi pa je moral po stranskih potih, da se je izognil turškemu taboru.
Begunci so ostali zopet sami ter zdeli v premišljevanju, kdaj se bo ublažilo njih stanje, kdaj kdaj se vrnejo k domačemu ognjišču in kdaj bodo zopet spali pod lastno streho. Do zdaj jim I urki še niso zažgali hiš, kaj pa bodo učinili takrat, ko zapustijo vas in gredo ropat naprej proti Gorenjskemu? Težko, da bi pustili nepoškodovane domove. Res mučeniška in junaška dobči naših pradedov ob koncu srednjega veka. Zvečer so se zbirali k skupni molitvi rožnega venca. Z zaupanjem so klicali k blaženi Devici Mariji: „K tebi vpijemo izgnani Evini otroci, k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini." Ta prisrčna molitev je bila takrat obče razširjena, saj jo je zložil tnenih Herman Kon-t tu k t us že leta 10-lN.
Stev 34
Oh slovesu farani niso mogli izliti v eno samo uro vso ljubezen do g. kaplana, temveč več kot cel teden so se poslavljali po svojih organizacijah. V zalivalo za ves trud, so farani darovali g. kaplanu oljnato sliko ..Marija po O-znanjenju". Višek postavljanja pa je bilo gotovo ua Veliki šmaren, ko so člani vseh štirih Marijini!! druži) pristopili k mizi Gospodovi, tla so če enkrat prejeli sv. obhajilo iz njih rok, darujoč to sv. obhajilo Bogu v zahvalo kar je dobrega stori! v lari po delovanju g. kaplana, obenem proseč, naj Bog obilo poplača ves trud g. kaplanu in naj rosi obilen blagoslov na vsa pote, ¡0 katerih jih je določil, da bodo še hodili in vršili svojo vzvišeno službo.
ŠMARTIN PRI KRANJU
Prosvetno društvo v Smartnem pri Kranju ima svoj tedni občni zbor v nedeljo popoldne dne 25. avgustu ob 3. uri popoldne v šmartin-skeni (lomu. Vse člane društva ter prijatelje in pobornike prosvete valimo, da se zbora udeleže. Pojdimo z veseljem in požrtvovalnostjo nu deio /a duhovne dobrine poštene misli.
ODBOR.
ŠKOFJA LOKA
Ljudska kuhinja se je lansko jesen ustanovila. Ima nad "0 članov, izmed teg jih hodi 35 dnevu./ na hrano. V mestu pa je 22 gostilen, katerih posestniki so trije gostilničarji, v seli drugih so žene. Vsi ti so člani Združenja gostilniških podjetij v Škofji Loki. Temu združenju pa ni všeč poslovanje zadruge ..Ljudska kuhinja, zato je potom višjih oblasti zahtevalo, da se mora zadruga včlaniti v /druženju, kar so pri oblasti tudi dosegli, da je zadruga zaprosila zii vstop in obenem predlagala kot poslo-vodkinjo Strupi Sil vino. šolsko sestro, ki je že sedaj vzorno kuhinjo vodi. Ko je zadruga vložila na Zbornico za TOl v Ljubljani prošnjo za obrt. je pa Združenje gostilniških podjetij v Škofji Loki priložilo dopis v katerem je odsvetovalo dovolitev obrti češ da ni zato krajevne potrebe in da nima poslovodkiuja strokovne izobrazbe in da ni na razpolago predpisanega zdravniškega spričevala. V zadevi imamo na razpolago prepis dopisa. — Mi zaenkrat k temu čudovitemu dopisu pripominjamo le nekaj.
