Pot samoupravljanja- naša pot Le kratek čas nas še deli od začetka 3. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije, saj bo kcngres od 16. do 18. junija letos. To bo eden od-največjih političnih dogodkov letos pri nas, ki pa bo imel odmeve in vplive v mednarodnem merilu, še posebej pri napred-nih delavskih gibanjih v svetu. Vsak kongres samoupravljalcev do zdaj je dal svoj prispevek k hitrejšemu razvoju so-cialistifinih samoupravnih odnosov. V enem izmed prelcmnih trenutkov našega razvoja je bil tudi 2. kongres samoupravljalcev Ju-goslavije, ki je odločilno vpHval na razvbi socialističnih samoupravnih družbenoekonom-skih, političnih in mednacionalnih odnosov. Na drugem kongresu je delavski razred od-loono napadel etatizem, tehnokratski mono-polizem in nacionalizem, kakor tudi proti-socialistične in protisamoupravne težnje. Drugi kongres je odgovoril na temeljna vpra-šanja, ki so se pojavljala v praksi in naka-zal smeri in perspektive izgradnje sociali-stične samoupravne družbe. Sklic 3. kongresa samoupravljalcev Jugo-slavije pomeni kontinuiteto v razvoju naše revolucije, v razvoju socialističnega samo-upravljanja. Zahteva samoupravno organi-ziranih delavcev, organiziranih subjektivnih sil pa tudi zgodovinskega trenutka je, da mo-ra naš nadaljnji razvoj sloneti na oblasti delavskega i*azreda in vseh delovnih l.iudi in i*a družbeni lastnini produkcijskih sred-stev. Zato je treba odločno obsoditi (kar bo- do delegati tudi storili) vsako izkoriščanje tujega dela in monopolno obnašanje, ki ga vsiljuje tehnobirokratska samovolja. Naš na-daljnji razvoj mora dati perspektivo, moi'a uveljaviti delavca, združeno delo, samo-upravljanje kot odločilne dejavnike za osvo-boditev delavskega razreda in ustvarjanje svobodne asociacije proizvajalcev, v kateri bo, kot je rekel M'arx — »svobodni razvoj vsakega pQsameznika pogoj svobodnega raz-voja za vse«. Tretji kongres bo ocenil dosedanjo pre-hojeno pot, uspehe in probleme v razvoju sccialističnega samoupravljanja, še posebej zadnjih deset let. Kongres bo dal močan za-gon procesom nadaljnjega poglobljenega raz-voia socialističnega samoupravljanja in do-slednega uresničevanja samoupravnega polo-žaja delavca v združenem delu, tako kot to zahtevata ustava in zakon o združenem delu. V svetu narašča zanimanje za samouprav-l.ianje, za tretji kongres ^amoupravljalcev še posebej. Ob različnih dobronamernih vpra-šanjih in zanimanju prijateljev zastavljajo vprašanja tudi drugi, tisti, ki se ne veselijo naših velikih uspehov. Kaj pričakujemo od kongresa, kakšne so zahteve delavcev, ali bo kongres uspešen itd., to so samo nekatera cd vprašanj, ki jih lahko slišimo. Samoupravljanje je dokazalo svojo moč, svojo vitalnost, svojo sposobnost. Samouprav- Ijanje dokazuje, da je sposobno rešiti zaple- (Nadaljevanje na naslednji strani) (Nadaljevanje s 1. strani) tene družbenoekonomske in politiene pro-taleme. Zahteve samoupravno organiziranih ctelavcev za več odgovornosti na vseh rav-neh, da ne moremo in ne smemo porabiti več ' kot ustvarirno, za zmanjševanje razlik v po-gojih pridobivanja in delitve dohodka, zah-teve za botfše vrednotenje proizvodnega in ustvarjalnega dela in druge, vse to je pri-spevek k tsmu, da sistem socialistične samo-upravne deraokracije polno zaživi. To so tudi zahteve organiziranih subjektivnih sil in pomenijo dodatno obveznost in napor za to, da bi pomanjkljivosti hitreje odpravili. Prav v tem trenutku smo priča organizi-ranemu delovanju in napadu kontrarevolu-cionamih nazadrvjaških sil na temelje naše socialistične samoupravne skupnosti enako-pravnih narodov in narodnosti Jugoslavije. Napadu na tisto, kar so si narodi In narod-nosti Jugoslavije ustvarili s krvjo, ustvarili v času o-borožene vstaje z nadčloveškimi na-pori ;'n delom po vojni. In ker je to, kar imanK>4 priborjeno, ustvarjeno in ni poklo-njeno, bodo pričakovanja nekaterih zaman. Naš položaj ni odvisen od želja naših prija-teljev ali sovražnikov, temveč od ustvarjalne moči našega delavskega razreda. Pot samo-upravljanja je pot, ki sta jo začrtala tovariša Tilo in Kardelj, zato je to naša pot, pot 3. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije.