--------   273-------
Dve tri opombice
zastran slovenske terminologije, ktero naš sloveči pi satelj gosp. Erjavec po „ Glasniku" oznanja za mine ralogijo. — Močno je razveselila vsacega Slovenca no vica Glasnikova, da je gosp. Erjavec, ves mož za t( težko delo, spisal slovensko mineralogijo, ter da dobimc tudi ta del prirodopisa. Ker pa želi zvedeti, prednc pojde delo pod tisk, kako sodbo o terminologii, naj mt po „Novicah" izročim nektere pozdevke v prevdarek ne bi li s tem spomnil in spodbodei umnejše, da bi j izdatnejšim svetom svojim pritegnili zaslužnemu obde lovalcu te pretrde celine. Pred vsem moram pohvaliti g Erjavca za to, da slovenskemu grlu priležne vsej Ev ropi znane izraze postavlja na prvo mesto ter senc prav teh misli, ktere, so na to, stran ni davno izgovorile tudi „Novice." Se več. Ce zraven takega občno znanega izraza ni najti dobre slovenske besede, ostanimc pri samej tujki. Pišimo na pr. kristal, ker iz slovar jev (zlasti Miklošičevega) ni jasno, ali se mora po slo vensko pisati golot (gen. m.) ali pa morda g 1 a (kakor so Cehi jeli pisati = hlat, drže golot za ruši zem, kakor je molot za mlat, in res se iz Miki. slov dade trditi eno in drugo). Ravno tako bi jaz pisal le granit, ne žula („Glasnik" ima tu pomotno žaja) in pa g naj s, ne rula, kakor so oboje sedanji Cehi jeli pisati brez trdnega razloga. (Glej „Jungmanov slovnik."; Namesti: trapec pisal bi jaz: trapez. Sokladenj razi de n (bolje že: razhode n) bode javalne potrdila slovnica. Prilogi: kovinji, kreme nji, ne zde se mi pravilni (Glej Janež* Slovn., po kteri končnica: ji pri-rašča živalskim imenom); tako tudi ne: steklova (si-jajnost), ker se od imen srednjega spola, če niso žival ska, ne delajo taki prilogi. Namesti biser o v a utegnilo bi bolje biti biserna (sijajnost). Kovno (lice, metali. Aussehen) ne sklada se dobro z drugim, slovenščini res znanim prilogom, namreč koven, ham merbar. Samoter za einfach ne vem, če je dobro, ker bi se ta prilog utegnil bolje rabiti za sporadisch Svitoglavec namesti priloga Svitoglav.
Cigale.