Da je krajevna, potreba, se razvidi ker ima redno 55 članov na hrani. Vse izjave glede usposobljenosti predlagane Silvine Strupi za poslovodkinjo te kuhinje so zlonemarne in od ljudi, ki sami po svoji izobrazbi takih ocenitev niso zmožni, kako naj kleparski mojster in njega pomočnik podajata mnenje in nasvete glede gostilniške obrti? Ta mnenja je zmožen odbor podati samo po nasvetih članov gostilničarjev, Kar se pa tiče zdravniške preiskave pa bi bilo priporočati nadrejeni oblasti, da preišče vse tukajšnje ne le osebe, še bolj prav bi bilo vse gostilniške lokale, ki so razen par izjem. vsi. kot jih hudoinušneži nazivajo ..rav iikamre". Predlog, da naj se ukine poslovanje kuhinje, je gotovo neumesten, ker Oblast sama podpira oziroma je podpirala delavske ljudske kulta je. ki ma gotovo več smisla za delavno ljudstvo, kot pa naše gostilni-čarsko združenje. Poleg lega pa je voditeljica pač kvalificirana, čeprav morda se ni vežbala v ..rnvhkanirnlr\
Gasilska četa je imela preteklo nedeljo vajo, ki je pa bila izvršena v nezadovoljnost članov. Zakaj? Menda ni več veselju do dela. ker je po nasvetih domače JNS gasilska župa v Kranju našo četo do skrajnosti skrahirnla. Zavrgli so namreč -"> članov, ki so delovali nad 20 let vneto in zvesto pri prostovoljnem gasilnem društvu, ki so zgradili doni. nabavili orodje in vživali v svojem okolišu največji ugled. Tako se pa sedaj lo dejunje maščuje nad četo vsi l-i so prej« najhuje rovanli v društvu, so se poskrili, ostalo pa Je nekaj članov ki sedaj nosijo težo razdrtij.
Pofarji so zelo užaloščeni, ker niso mogli na hitro naših ljudi uničiti. Sedaj pa se prav pohuljeno drže in želijo v naše vrste, pa govorijo in se opravičujejo s svojimi ..dobrotami", ki so jih našim izkazovali v času v kidanja JNS potom zaporov, kazni, preganjanja in denunci ja nstv a. Sedaj pa so nas začeli po drugi strani denuncirati. češ, kako bo sedaj preganjano „dobro" uradništvo, kako jih bodo premetavali in podobno. Mi pa le to vemo, da so že dovolj premetani, saj niti ne vedo komu naj javijo svoj izstop iz JNS. To kar ti „dobri" ljudje sedaj doživljajo, je zanje hudo, vsaj se morajo še celo slovenščine zopet naučiti, so jo preje že kar v j ugoslov enščino zajadrali, vsaj so celo to potrdili, da Slovencev sploh več ni.
Pogorela je pretekli teden Matijeva bajta pri sv. Duhu. Tudi naši gasilci so hiteli na pomoč, toda vsled dolgega pripravljanja doma so prišli prepozno. Je blo pač zelo suho, tudi vodi- ni, zato je pogorelo vse.
Poroka. V sredo je bil poročen tukajšnji av-topodjetnik g. Krzen Jože, z. ugledno Mici Za-kotnik, nečakinjo rajnega župnika Karliua iz Sorice. Svojim prijateljem sta napravila lep poslovilni večer. Nevesti so naši pevci napravili podoknico. Za ženitovanjsko popotovanje pa gresta z. Ločani dne 14. in 15. sept. v Gorico, na sv. Goro in Trst. Uglednemu paru tudi mi iskreno čestitamo.
Jenkove proslave se je tudi Šk. Loka častno udeležila   Prosvetno društvo   je poslalo večjo
deputacijo pod vodstvom gg. Ogrina, Debelja-ka in Planine.
CERKLJE Davorin Jenkova proslava
Po lepem prazniku na Sorskem polju, kjer je slavil narod svojega pesnika, se pripravljamo tudi v našem kotu, tla ob stoletnici vsaj skromno počastimo spomin rojaka skladatelja Davorinu Jenka, ki nam je na besedilo sorskega pevca ustvaril narodno himno.. Čas hiti, Mali šmaren ni več daleč, zato hite tudi delavci z zadnjimi olepševalnimi deli okrog spomenika pri Podjedovih. Lepo in prav je, da so Dvorjenje prav zdaj olepšali cerkvico sv. Miklavža, da bo prenovljena bolj prijazno pozdravljala goste ob Jenkovi proslavi. Pred-no je spravljen s Bogom zutisnil oči, se je Davorin v poslednji volji spomnil poleg farne in grajske cerkve tudi svojega soseda izza mladih dni sv. Miklavža. Pokazal je s tem, da je pravi Cerkljan, rasel s svojo zemljo in trdno zvezan s svoj in Bogom.
Oklic. Pod teia naslovom smo priobčili v št. 33 našega lista med drugimi tudi vest, da je bil ranjki Tramučnek iz \ elesovega tak, da je kar po 0 tožb naenkrat vložil. Njegova družina nas je obvestila, da to ni res, kar s priobčitvijo te vesti popravljamo, da se pokojnemu ne godi krivica.
Slovesna   obnovitev    prosvetnega društva!
Kakor smo že poročali, se bo vršil občni zbor tukajšnjega prosvetnega društva v nedeljo 25. avgusta ob 5. uri popoldne v dvorani ljudskega doma. Spored: Zbirališče ljudstva je pri Andrej Murnikovi kapelici na severnem koncu vasi. Ob tri četrt na dve se začne pomikati sprevod v cerkev k litauijam. Po litanijah se sprevod nadaljuje v ljudski dom, na kar se prične občni zbor. Na občnem zboru bodo govorili gospodje domače fare in g. žup. F. Vavpotič iz Šenčurja. Za prireditev je veliko zanimanja, posebno pa se pripravljajo fantje in dekleta v narodnih nošah, za kar je časti vredno, da se zopet prebudimo. Zatoraj pa fantje in dekleta lc korajžo in na dan z narodno nošo, čim lepše proslavimo naš zmagoslavni dan. Pri slovesnosti bo tudi sodelovala naša godba, katera je tudi premagala britke 'posledice prejšnjega režima. Zato pa še enkrat kličemo vse mlado in staro, v nedeljo popoldne v sprevod in na občni zbor. Bog živi!
Velika skrb. Išče se Cerkljanski dopisnik ..Gorenjca". Iščejo in umirajo se iui vse prete-ge. Mislili so že. da ga imajo . . . na, se je pa ta cucek zmUznil. Pozivajo tudi druge, naj ga pomagajo iskati. kčdor ga najde, dobi za nagrado staro nierkueo.
Opozorilo tatovom. Tatovi so se spravili nad krompir, kradejo ga kot srake in ga nosijo domov kar skoraj očitm«. Bog ve. ali ga za dom kradejo ali za kupčijo . . . Drugi moji tatovi! Nehajte krasti, če ne vas bodo žandar-ji! U -i -<••- -
Dirkači. Pojavljajo se različni dirkači, o katerih časopisi mnogo pišejo, ker res saj dosežejo, pa ne, da bi samo plašili konje in dvigali prah. poleg tega pa še huial   v konlin!
RETECE    ŠKOFJA LOKA
študentje s Sorskega polja bodo gostovali t igro ..Vzroki" v Ratečah dne 25. avgusta ob 3. uri  popoldne.  Istega dne igrajo  tudi isto Igro
v škofji ! oki v prosvetnem društvu ob 8, uri zvečer, „Vzrok" je tragedija, ki doslej pri nas
še ni bila poznana in zato tudi ne igrana. Vabimo igralce in režiserje, da si jo ogledajo, ker jo bodo gotovo igrali povsod, kjer jo bodo zmogli. Tako močna in pretresljiva igra se pri nas pojavi le na redke čase.
KRIŽE
Nov moderni mlin je pred 14. dnevi otvoril g. Ffidetlk Smuk. tovarnar in posestnik v Ret-njah. Mlin je po -inotrenetn načrtu urejen v enem delu obratujoče tovarne za lesene žeblje (ceke). Tovarno in mlin g. Smuka kot lastnini podjetnega domačina in naročnika ..Gorenjca" toplo priporočamo.
Preizkušnja motorne brizgalne. V nedeljo dopoldne so domači gasilci preizkušali na vasi novo motorno brizgalno, kutera stane Din 17.000.—, in je na eno cev, torej za Križe ne ravno odgovarjajoča. Gasilci bi pred leti naredili veliko bolj pametno, ako nebi takrat postavili takega doma, stanovanjske hiše, ampak bi si rajši oskrbeli pošteno motorno brizgalno na več cevi. To bi jim bilo veliko bolj v čast, kakor pa da so postavljali tak dom, ki jim nima pravzaprav kaj koristiti, pač na svoj način ..dobri gospodarji.
Nesreča. Minulo nedeljo zvečer okrog 10. ure zvečer se je v Betnjah blizu hiše g. Štranskv-ja iz Tržiča /godila težka nesreča. Iz Dupelj se
Kdor zida
hišo, sebi ali drugim, mu zastek-liiu stavbo poceni in solidno ali dam samo šipe točno po merah prirc-zane. Mizarji pri šipah popust. Na zalogi imam vedno stekleno opeko vseh vrst. Prepričajte se,  prihranili boste.
Hlebš- Kranj
je vračal domov na kolesu g. Jože Godno v, mesar iz Tržiča, ter je pri svoji vožnji z ene strani ceste na drugo zadel v taksi avtopod. g. Goričana z Tržiča, katerega je šofer vozil proti Kranju. Posledice so bile strašne: Godnov je obležal s hudimi telesnimi poškodbami, razbito glavo in zlomljenima nogama. Prepeljan je bil v Tržič k zdravniku, in od tu pa takoj v Ljubljano v bolnico, kjer je pa umrl ob 2. uri zjutraj v pondeljek.
PODBREZJE
..Katoliška prosveta je za Gorenjskega kmeta!"
Tudi pri nas je prosvetno delo zopet oživelo, ko smo dobili z odlokom g. dr. Korošca prosvetno društvu nazaj.
Da res dostojno proslavimo ta dogodek. — pripravljamo uprizoritev ..Izgubljenega sinu" na prostem na našem idiličnem 'Taboru. Za prireditev vlada že sedaj izredno zanimanje daleč na okoli, ker bo to tudi prva prireditev, ki !,o v našem kraju izvedena na prostem.
Škoda, da je kruta usoda pretrgala nit življenja našemu rojaki — kaplanu v Zagorju preč. g. štularju. Sedaj bi bil učakal trenutek, (hi se prosvetno delo v Podbrezju prenese z odra v naravo samo. med vitke smreke, ki stražijo cerkvico na Taboru. Igra bo naštudi-rana do 1. septembra t. I. Potem pa nam dobri Bog daj samo lepega vremena, da bodo vsi obiskovalci odnesli od nas najboljši vtis. ..katoliška prosveta — je pač za Gorenjskega kmeta" tako je bilo v Komendi in to naj velja tudi pri nas.
LOM NAD TR/ICEM
Povodni kosi. Pred par tedni so se pojavili oh naših vodah neke vrste povodni kosi. Znano je namreč, da je v Lomščici vse polno postrvi, ki so pa zadnje čase nekam izginile. Pravijo, da so jih polovili povodni kosi. Dobro so nam znane lastnosti teh povodnih kosov, ne vemo pa si razložiti tale slučaj: V šoli smo se namreč učili, da samec in samica sama prideta čez vodo, tudi če je globoka; tu pa je prišel menda sam Krištof Kolumb, ki je samca in samico prenesel čez vodo. — Čudno pa je, da smejo ti povodni kosi loviti ribe brez vsakega dovoljenja. No, pa kaj nas to briga. Upamo, da bodo to zadevo že g. občinski tajnik uredili in prijavili na merodajna mesta: saj oni paragrafe dobro poznajo.
SRED. BITNJE
Podružnica sv. Uršule      prenovljena. Sredi
ravnega Sorskega polja stoji daleč na okrog vidna šmarska podružnica sv. Uršule. V nedeljo, 25. t. m. imajo tam slovesnost semnja ali žegnanja, kakor vsako leto. In tudi po hišah ja ta dan bob kot vsako leto, a v cerkvi bo nekaj posebnega: dvojna božja služba in sicer ob 6. uri in 9. Zakaj? Vrli vaščani Sr. Bitnja so za to slovesno priliko lepo prenovili svojo cerkev, ki ni nič manjša kot je marsikje žu-. jina cerkev in da stoji sedaj sredi njiv cvetoč«" in prijetno dišeče ajde kot mlada nevesta. Na pobudo mladih iti podjetnih ključavničarjev gg. Janeza Porenta (Goloba) in Franca Zihorla (Boštka) so vaščani pod vodstvom gradbenega odbora tekom pomladi in poletja s prostovoljnimi prispevki cerkev in zvonik prekrili, znotraj prebelili. zunaj ometa 1 i in prebelili, na štreni pa mnogo lestt z. novim nadomestili, kar je bila že potrebna ker od leta 1901. pri cerkvi ni bilo večjih popravil. Delo so izvršili v popolno zadovoljstvo g. svetnika in župnika Šar-ca in vašeanov domačini in sicer zidarska dela g. stavbenik Valentin Rahonc iz Zg. Bitnja, tesarska dela g. tesarski mojster Anton Porenta iz Stare Loke, kleparska dela pa g. Rok Lebar iz Stražišča. Stroški so narasli na približno 35.000 Din. Dve tretjini denarja je že zbranega, ostalo tretjino bo treba še zbr.iti. Za kritje stroškov bo v cerkvi to nedeljo tudi darovanje. — Pridite vsi, ki častite sv. Uršulo in oglejte si našo že čez 300 let staro, pa tako lično in s toliko ljubeznijo prenovljeno cerkev, dopoldne, ali vsaj popoldan ob 3. ko bodo pete litanije!
RROSVETA
Sreča v družinskih krogih
Za srečo vsi ljudje prožijo roke. Ali pogre-ška večine je, ker jo iščejo izvan sebe, v dobrotah tega sveta. Današnji vek, kateri nosi s seboj vso težo borbe za obstanek, potisnil je mnoge iz ozkega okvira domačega ognjišča v široki svet. S svojim mukotrpnim delom, z znojem svojega lica, bičem trpina, vzdržava sebe in svoj dom. Nikdar skoro ne ostaja v tujini več, kar mu nalaga nujnost. Osiguravši svoj dom in svojo družino z zemsko dobrino, vrača se domov k svoji obitelji, vrača se ija, kamor ga žene srce. V krogu svoje družine pod svojim krovom on potem uživa plod svojih rok in pod svojim krovom mirno in spokojno poslednjič zatisne oči.
Družinu — sladko ime. polna so ga usta. Zarez! Ni lepše, dovršnejše in važnejše ustanove na tem svetu od obitelji. Družina je ona nerazdružljiva vez, oni topli krožek, radi katerega zapusti sin mater in očetu, brate in sestre ter se priljubi svoji ženi. Družina je istočasno edinica in celina, je pa tudi edino zatočiSče, kjer more trudni skloniti svoje onemoglo telo, ali pa edina sreča in nagrada njegovemu trudu.
Kako pa v naših družinah? — Treba je predvsem omeniti mlnčnost z verske strani, ka-
tera i/.podkopava temelj karakterju poedinca in cele vasi. Življenje brez vere zadaje poslednji smrtonosni udarec krepostni družini. Družina brez. vere zadaje poslednji smrtonosni udarec krepostni družini. Družina brez vere več ne živi. ona še životari. Člani družine brez. religiozne podlage nimajo nikakih obzirov, nit zaprek, da morejo upropastiti svojega bližnjega v njeg ivih podvigih in Ramenih. Laž. prevara. nepoštenje so d. .;.,«■ stvari, samo da se ga more ugonobiti. Golemu življenju kraljuje trdoglavost. egoizem, a vas se pretvarja v sovražni tabor, kjer je človek napram človeku kot najkrvoločnejši volk. Tu se več ne obziru oče na sinu, niti sin na očeta: preneha ..sentimentalnost", a vlada načelo močnejšega: Kdor je huje, ta zmaguje.
Družinsko življenje propada zato, ker ni dovolj trdno, da nadvlada vse napore in lež-koče življenja. In zato iz naših družin izginja ona stara mladeniška romantika, a v njej prevladuje suha proza in groba realnost življenja.
Da bi naši domovi v resnici mogli zostati mesta tihe domače sreče, zadovoljstva in mira, zavisi po največ v materah, v ženah. A to bodo one dosegle le tedaj, ako bodo uvedle v svoj dom in svojo družino pravi krščanski duh, in ako bodo v tem duhu vzgajale svojo deco. Zenu, katera je glavni izvor, te lepe tihe sreče na domačem ognjišču, treba, da ohrani srce čisto od vsega, kar bi moglo ta sveti mir izgubiti. Zares težka naloga — biti čuvar miru. Samo z blagoslovom Božjim ona bo ostala srečna v svojem družinskem krogu. A s svojo srečo bo osrečevala vse okoli sebe ter bodo tako vsi uživali srečne in zadovoljne dni.
Obitelj, prava krščanska obitelj je element življenja. Ljudska moč je ne .nore uničiti Kot domovina, in še mnogo več kot domovina. — Osnujmo zato domove, katere bomo mogli nazvati skupno z domom miru in strahu božjega. Zato naše družine stavimo pod okrilje onega, ki jih je ustvaril. Učimo se od starih in ne dajmo svojo svetinjo, da nas t. zv. ..modernost*' odreši. Vrnimo se v topli domači krog in živimo z njim in za njega, ker od tam in samo od tam prihaja najvišji del sreče, moremo na tem življenskem poti doseči.
Gospodarstvo
Za napredek na kmetih
Za napredek na kmetih. Vsi kmečki ljudje, ki se zanimate;, za kmetijsko šolstvo, za kmečko stanovsko organizacijo, za ..Kmečko zbornico", sploh za napredek kmečkega stanu, pridite v nedeljo, dne i. septembra v Sv. Jurij ob juž. žel.! Kdor more. naj pride že v soboto prej, ker se popoldne ob štirih vrši kongres absolventov km. šol in drugih kmetov o stanovskem znstopstvu kmečkega stanu. V nedeljo ob polenujstih dopoldne pa se vrši proslava 25 letnice obstoja tamkajšnje kmetijske šole združena / občnim /borom /vezi' absolventov kmet. Sol,
kmetje, starejši in mlajši, tudi tisti, ki niste mogli obiskovati kmetijske šole, pokažimo, da svoje strokovne šole visoko cenimo, da smo stanovsko zavedni ljudje in hočemo svoje želje glasno in javno izpovedati, zato se udeležimo te slavnosti ter pobitima na zeleno Štajersko, ker vse slovensko kmečko ljudstvo je v stanovskem oziru kot en sam mož.
Železniško ministerstvo j( i to proslavo v Sv. Juriju dovolilo polovlčn«. vožnjo z odlokom od 1". avgusta št. 15.304/35, kupite na od-hodni postaji vozni listek za tja, nazaj pa se z istim pripeljete brezplačno. V nedeljo popoldne bo lahko vsak obiskal Rogaško Slatino za polovično vožnjo. Pojasnila se bodo dobila na proslavi v nedeljo dopoldne. Radi vožnje opozarjamo tudi še na posebno odločbo prometnega ministrstva glede uvedbe nedeljskih in prnzniških povratnih listkov, katera določba stopi v veljavo že 31. avgusta.
Vsi prijatelji kmečkega napredka in vsi zavedni kmetje pridite 31. avgusta in 1. septembra v Sv. Jurij ob južni železnici!
Sanacija našega narodnega gospodarstva
Sanacija našega narodnega   gospodarstva. V
zvezi z izvedbo vladnih načrtov za obnovo in sanacijo narodnega gospodarstva potuje po državi in je bil te dni tudi po slovenskih mestih guverner narodne banke. Povsod poziva na sestanke reprezentante važnejših denarnih ustanov in poizveduje za mnenja teh krogov. Pri tej priliki mu naši najboljši gospodarstveniki dajo potrebne informacije o položaju našega denarstva in celokupnega gospodarstva, s katerimi predlogi bo banka po proučitvi gospodarskega položaja pomagala vladi glede reševanja narodnega gospodarstva. Mi ta stik reprezentanta naše najvišje denarne in gospodarske ustanove toplo pozdravljamo, ker se bo vendar enkrat nekaj začelo delati za dvig gospodarstva. V zvezi s predlogi, ki so jih dali naši gospodarstveniki, mi podpiramo najbolj oni predlog, kateri gre za tem ciljem,   da se
Sirsn 4
•GORENJEC«
Štev. 34
nuj omogoči našemu kmetu boljše vnovcva-njp kmetijskih pridelkov. V tej /vezi l>i ni i stavili predlog, da se naj larinske tarife kakor tudi prevozne tarife temu cilju čimpieje tako prilagodijo, da bo moglo iti naše blago na inozemski trg in se dalo vsaj vnovčiti. To je važno v zvezi z vsakokratnimi trgovskimi pogodbami, ko bo treba pristopiti preje ali sleje v prid kmetu k reviziji teh pogodb. V tej zvezi pa bi bilo prav. da bi se naša trgovska zastopstva v inozemstvu spopolnila s strokovnjaki, ki bi naj proučili trge inozemstva, njih potrebe in seveda (ene. Nikakor nam ne zadošča naie navodno diplomatsko in / njim zvezano pisarniško in reprezentativno osobje, pač pa so tam nujao potrebni strokovnjaki, ki se razumejo nekaj tudi na važnost kmetijstva za našo trgovsko bilanco. Saj nam časopisje kar po vrsti kaže. da čeprav smo izrazito agrarna država, prav malo razmeroma izvažamo , ker manjkajo potrebni predpogoji za izvoz, za kar je pač potrebnih mnogo študij in za kar nikakor ne zadoščajo samo navadne poslovne /veze naših trgovskih krogov, ki so navadno kaj enostransko usmerjene. Zato je v interesu našega kmetijstva potrebno, da se taka služba sistematično uredi in na podlagi preciznih poročil nato vse to čeprav dragoceno delo tudi V praksi izvede. V tej zvezi 80 seveda tudi nujno potrebne kmetijske zbornice, katere bi za svoje področje v stikih z delegacijami v inozemstvu znale usmerjati s pomočjo oblasti celokupno kmetijsko produkcijo in tudi trgovino. S tem bi se razmere normalizirale in v zvezi z vnovčevunjetn pridelkov bi se dalo dobiti tudi primeren ključ, po katerem bi tudi kmet sam saniral ne samo svoje lastno gospodarstvo, ampak imel kmalu zopet na razpolago potrebni kapital za lastne investicije in izboljšave, kar bi poživilo zaposlitev brezposelnih in tudi prihranki bi nastali, ki bi se mogli preko hranilnic plasirati v bolj zadolžena gospodarstva, ki se dajo rešiti, če dobe za svoje izboljšave tudi primeren kredit. S tem bi se poživilo celokupno kmetijsko gospodarstvo in preko njega tudi ostalo gospodarstvo.
