265. številka. Ljubljana, vtorek 18. novembra. XII. leto, 1879. LOTE N S K B NIIR 0 D. I»ha j h vHiik dan, izvzeuifii ponodeljko in dneve po praznikih, ter volja po posti prejcman za a v »t r o - ok o r s k e dežele za celo leto 1«j ^Id., za pol leta h gL, ca četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ca celo leto 13 glu., za ćotrt leta 3 gld. KO kr., za en mesec 1 >rld 10 kr. Za pošiljanju na doni se raćuua 10 kr. za mesec, 30 kr. ta 6etrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Aolah in H dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po poŠti prejemali za ćetrt leta .'1 gld. — Za oznanila ne plaćuje od cetiristopno petit v rut n 6 kr., 6o so oznanilo enkrat tiska, ft kr., cu se dvakrat, in 4 kr., će se tri- ali većkrat tiska. Dopisi naj so izvole »rankirati. — Bokopisi se no vraćajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koluianovej hiši st. 3 „^leibiliSka stolba". Opravnistvo, na katero naj se olajrovolijo poliljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći, je v „Narodnoj tiskarni" v Knlinaiiovcj hifii. Suvrazni manevri. Enkrat je bila ena žaba in ta žaba je ragljala. In ko je ta žaba ragljala je v* h Bvćt — — pardou! — beročim organ kranjskih ustavaških vitezov od poslednje sobote, se nam je ponevedoma o/.m-i spomin na one srečne čuse, ko smo ho radovali v nedolžnih — basnih. Tako ganljivo basen namreč pripoveduje glasilo upravi protivne birokracije in njenega pritikljaja, poročajo o shodu tistega preimenitnega ljubljanskega društva, ki se zove nkonštitucijonalnou, ne da bi kdo vedel, zakaj? Poslednje dni so ustavoverci-centralisti na vboj liniji popolnem spremenili svojo taktiko. Videči, da njihovo zabavljanjenij niti omajalo, kaj še le podrlo Taullejeve vlade, segli so po druzem vojueui orožji m menijo, da se jim bode pusrečilo po okoliših, kar jim je izpod-letelo na ravnost. Tisti ustavoverni listi, ki so prej najbolj ščuvali na miuisterstvo, najbolj zaletavali se vanje in se rotili, da tej vladi se ne sme dovoliti nubena m najmanjša utva-rica, bas ti liuti so čisto druge strune napeli in — pač s kislim obrazom, a vendar — piskajo na „friedeusschalmeieu". Ta promona nun, sodečim e\ coutrans, bolje potrjuje nego poročila ii vlado prijavnih virov, da veter, ki piše v vladnih krogih, nam uže uij povse neugoden. A ustavovetci so brzo zasukali plašč po tem vetru in namerjajo na ta način osigurati si — smetauo. V zadrego jih je spravila brambovska postava. S to uij šaliti se, Knez pride! (Napis.il Aut. Bozo n S o k.) Sofija, 19. oktobra 187'd. Najlepši jeseinki dan zasvita nad Balkanom ; vrhu tega je se nedelja, dau Gospodov, kateri se mej tukajšnjim narodom posebno piaznuje, mnogo bolj kakor v zapadnem delu Evropo. Vse prodajalnice po mestu so zapite, občinstvo napolnjuje samo cerkve pa prostore prod svetiščem m ulice, ki vodijo do razuih cerkev. V tako pubožuej okolici bilo bi teško, ostati biv.. pobožnih čutil v srci, in videč, kako vse Buga moli, poisčem tudi jaz svoj božji hram, rimsko-katoliško cerkev pusvečeuo sv. Jožefu. Mala je ta cerkvica v Soiiji, veudur lepa in svetemu namenu primerna, posebno zuotiaj. To dni puteguili so v zvonik nov zvon srednje veličine; deues prvikrat vabi vernike k službi božjej, ker za časa turške vlade to uij bilo dovoljeno. Ta tem veselejo bo razlega njegov glas sedaj, ter se ubrano striuja z glasovi drugih tu- to dobro vedo, kajti za uredbo brambovstva se intenzivno zanimajo še vsi drugi državm faktorji nego gospod grof Tu: H,-. Torej treba previdnosti, prevzetni tilnik se mora upo-gmti ! Položaj je ozbiljeu, pravijo ustavaške novine, in ta o/.biljuo t. jih sili, da ustavijo svoje rovarstvo. Kdo jim bode zameril, da skušajo skrivati umikanje in najivnitu bralcem pesek mpljejo v oči s puhlimi irazami, kater, kar na kupe mečljejo okrog sebe. A facit in konte vseh besedij je, da ustavoverstvo ne smo dalje na potu, ki ga je došlo* hodilo, ampak