KnJiževnost manjkanje sredstev za vzdrževanje gozdne infrastruk- ture, povečanje konkurence zasebnih podjetij je na številnih gozdarskih področjih (marketing, urejanje, gojenje, izkoriščanje gozdov ipd.) resno zamajala do tedaj veljavne tržne odnose, istočasno pa so naravo- varstveniki (pa rudi krajinarji) pridobili pomembno vlogo pri oblikovanju javnega mnenja o gozdarstvu ter tako tudi večji vpliv na oblikovanje gozdarske politike. Zanimivo je nakUučje, da so vzhodne države iskale vzor v gozdarstvu zahodnih držav prav v času, ko so le-te same poskušale oblikovati nove rešicve z refor- mami bodisi javnih gozdarskih služb bodisi novih oblik upravljanja gozdarskih podjetij. Vidni obrisi vseh posledic razmišljanj in sprejetih pravnih aktov ob koncu prejšnjega desetletja so orisani v prispevkih zbornika. Pomanjkanje skupne evropske politike je vzrok za vrsto originalnih rešitev pri iskanju možnosti raci on al izacije gozdarskih podjetij in javnih služb. Te rešitve segajo na zahodu od poizkusov uva- janja javne upr~ve novega tipa (New Public Menage- ment) v Švici, preko brezkompromisnega radikalno- libera! nega tržnega pristopa podjetništva avstrijskih državnih gozdov do različnih oblik racionalizacije in iskanja bistveno drugačnega, današnjim razmeram pri- lagojenega odnosa gozdarstva do lastnikov gozdov in predvsem širše javnosti v nekaterih nemških deželah. Gozdarstvo vzhodne Evrope se sooča z drugačnimi problemi. Po začetnem navdušenju in uveljavljanju precej radikalnih normativnih aktov je postajalo spo- gledovanje s starim sistemov vedno bolj nostalgično. Kadri in izobraževanje Nova specialista gozdarskih znanosti Spremembe so v gozdarstvu, tako kot v večini drugih panog, na začetku prinesle le videz anarhičnosti. Danes je dokončno jasno, da poti nazaj n..i več in da gozdarstvo še zdaleč ni izkoristilo vseh notranjih rezerv za izpel- javo dogovorjenih sprememb. Zmanjševanje zaposlenosti v gozdarskih podjetjih je realnost, o kateri ni potrebno izgubljati besed. Kar je posebej zanimivo, je novejši pojav, ki je in bo pogoj sine qua non novega tisočletja: perrnanentno izobra- ževanje vseh preostalih gozdarjev, tako v gozdarskih podjetjih kot v javnih službah. To je nuja, na katero nas bodisi v obliki zapisane že doživete izkušnje ali kot resno napoved opozarja marsikateri stavek v pris- pevkih zbornika. Posebna zanimivost je problem reforme javnih goz- darsldh služb znotraj državne uprave. Javne gozdarske službe so prisiljene reformirati same sebe (saj obstaja samo ena državna uprava!) ter so tako podobne osebi, ki žaga vejo, na kateri sama sedi. Kljub temu so te izboljšave neizogibne. Na eni strani izhajajo iz potreb, ki so bile še pred desetletjem večinoma ali celo po- polnoma neznane, na drugi pa jih v to silijo agresivni nastopi zasebnih podjetij. Zbornik srečanja (v nemškem jeziku), v katerem najdemo številne dokaze, da težave gozdarstva na Slo- venskem niso omejene le na sončno stran Alp, lahko naročite pri centralni enoti Zavoda za gozdove Slo- venije. Dragan Matijaši6, univ. dipl. inž. gozd. V tokratni številki predstavljamo specialista gozdarskih znanosti, ki sta naziv pridobila v letu 1997. Oba sta se posvetila proučevanju divjadi, prvi medvedu, drugi jelenjadi, in v svojih nalogah predstavila rezultate svojega raziskovalnega dela. Miha Marenče je zaposlen v Triglavskem narodnem parku, Miran Hafner pa na Zavodu za gozdove Slovenije, Območna enota Kranj. Nalogi sta dostopni v Gozdarski knjižnici. MARENČE, Miha RJAVI MEDVED (Ursus arctos Linnaeus, 1758) V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU. (BROWN BEAR (Ursus arctos Linnaeus, 1758) IN TRIGLAV NATIONAL PARK). - Specialistično delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnov lj ive gozdne vire, 1997, XIII, 119 str., 38 pregl., 34 graf., . 16 pri!., 112 virov. Mentor: prof. dr. Miha ADAMIČ Recenzent: prof. dr. Boštjan ANKO Datum zagovora: 13 . 1 O. 1997 348 GozdV 57 (1999) 7-8