Za nas pa je vendar glavno, da so se razmere ustalile in se ni bati poslabšanja, ampak ninogO  preje  izboljšanja na denarnem trgu.
Ze to dejstvo samo bo prav gotovo zelo ugodno vplivalo na poživitev denarnega trga, zlasti še, če vemo. da se s polno paro dela na mobilizaciji milijonov, ki leže izven obtoka v številnih zavodih in 'udi najvišjih državnih ustanovah. Glavno pri vsem tem je to, da vlagatelji opazijo, da je denar varen in da so vsaj nove vloge tudi likvidne. Tako bo iz nogavic začel potovati v javne blagajne denar, ki bi ga sicer drugi radi dobili za obnovo svojega gospodarstva in zanj plačevali tudi primerne obresti in bi s cirkulacijo denarja se vse takorekoč Čez noč poživilo.
Vojaške zadeve
V strojno šolo mornarice Kumhor, pošta Dje-
novič se bodo do t. oktobra t. 1. sprejelo 50 niladeničev. ki se bodo vzgojili za strojno ali e ektrično -.roko. Vsi oni. ki imajo veselje do te stroke, morajo najdalje do "I. avgusta t. 1.
pred'ožiti svoje lastnoročno napisane prošnje, v kateri se morajo izjaviti, da pristanejo na VSe pogoje in posledice, predpisane po uredbi za strojne šole mornarice. Prošnji morajo biti priloženi, vsi potrebni dokumenti. Pogoji za sprejem so: naše državljanstvo, starost od 15 in pol do 18 in pol let. z dobrim uspehom do-vr-i na osnovna šola in da se je kandidat učil najmanje 2 leti kakšnega železnega obrta (kovač, ključavničar, klepar in dr.), ali da je izvršil vsaj 5. razreda gimnazije z. najmanj dobrim uspehom. Biti mora tudi dobrega ponašanja ter prošnji priložiti dovoljenje od stari-šev ali njihovih varuhov. \ si prosilci bodo pregledani od voj. komisije na dan prihoda v
Šoj o.
P O
Strelske tekme. Strelska družina v Kranju nam sporoča, da se bodo vršile v nedeljo t. septembru (v slučaju slabega vremena dne septembra t. 1.) na strelišču v Struževem velike -trelske tekme in sicer od s. do 12. ure dopoldne in od pol 1. do pol l>. ure popoldne. Streljalo se bode z vojaškimi, lovskimi in ina-lokaliberskimi puškami na več razdalj (200, 150, 7> in 12 ml in to   na   navadno vojaško,
zmagovalno in družinsko tarčo, na leteče golobe in stoječega srnjaka. 20 in 5 krožno tarčo. Daril bo nad 40 v vrednosti okoli 1H0O.— Din. Natančnejši program in način streljanja bo vsakemu na vpogled na družinskem strelišču v Struževem na dan streljanja in v odborih strelskih družin. Na vsako tarčo so določene po dve lični diplomi, a za najboljšega strelca, ki bo na zmagovalni (mojstrski) tarči v vseh treh položajih (leže. kleče in stoje, brez naslonu) dosegel največ 'očk, bo proglašen za prvaka gorenjskih strehe, za leto 1953. K.er se bode tekmovalo tudi za družinski pokal, prosi družina vse br. strelske družine, da čimpreje prijavijo svojo udeležbo radi razvrstitve ekip na strelišču. Strelske ekipe bodo tekmovale v dopoldanskem času, ker je popoldan rezerviran /a posameznike. Razdelitev inigrud bo takoj po končani tekmi na strelišču. Pravico do tekmovanja imajo vsi člani in članice strelskih družin, in Slov. lovskega društva ter po njih vpeljani gostje. Ev. podrobno informacije se lahko dobijo pri br. tajniku družine.
M SILI O G L H S !
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0-50 D. Najmanjši znesek je 6 Din
Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Toneje tapetnik, v hiši g. F. Ažmana.
Važno! Modroce! Otomane, spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj.
Trgovski lokal ali lokal za  pisarno se
odda v Prešernovi ulici. Točen naslov v upravi lista.