da se pri brambovskej postavi mora — upokoriti. Inu, naposled, kai pa je to tacega, če i ustavoverci priponioremu -o svojimi glasovi, da — zdanja vlada zmaga ! V Prav za prav,mej soboj govoreč, saj ta vlada v resnici nij tako črna, kakor smo kričali — konci nam še nič zalega nij storila dozdaj, zvlnsti ustave — se uij dodaknila. Tako modrujejo in sami sebe tolažijo ustavaškt matadorji. Se v d, da na jedenkrat se ne udailo: brambovska po stava se mora sprejeti kakor je, samo ne veljala naj bi za deset let, nego — da, za koliko časa naj bi veljala? Jeden pravi za pet let, drugi za tri leta, tretji za šest let, a najlepši bi bilo ko bi se vsako leto moglo o nuj Bklepatil Kaj pa bi bilo to tacega? Na zadnje je to vse jedno! D« bi tako bilo pogodu ustavovercem v zdanjih okolnostih, o tem ne dvomimo, ali je pa tuli katwra vlada teh mi-slij, da je „vse jedno1', če bode treba vsako Ileto prazuo slamo mlatiti, ali če se zdaj opravi za dalje časa, tega bi se ne upali trditi. kajsujih cerkev za pravoslavne kristijane. Poieg cerkve, tako rekoč pod jedno strelo je kapucinski samostan. () etje kapucini obhajajo tudi službo božjo. Ko stopim v cerkev, vidi m v njej zbiano jako odlično občinstvo; najbolj so mi znane družine uradnikov avstrijskega in francoskega kon/.ulata. Te pridejo tudi v paradi; razen njih ho se zbrali k maši razni trgovci, ura In ki. pod jetniki iz Češke, Italije, Franco ko itd. Ne manjka niti vrlih krasotir raznih nai odnostij. Po dovršen*j službi božjej, pri katetvi sem se čutil kukor v domačih cerkvah, posebno orglaiije mi je dopadalo — pridiga bila |e italijanska, — podal sem se po mestu v giuviicje ulice, kajti to so imele deues po* BebnO svečano lice. Povsodi vihrajo zastave, ll vsake hiše ne jadna ali dve, nego po pet m še več, kastor bi hotel vsak hišni posestnik druge nadkiiliti glede* breja zastav. Se ve da so večiuom vse bolgarskih boj: bolo-zeleuo i'udere. Tu pa tam Vidi se poleg tu li ruska: belo-inodre-rudečii, in isto taka srbska. Nk rasnih konzulatih so se ve da zastave dotion« države. Ne manjka tudi pomenljivih napisov, ali pa križa na njih, katerega Bolgari v po- Ker se ves, par extellence ustavaški tabor /daj bavi s tem vprašanjem, zato se niti ljubljanski „konstitucijonalci" nijso mogli zdržati, katero vmes zin ti. In zakaj bi se ne olajšali svojih ustavovernih src! Dvainsedemdesetkrat so uže zborovali, pa svet se nij podrl, torej niti ta pot ne bodo nič hudega. Saj je dosti žalostno, da — drugo ne morejo prodajati svojih bolečin, pa svoje modrosti, za silo je dobra tudi kazinska nvišnjevau dvorana! Gospod dr. Suppan je imel neprijetni nalog, motivirati, /akaj bo ustavoverci ne • mejo več po robu postavljati zdanjemu miti sterstvu. Iz njegovih besed se je tirala tista politika, katero so tirali naši ustavoverci ob poslednjih volitvah v državni zbor. Ost nij bila obrnena zoper vlado, zoper misterstvo, govornik se je celo sdil na nekako laskanje ministerskemu prvose Iniku nasproti, pjudarjaje njegovo mnogikrat naglašano nepristranost. Tem bolj živo in trdoijubivo je g. dr. Suppan opisaval opasnost, katera carevini (t) preti po hudobnih „federalistih" in autilibe-ralc h, ki so se združili pod gaslom „decentralizacije" in „konservatizma". Da ustavover-cem izvrstno nij po godu, če se okolnosti obračajo na korist avtonomističnim strankam, to je verjetno, a to nij nič novega, zato smo bili po pravici radovedni, kam neki m ri dolgo* trajno razmotravanje, a odkrito govoreč, niti sandalo se nam nij, kani bode govornik zavil. Oziraje se na to, da ministerstvo, v katerem . sta si zdaj po dr. Suppauovem mnenji veliki I politični načeli baš v ravnotežji, nij popolno, seboej časti dižo kot znamenje dokončalne zmage križa nad polu me sečem In zakaj je vse tako uakinčano denes? Zakaj vse vre po cesti, ki drži proti Balkanu m od tam dalje proti Lom Palanki ? Denes popoludue se ima povrniti knez to svojega potovanja iz llumunije in z obiska-vit u u raznih podunavskih bolgarskih mest. Narod ga željno pričakuje, veseli se njegovega prihoda; zato take priprave. Ne bom teh slavuostuij priprav na drobneje opisaval, vsaj so skoro povsodi jednake. Samo moram napomenoti, da tudujšuje ne zaostaje jo čisto nič /a stičnimi pripravami velikih evropskih mest. Od najborneje do naj ve če hišo povsodi se vse stori kolikor kdo moro, in kakor se spodobi za tako svečanost. Nego uporabil bodem to priliko, da spoštovanega čitatelja upoznam h tukajšnjimi o k o 1 u o s t i m i in narodnimi od noša ji, ki se posebno pri takej priložnosti v najboljšem svitu pokažejo.. Ko se začue popoludan, napotim se tudi jaz po rečenoj ul ci skozi mesto. Na obeh straneh ulice sede po svojej šegi turški in židovski trgovci na golih tleh z uavakriž po- da sa bode pm skoro moralo dopolniti, je predlagal, da naj zbor izreče, ka bi po konstitu cijonalnega društva mnenji kaj koristno bilo, če bi — še kak ustavoverec stopil v mini-Bterstvo, da naj bi se torej nobeden ne branil, če mu grof TaarTd ponudi kak portefeuille!! Nihče naj ne misli, da se šalimo. Tako bo govorili resni možje, če — njihovo glasilo reBDico poroča. Zla) grof Taail'.- ve, kje mu je pomoći iskati t Če se je dosie obotavljal, prositi naši ustavoverce, da bi se kute r. usmilil kacega praznega minister ikega sedeža, odšle se mu nij bati, da bi kateri odrekel mu to ljubav. Konštitucijonaluo društvo, ta st 1» r carevine in ustave, je žrtvovaje najsvetejša svoja načela, dovolil svojim vernikom, da smejo reševati državo makar pod minister-skim prvosednikom, katerega so dosld dolždi, da je njihov zaklet protivnik, ker jim nij pomagal do večin na znani umeteljni način, ki se tako prilega liberalnim nazorom. Z laj so na razpola ganje ministerstvu vsi veljaki vsaj kranjskega ustavo verstva, počenši od kranjskega gospoda finančnega prokuratorja doli do v.šujanskega državnozborskega vćikega posestnika! Spomini iz slovenskega Štajerja. v. Če kdo videti hoče, kako katera narodnost izumira, na slovensko Koroško ali Štajersko se naj napoti. Počasen je sicer proces raznarojenja Blovenskega življa v ob ;e v teh krajih, pa vendar viden in po mestih in trgih neusmiljeno hiter. In posebno poleg glavne proge juzoej železnici. Sreča za nas, da je v teh mejnih pokrajinah dosti in velikanskega gorovja. Pohorje, Solčava, gorovje, ki se proti Sotli, in 6no, ki ae od Celja do Zagorja razteza, ter gorovje poleg Drave mogočno germanizaciji pravi: do sem pa ne dalje. Ali doli V ravnini brez vsega zadržka hidra germanizacije naš živelj požira. Interesantno se to kaže uže prav na meji pri Spielfeldu. V gorah je še slovenska govorica me i kmeti v familiji, doli ne več. To tudi proti Mariboru doli. Vsa-kako pa nže okolo Maribora kmet naš prav brez vseh teškoč nemški govori. Na levem bregu Drave Nemec-uradnik prav lahko izhaja. Pohorje tu zajezi to nemško Bkulturo*. V Ma- riboru samem celo Blužinčad nemški govori. | Ls ob tržnih dnevih slišiš slovensko govorico in ta je joj! pomešana hudo, hudo z nemščino. Kar je ravnine do B strice, je v tem oziru spodkopana po Nemštvu. Ptuj ie celo tuj, kakor Maribor, pa ravnina proti Ormožu, Ljutomeru je naša in tem bolj, čim dalje od južne železnice in bližje Hrvatskej. V tej pokrajini se kaže, da ima Hrvatska mofl, ta kos slovenske zemlie v kratkem pohrvatiti. Uže zdaj je govor dosti hrvatsk Na tej zemlji ie Slovenec velike važnosti. Tu črez gre trgovina v translitvaniio, tu bo menda najbogatejši kraji slovenski tu so žitne kaste, slovensko Pomurje, in tu je na veliko dolgost v ravnini dotika s hrvatskim življem in tu lehko Slovenec in bode jedenkrat kakor uže zdaj, germanizaciji pot zapiral, Jugoslovanstvu vrata odpiral. Tu ie Sloven važen, ker mej njim in Hrvatom nijso, kakor na Dolenjskem in južnem Štajerji, uskoške gore, katere voz tako težko prekorači. Trda skala je tudi v konji-Škej okolici na široko do Celia ravnina okolo Celja pa je hudo ponemčenju podvržen«, ker Celje je skoraj tako kakor Ptuj ponemčeo. Tu pri C-slji se začne gorovje, tu bo atražirji Slovenstva tudi ob južnej železnici. Solčava, ti ostaneš slovanska, in Planina na levem bregn Savinje in hribovie do Zagorja tudi! V Laškem trgu, Sevnici, Brežicah ima sicer Nera-štvo svoje etape, ali le to; ravnine nij in v hribih za gozdi je naš živeli stif e v kulturnem oziru pedagogična, in nesmisel) z vseh dru'ih stališč. Sicer je res, da ravno tn na meji tudi priprosti Slovenec nemšč;nt potrebuje;podučevanie nemščine je tu koristno; ali premda je Slovencu večja priložnost v već-jei dotiki z mejašem-Nemcem podana za ta uk, on vendar v šoli ne napreduje in v življenje ne prinaša kot mladenič 6ie omike, ka-keršno Nemec dobi v avojej ljudakei šoli. No glede" na svetovne spremembe v nnš»j dobi, ne glede na moderno trgovino, na obrt, na moderno delo in življenje, ta Sloven tedaj ne more biti kos omikanejšemn Nemcu; tumora podleži. In on v teh krajih ne podlega samo tako, da se ponemčuie, ampak več po tem, da ae gmotno spravlja na beraško palico, in da m tujec v njegovo posestvo vseda. In celo v razmerji, kakor sem je v prvih spisih načrtalf Mogočno, mnogobrojno ljulstvo ne bi moglo brez žrtve bojevati se z moderno dobo, katere zastopnik v obrtni)! in trgovini ie pri nas Nemec. Kaj še li mi mali Slovenci, ki ne-m»m') tovaren etc. katere gmotno po obrtu, t'gov"ni, Nemec drži v svojih rokah. Nemška ljudska šola v Mariboru ie tedaj luhko umevna prikazen. Slovensko gibanje Be tu zasmehuje; tukaj je Nemec in naš pon<>mčenec močan in tako preverjen o poginu S'ovenstva, da se mu prav čudno zdi, če slovensko pesen sliši. Ta ne pomaga nobedno, še tako nzumno, prepričevalno govorjenje. Korist, egoizem močnejšega naroda te kraje v svoiej tr le j pesti drži, in nobena moč mu jih zdaj ne iztrga. Tu more Sloven zdaj le biti še avantgarda, ki se brani, kakor dolgo možno, da s tem NemHvu zavira pot v dojenje strani. Zaradi tega je tukaj dober slovensk lijt, sa kmete velikanske vrednosti, in to je dandenes nSlov. Gospodar". In dalje proti Slov. Bistrici razteza se ta nemška supremacija. (Proti Ptuiu leži neplodna ravan in ta zadržuje.) V Poličane sledi za prelepo'Slatino, kjer svoio močno stražo postavlja Kadar bode jedenkrat železnica tja voza-ri'a, si bode ž nio utrdila svoj grad. Tudi tukaj okolo Poličan, Bistrice, Konjic uže skoraj vsak bolj imovit kmet nemški govori. V loženima nogama. Pu-e se obligatne cigarete ali pa čibuk. Žene preže ob vogalih, bol) plahe, ne smejo se mešati mnogo mej moške. Tu in tam pri na pol odprtih vežnh vratih luka ven tudi kaka Turkinja. Pozna se na črne j obleki; navadno imajo z belim robcem zakrita lica, tako, da se samo oči ven vidijo in nos; no, opazd sem, da mlajše in lepše mej njimi uže popuščajo to Šego, ter nosijo Odkrito lice. Moram reči, da sem našel dosta interesantnih obrazov tnei temi mladimi Tur-kinjami. Se ve da lepše so bolgarske devojke, samo hodijo redko na u co ali na sprehod; a pri tako Bvečanej priložnosti, kakor je de našnja. dajo se vendar stroge majke omehčati, ter jih vzemć soboj. Lehko se da torej poj miti nphova sramežljivost. To jim pa sicer prav dobro pristoji. V kočijah, ki drdrajo jedna za drugo vozijo se predstojniki viš i h oblastnij, vojaških in civilnih, katere gre:io knezu nasproti. Tu-kajšnjej policiji še menda nij doslo na um. ka bi izdala zabrano, da se ne sme preh tro voziti po ulicah. Jaz sem se zares čudil, videč kako brzo, celo v galopu drdrajo fijakarji po ozkih in tesnih ulicah. Človek skoro misli, da si nij življenja v svesti pri tem dirjanji; čudim se, da nij slišati o kakej nesreči; ne vem. komu bi to v zaslugo štel, spretnemu vozniku ali pa previdnemu občinstvu. Kar se tiče elegance tukajšnjih fijakarjev, mora se priznati, da nij lehko v katerem mestu najti takovih; posebno turški ti akar je jedin v svojej strok1. Tu se naj dunajski skrijejo. Oa sedi na svojem mestu ponosno, v kakej pisanej srajci s fesom na glavi, prepasan s širokim rudečim pasom, nogi malo navskriž, če mogoče celo na sedalu skupaj zmotani; potem pa čili konji, lepa kočija, in vrhu tega še nizka cena (1 frank), vse to človeka mika, da sede na voz. Sploh sem opazil, da se v Soft;i tri reči nehaiajo boljše nego koderkoli sem jaz drugod izkusil: duban, kava in fijakarii. Poslednjih je okolo Bto in petdeset v S>-fi i; to je res mnogo za mesto z 15 000 prebivalcev — toliko je zdaj, odkar so Turki večinoma odšli, po priliki v Sofiji ljudi j. No to ie znamenje, da se mnog.) tu vozi, pa ob s aliein vremenu je tudi skoro ne >bhodno potrebno, ker ulice še nijso urejene, kakor bi moralo biti. Kdor ima kurja očesa na nogah, ta si naj samo vzame fijakerja, postimo po noči, a kdor ima slabe oči v glavi, tndi njemu bo ti aker bolje služil kot najboljša očala. Razsvetljava s petrolejsko lučjo pač znatno /aoBtaje za plinom. A moramo si misliti, kako je bilo za turških časov, ko nobena svetil ka na ulicah nij gorela, ter Bi moral samo z la-terno v roci pit iskati. Na to navado priučeni nekateri ljudje bo tukaj še zdaj ne morejo od Interne lomiti, nego jo vzem6 soboj, kadar gred6 na ulico. Posebno Hmešno se pa to vidi, ako zagledaš v Aleksandrovskera 'vrtu, mej tem ko glasba /.več. r svira, človeka pojedinoga ali b celo družino z — laterno v roci sprehajati Be po drevoredu in vrtnih nasadih. Mej takim p omiM e >anjem o nočnej te-moti Bpndt&knem se pri belem dnevi ob težek kamen, ker sem se zagledal v množ co ljudij, ki obdaje devojke in dečke plesajoče horo. „Horo" je ime narodnemu bolgarskemu plesu, ki je poloben hrvatskemu kolu Sp ji se namreč v jeden krog nekoliko de-vojk in ravno toliko možkih, držeč drug dru-zega za roke. Dj/ojke so skupaj na jednej polovini kroga, moški skupaj na drugep V tem je tudi razloček od hrvatskega kola, kder bo vrste jeden moški in jedua ženska pa opet zhornici, da 8« bode Marija Kristina, hči našega cesarja, omožila b španjskim kraljem. Zbornica je pooblastila svojega prvosednika, da on izrazi nj. veličanstvoma cesarja in cesarici sočutje njeno. M i m-ter pravoBodstva, dr. Stremavr, je predložil dva načrta zakona o olajšanji pri po iinem legalizovanji, poslanec VVieBenburg pak je predložil načrt zakona, ki določuje, da so nove stavba, ali stare stavbe, ki pa bodo do leta 1881 in 1882 prt zidane, dvajset let davka proste; ob jednem je predlagal, da se ta načrt zakona izroči odseku, sestoječemu iz 15 poslancev. Namesto dr. Poklukarja, ki je odložil mesto zapisnikarja, se je volil poslanec Schneid. V imunitetni odsek bo voljeni bili poslanci Godel, Tiszkovski, Kaizl, Fucbs. Dobler, Ko-napka, Deym, Alter, Adamek, "VVeber, Jakpcb, Granitsch, Foregger, L:enbicher, Zborovski. V odsek za uravnavo računske in kontrolne službe: Hiusner, Fanderlik, Fr. Kinskv, Kjelanovski, Herman M. Smarzewaky, Vitezić, Giovanelli, Zeithammer, Plener, Ris, Beer, Auspitz, Heilsberg, Neuw rtb. Poslanec Monti je predi« ž 1, da se dalmatinska železnica prodolži do Knina, Men-ger pak je interpelirai o hranilnicah in posojilnicah. S tem je bil dnevni red te seje dovršen. Včeraj bo bili pri grofu Taaffeiu vsi prvo-seduiki posamnih klubov. Rieger, Grohol-aki, Hohenvvart, \Veeber in S tur m da so se posvetovali o v razdelitvi dela državnega zbora in o tem, da bi se meseca ja nuarja prihodnjega leta sklicali deželni zbori. Osobito Poljaki silijo pa, da se Še letos skličejo deželni zbori in da se v to svrho prenehajo seje državnega zbora. Pri tej konferenci je izjavil grof Taaffc tudi, da se vladna predloga o vojaškej postavi mora nespremenjena sprejeti. Politični razgled. Notranje dežel«. V Ljubljani 17. novembra. Imunitetski odsek Uriavneaa se je konstituiral in volil nredsedni-kom našega slovenskega poslanca Gblla. IttMnnfski časopisi centralističke stranke nijso zadovoljni z odlikanjem Hohenvvarta in Clam Martinica, poparjeni so. Iz tega dejanja posnemljejo, — o čemer Be baje ne motijo, da se je grof Taaffe popolnoma sporazumel z avt^nomistiško stranko in da je grof Taaffe hitel demonstrac jo napraviti zoper ustavake. „Deutsche Ztg." kritizira ee slabo zakritim -rdom. zakaj da sta prav za prav dobila Hohen-wart in grof C!am-Martinic orden železne krone orvega razreda, ter pride do sklepa, „da obe železni kroni sta plačilo za „ f sderaliBtiški* program, ki je sprejet v adresi večinB, in plačilo za podporo pri vojaškej in davkovskej predlogi". Potlej pa obupno prorokuje, da se bodo avtonomi8ti v kratkem času na 6ne mi-nisterske stole VBedli, na katerih sedita zdaj Taaffa in Stremayr. Sicer je pa centraliste cesarjevo nI likovanje tako prestrašilo, da so udarili na boben, skupaj kbčejo svoje pristaše, ter jih rote, da morajo v deželnem zboru glasovati — za kaj ? — za vladno predlogo o branbenem zakonu. To nas nij iznenadilo, uže minoU-ga tedna smo iziavili trditev, da v odločilnem trenotku bodo vsi ustavoverci glasovali za vojaško postavo. Predsedništvo češkega kluba je minolo sredo grofu Taaff.-ju izročilo spomenico o je-zikovnei ravnopravnosti. Prvi del, urejen od grofa Clam - Martinica, zadeva urade, drugi, urejen od J.rečka, vseučilišče, tietji, ki ga je uredil čelakovski, zadeva srednje šole, četrti pa obrtske Šole. Nič pa se ne sliši, —• kaj z nami? Važnost pohoda danskega kralja se popolnem skrije poleg važnosti pohoda ruskega cirjeviča naslednika na avstrijskem dvoru, vsi pogovori se sunejo samo nkolo njegove osobe. Auipriim pa dunajske ofic jozne novine trde, ka ruski carjevič nij prišel na Dunaj 8 kakim „posebnim p ditiškim opravkom", ipak se ne sme to od besede do besede za resnično {smatrati. Ako je to resnica, da je ruski car Aleksander pred prihodom crjeviča ruskega na Dunaji pisal našemu cesarju, da visoko ceni pr jateljstvo avstniskega carja, pomeni to uže nekako zopetno zbližamo obeh držav; to potrditi pak je bil po našem mnenji namen pohoda ruskega carjeviča na Dunajj. Mi ne smemo nikdar pozabiti, da je v Avstriji taka stranka, ki opustivši vso poštenost, bi najraje tirala Avstrijo v naročje „rešeoe" Nemčije, in ta stranka je baš ona, ki bi najraje zatrla in udušila popolnem vso važnost pohodu ruskega carjeviča na dunHjakem dvoru. Pri tem pak nikakor nij razločevati, je - li list, ki kaj tacega čenča, oflctjozen ali nii oficijozeo. Nam ee zdi n i jveljavnejši porok, da Avstrija ne bode de- familiji le ne; pa Baj po našej inteligenciji vidimo, kako hitro pride nemška konverzacija v familijo, če oče, še hitrejše pa če mati nemški govori. In Bogu bodi položeno, to ženstvo imovitih posestnikov na deželi hodi v mesto v šolo, v kuh njo — nemški govori in domači bogovi se poslavljajo cd take hiše. Nemška šola nemški urad in vsa svetlost moderne dobe, ki se pri nas v nemškej obliki javlja, naposled zametavanje vsega, kar je domače, po uradnikih, mabkih manj omikanim ljudem: — mora iti, mora ! In po mestih in trgih gre hitro, hitro 1 Pred 15—20 leti Be v Bistrici nij še dosti nemški govorilo; zdaj povsodi. V Laškem trgu, torej 9 ur hoda od Bistrice, mej hribi ravno tako, v Sevnici isto tako; zdaj, uže zdaj se tam domači govor hudo lomi in srednje-štajerski dijalekt vedno lni še svoj „biaens bos!" in „eper netV" goni. — —a— Iz državnega zbora. Z Dunaja 15. nov. [Izv. dop.] Najvažnejša točka včerajšnje seje državnega zbora je bil odgovor grofa Taaff^ja na interpelacijo poslancev Vitezica, Mieroszovv-skega, Mitisko in drugih, zavoljo revščine, ki preti Istri, Gališkej, Moravskoj, Šle* zijskej iu južnej Tirolskej vsled slabe letine. Grof Taeffe je priznal, da mu je prišlo več tacih poročil, ki potrjujejo obseg te interpelacije, ter je naroČil načelnikom vlade dotičnih dežel, da nujno in temeljito stvar to preišče o, njemu poročajo, ter stavijo potrebno predloge. Deželnih vlad predsedniki nijso še vsi posMi evojih poročil. Grof Taaffj je dejal, da 8e vlada močno trudi, da bi tej be li odpomagala, a da njeno mnenje je to, da v prvej vrsti morajo pomagati odpraviti revo posamnih rodbin, občin ali okrajev občine in cela dežela. Še le, ako te ne morejo, potem pomaga država. Grof Taaffe je potem predložil načrt zakona o dovoljevanji državnih posojil brez obresti onim okrajem Istre, Goriške in Gradiške, ki bo bile letos posebno slabo letino imeli. Grof II oh en wa rt je predlagal, da se ta predloga po prvem branji takoj izroči budgetnemu odseku. Ob p««- 'tku Beje je prvosednik naznanil mozbf, opet ženska itd. Pri horu se tudi po peva narodna pesen in plesalci stopajo po taktu en čas na desno, pa zopet ua levo, zdaj naprej zdaj nazaj. Pesni se peva pur vrst od devojk, na to pa kakor kor odgovarjajo moški. Arija je skoro bolj allegro. Sploh se v bo garskih narodnih p snih ne opaža tako žalujoč ton, kakor n. pr. v hrvatskih, ki jih na rod sam popeva. V bolgarskih je več živahnosti. To se nam bo sicer čudno zdelo, ako pomislimo, da je bil narod dolgo in težko podjarmljen, pa je še vendar toliko živahnega duha ohranil, katerega ne izraža sam v pes nih, nego tudi v dejanjih. Ras da je Bdgar plašen, ali pri vsem tem nij on mrtvega ali potrtega duha; v njegovih žilah teče bistra kri, kakor so bistre reke, ki izvirajo iz vrhov brdovitoga Balkaua, njegov duh je svež ali frišek, kakor zrak, ki su prostira nad njegovo plodno zemljo. To so pak najboljši po goji za krepak razvoj bolgarskega uaroda, postbuo ako še vzamemo v obzir njegovo tru-doljubivost in Štedljivost. — Pot skozi mesto nij dolg. Ko Bem še pro-£c! mimo nekoliko revnih hišic in obširnih razvalin bivših turških hiš in nekaterih podrtih mode j, treba da še prejdem črez kamenit most, iu potem se razprostre pred mojimi očmi lepo in obsežno Sohisko pobe, katero m severoej in večernej strani obda;e veliko ba kan sko pogorje, na južnej pak VitoŠa. Proti vzhodu ie odprto Nizki griči vzdigujo se tu pa tam z ravnine Žalibog še vsi neobdelane, čakajo dok bode na njih zarožljala m tika, sadeč vinske trte, ali dok bode brskal plug skoii dobre orance. Na prvi takov gr č se popnem, od ko d- r je lep razgled na mesto Solijo, ter si ogle dujem to starodavno slavjausko naselbino, katero mi zdaj ravno zlate Žarki večernega solnca. Krasen je zares pogled na orijentilsko mesto. V najlepšej legi, ki j.- na daleko in široko, postavili so si tukaj starodavni pred uiki svo.a stanovanja. No ne samo lepote kraja v/.eli so v obzir, nego tudi praktičnost lege, ki utegne biti denes ali jutri važna točka v komunikacijskem iu trgovinskem pog'edu. No žil in škoda, da se njihova nada skozi toliko stoletij nij mogla uresničiti, ker stop la je na to mesto turška peta, a koder je ta hodiia, tam kakor pregovor pravi — n ti trava ne raste, kamo-li, da bi se razvijala trgovina, obrt iu gospodarstvo, ali da bi se širila kul- tura. Zato je S lila tako zaostala vzlic svo-lemu ugodnemu naravskemu položenju. Še-le s 'daj ie napočil čas, ko se bode kakor prestolnica bolgarskega kneževstva ra/vijati začela v vsakem obziru, še le sedaj su bodo začele ur, sni v vati bese le slavnega poznavalci ori-jenta, Ka ni t z a: S o f ij a še nij bila, ona še-le bode! Ako torej spoštovanim rojakom hoT:em podati opis tega mesta, nemam ka] posebnega na dolgo iu široko razpravljat. N p uon I sem krasno lego ; poleg teče mala reka, a ne daleč poti iztoku večja reka Isker, v katerej se nahaja zlat pesek. Mesto ima ć'dto orijen-talsko lice, t. j. visoki, vitki m u ar.; ti vzdigu-jejo se uad strehami moSej, katere so vbo napravljene V obliki kuplje. Večjo mošeje imajo po več kupelj, največja jih ima sodem. V tej bi mel b t n r i lui zbor, ko b. Be •• la malo preko .struvirala; ker je pa to s prevelikim »ru l m iu troškom spojeno, za to se je ta ideja popustila, a posebno se je cd nje olsto-p.la še zaradi tega, ker bi se govornikov g.as vsle i tobkih kup Ij preveč raztresel, z «lrugo besed >, ktr je it.-akustično naprav jeoo poslopje. (Dalje p b... bila Umij sozražn« politike, — po volji našega cara — pohod ruskega carjeviča na Du naj i, in z Rusijo roko v roci delujoča politika avstrijska, to je želja velike veČine avstrijskega prebivalstva. f V.« tu us*.*'if it državnega odbora ti . nični odsek je sprejel v seji dte 13. t. m. viuduo predlogo o voja-kej taksi. T lita u J« driaM'. Itn*, t carjevič je v nedeljo dopoludne prispel v Berlin z Duaaja. Opdludne ga ie pohodil nemški cesar in cesarski princi. Ko je pozneje pohodil ruski carjevič nemškega carja, je imel pri tej ptii ki ruski carević prusko uniformo, nemški cebar pak rusko. Na MiitMfnn it se delajo nove zapletke; rusko-turska zveza je baje dogotovljena Ea to pa hočejo Angleži svoje ladijevje poslati proti Carigradu. i>o|i [•181« Ie Alonmćr» s\ vari. — (MiniBterska pohvala.) Iz Metlike se nam piše 15. nov.: C. k. okr. glavar črnomeljski, g. We igle in, dobil je od minister-stva notranjih zadev pohvalo za euergičuo postopanje proti kugi. Čestitamo mu tudi mi iu mu radi privoščimo pohvalo, katero je zaslužil d vojno, kajti on nema samo kuge krotiti, kro titi ima, kar je še hujše, svojeglavue hudobne ljudi. Kuga je pošast, ki nevidno ulomi, ali te le 8 složnim, občnim odporom pokončati da. Ravno se čuje nepovoljen glas, da je znotraj mesta zopet ena krava zbolela. Za božjo voljo, ljudje, pazite, Bog naa ne bode varoval, ako se nehčemo varovati sami. — (Slovensko pevsko društvo na Dunaji) priredi jutri 19. novembra v cvetličnih dvoranah ouna jsk*-ga vrtogradnega društva (I. Parknng, Blumeu.-aie der Garten-baugesellschaf) koncertuo besedo tO sedečim i rugrauiom: A) 1. Bendl: „S\o,i k s emu", (cela! zbor); 2 a) Rossini: „Mira la bianca luna"; b) Fabiani: „Ad liou, iuet za sopran in solo, poje gdčna. Elsa Wag~ ner; na gtaSOVtru jo spremlja g. Weitlin-ger; 3. Rudkowski: „U nas inaczej", (poljski zoor); 4. Smietanski: a) „Rhapsoaija" iz poljskih tGu; b) Hanse It: „Improvizacija" iz slovanskih teoi za giasovir igra g. prof,. Smietanski; 5. a) I. pl. Zaje: „Nočui stra-žari", hrvatski zbv.r Uru^tvu posvečen; b) Zawrtwski: „Čoin rečenko", maioruski zbor; cjLžičaraftinsky: .Bosausko-hercegovački n«pjeviM, bobeuski *bor; 6. Doniz etti: arija iz opere rL'elisir d' auiore", igra g. Welt-Uuger; 7. Gomes: ari|a iz opere „Sa.va-tor Rusa*, poje gdčua. Elsa Wagner; 8. Vieustempa: nRtwerie" za violino, igra g. Kohauovrski; 9. a) Jenko: „Struuamu, (sloveuBki zbor); b) Jenko: „Nek dušmaa vidi", srbski zbor. Ravnateljstvo konzervatorija je g. Kohanorvskemu sodelovanje dovolilo. Spremljanje na glasovnu prevzel je g. pref. dr. Gansbacher. B) Godba c. kr. peš-poika Ljuuevit Salvatora i-t. 58 pod osobnim voa, tvom kapelnika g Šinclja: 1. Vilhar: ouvertura iz slovenske opere „Jamska Ivanka"; 2. Breccialdi: koncertna fantazija za flavto; 3. Schreiner: „Neckende ge ster", potpourn; 4. Kadrilja iz slov. melodij; 5. RoBsini: ouvtrtura k operi „Viljem Tel" ; 6. Koruza k: Češki zvuki; 7. llunioristička, fantazija o „Yankee doodle"; 8. Bil se: Die beiden GrasmUcken. — (Vabilo.) Dijaško pevBko društvo „Slavulj" v Križeve h na Hrvatskem priredi jutri večer velik koncert b plesno zabavo v prostorih narodne čitalnice na korist društva za podporo siromašn.h slušateljev kr. gospo-darsko-gozdarekega učihšča v Križevcib. Vstopnine 1 gld. za osobo, za obitelj 2 gld. I preplate Be hvaležno prejemajo. Začetek veselici ob polu osmih. fuotft»rl)ii«» srečke. V Linci 14. novembra: 65. 15. 81. 27. 44. V Trstn 15. novembra: 6G. 4. 54. 82. 89b Dunajska borza 17. novembra. Bautni drž. dolg v bankovcih . Inotni drž. dolg v srebru . Zlata renta. ...... 1860 drž. posojilo . . , Akcije narodno banke Kreditno akcije...... London ..... ... N'apol. . ... C. kr. oekini • Državne marke «8 gld. — 70 „ 79 . 80 127 g tO 8S3 „ — 266 „ f 0 116 „ 60 9 , 32 & . M 57 „ 75 kr.. Izdatelj in uieuuik Mukt>o Aruiić. Lastnina in tisk „N«rouue tiskarne".