Priporočam svojo zalogo vseh vrst dežnikov. Sprejemajo se popravila in preobleke. Izvršujem jih točno in solidno
Jon ko Alojzij
de/nikar
KRANJ, (poleg trgov. g. Jazbeca)
Slike za legitimacije 4 komada za 25.— Din najlepše in najhitreje zvrši Franc Jug. fotograf, Kranj, nasproti trgovine g. Savnik.
Iščem stanovanje (sobo in   kuhinjo)   v ni"stu. Naslov v upravi lista.
Prodani  3   navadne malo  rabljene  postelje z.
mrežo. Primskovo 120 pri Kranju.
Kredenca lepa, velika primerna za gostilno ali kmečko sobo kakor tudi več žaluzij se zelo ugodno proda. Naslov v upravi lista.
Odda se stanovanje, soba, kuhinja, shramba, voda in elektrika. Struževo 29.
Učenca ali učenko se sprejme v trgovino mešanega blaga z. oskrbo. Naslov v upravi.
Lokal na prometnem kraju v mestu oddam s 1. oktobrom. Naslov v upravi.
Več dijakov (dijakinj) sprejmem na hrano. Naslov v upravi lista.
Dijaka(injo) sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. Naslov v upravi lista.
Prodam 16 metrov vrtne (lesene) ograje. Naslov v upravi lista.
Proda se gospodarsko poslopje v Kranju, Poštna ulica. Natančni pogoji se dobe pri „Hra-nilnici in posojilnici v Kranju, Ljudski dom. do 29. avgusta 1955.
VINA
iz Centralne vinarne v Ljubljani. Fran-kcipanska ulica 11, bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj!
Ako zidaš hišo, naroči zidake in strešnike pri domači
opekarni Zabret-Bobovk
Zarezniki in bobrovee z večletno garancijo in po konkurenčnih cenah
Prostovoljna gasilska četa Straž išče
v  a  t>  i     n a
veliko vrtno veselico
vse prijatelje gasilcev. Veselica se vrši 25. avgusta ob 3. uri pop. na P A iN T A H.
Bogat srečolov! — Godba, ples, najboljša kapljica,
topla in mrzla jedila, šaljiva pošta.
PRVOVRSTNA POSTREŽBA! VSTOPNINE NI!
Ker je čisti dobiček namenjen za gasilno orodje^ upamo, da bo vsak po svoji moči pripomogel k dobremu uspehu prireditve.
V slučaju slabega vremena se veselica vrši dne 1. sept. z istim sporedom.
Usnjarska in čevljarske zadruge ^
,l\und
r. 5.50.   v Jrf/ču
priporoča sledeče lastne in zato
najcenejše izdelke:
ovčine v raznih barvah, kozine za pletene sandale usnje za površnike, boks, ševro, juhtovino, galanterijsko usnje itd. ObiSčite nas!
MLEKO,
sladko in kisio smetano, čajno in sirofkino maslo, skuto za štruklje, trapisf sir, i. t. d.
dobite vedno sveže v novi poslovalnici mlekarske zadruge Predoslje - v hiši g. Alešovca KRANJ
Ženini in neveste
vse potrebno dobite v L zlatarski delavnici na Gorenjskem
B. Rangus, Kranj
cor ~^Yc
ti Ml
Istotam lepa izbira ur, zlatnine, srebr-nine, očal, toplomerov, „Bleikristall" jedilni pribor v srebru in Chromu itd. — V Vašem interesu je, da si pred nakupom ogledate res veliko izbiro po solidni ceni. Popravila se strokovno in točno izvršujejo. — Kupujem staro zlato in srebro.
Za šport 11 kolesarje
turiste „ smuk „ sem in tja „ dečke dame ,• gospode TRPEŽNO,
cene brez konkurence pri
Albin-u Jazbeou v Kranju
Največja trgovina z izgotovljeni-
mi oblekami na Gorenjskem. Istotam blago za obleke, srajce, klobuke in nešteto drugih predmetov.
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne
položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po  dogovoru in se izplačujejo vsak čas
brez napovedi.
Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje.
■••■•■•BBi
>E23#ï
Največje veselje je na spomlad
nositi čevlje« kupljene v trgovini
Franc Strniša - Kranj
Vsi izdelki: opanke, sandale, kapucin čevlji so DOMAČE ROČNO DELO. — Prepričajte se o dobri kvaliteti tudi Vi !
lese.?ww* KJKesri; eau: t- oua%mximw-&tomMJ:^mtmttm*w** aam
^p, urednUrvo in izdajatelja o('c/o\ nrin Kari Er/en v Kr
TiísIco T<»m« Tiskovnega društvu v  Kranju, predstavnik France UheroH.