Zanimivosti o steklenih vlaknih
Prva vlakna oz. filament te vrste so izdelali že pred več kot 100 leti, seveda na zelo preprost način. Približno 100 let je minilo, da se je izdelava razvila in uveljavila v praksi. 2e leta 1893 je imela španska princesa novo obleko iz teh vlaken. Verjetno so ji takrat vsi zavidali, saj je bila v resnici redkost. Vse slabe lastnosti, ki jih poznamo pri steklu, so imela tudi tedaj izdelana steklena vlakna. Vlakna, ki jih izdelujemo iz stekla sedaj, pa že konkurirajo mnogim sintetičnim vlaknom, zlasti na področju tehničnih tkanin. Precej izpodrivajo tudi plastične mase. Oglejmo si nekaj prednosti tkanin iz stekla:
1.	Ne gorijo. To je prednost, od katere si proizvajalci teh vlaken mnogo obetajo (tako predvsem zaradi njihove uporabnosti pri opremi gledališč, kinematografov, pri izdelavi varnostnih oblek itd.).
2.	Vzdrževanje in čiščenje teh tkanin je enostavno, pri tem pa imajo še to prednost, da se ne krčijo in ne raztezajo.
3.	So dobri toplotni izolatorji.
4.	Po daljšem času ne porumenijo.
5.	So dobri zvočni izolatorji, zato jih lahko uporabljamo za stenske ta-tepe in zavese ter za podloge preprog.
Slabe lastnosti teh vlaken, ki jih skušajo njihovi proizvajalci odpraviti, so:
1.	Vlakna so precej krhka. Pri Predenju in tkanju kratka vlakna Plavajo po zraku in dražijo kožo.
2.	Tkanina je občutljiva na drgnjenje in upogibanje; to precej zmanjšuje njeno uporabnost.
S tem kratkim orisom smo nakazali le del široke uporabe steklenih vlaken, saj nekateri navajajo, da se Uporabljajo za približno 300 000 različnih izdelkov. Posamezne plasti tkanin iz stekla, ki so med seboj zlepljene oz. polimerizirane, so primerne za izdelavo plošč, ki se lahko še dalje oblikujejo. Take plošče uporabljajo v ladjedelništvu, za izdelavo čolnov, v letalstvu in tudi v gradbeništvu za razne nosilne ele-ment*^ ^ž j0je podpeskar
j J . v>vVfl
"v	^ ^<7 yjb
Določnost volje
Pred nami je novoletna številka Konoplana. Prav je, da se ob tej priliki na kratko ozremo na delo pri tem našem listu — za to, da bi v njem razvili vse tiste silnice, ki oblikujejo njegov pomen za nas. vse in ki so tudi vir njegove kakovosti. Nedvomno naletimo pri tem že takoj na začetku na vrsto problemov: na probleme ažurnosti in natančnosti obveščanja, odpiranja problematike podjetja, strokovno tehtnih analiz, neposrednega zajemanja življenja v kolektivu, naposled pa tudi samega rednega izhajanja lista. Ustrezno reševanje vseh teh problemov ostaja slej ko prej ena izmed napornih nalog uredništva. Gotovo je, da je v preteklem obdobju — kot pri vsakem delu — ostalo tudi pri našem listu mnogo želja in načrtov neuresničenih. Razlogi za to so številni, lahko pa rečem, da so še v najmanjši meri subjektivne narave; najbrž se ne motim, če zatrdim, da je glavni
ISbe&iMtMt
Zanimivosti o steklenih vlaknih Določnost volje — pogoj kvalitete Kako je z nadomestilom OD za državne praznike
Dodatek za stalnost povečan IX. redna seja DS
Iz dejavnosti sindikalne organizacije Prodaja v novembru 1969 Proizvodnja in kvaliteta v novembru 1969 Zahvale
Dežurni gasilec se poslavlja Tekmovanje slovenskih tekstilcev v kegljanju Strelstvo
Iz starega v novo leto
Za nami je še en letnik KONOPLANA in pravkar prestopamo v novega
- pogoj kvalitete
razlog za to takorekoč popolna angažiranost vseh sodelujočih, pa tudi vseh, ki bi potencialno sodelovali pri listu, na njihovem delovnem mestu, njihova preobremenjenost z obvladovanjem njihovih neposrednih delovnih nalog. Pomanjkanje časa. A vendar je po drugi strani očitno: za nami je še en letnik Konoplana in pravkar prestopamo v novega. To dejstvo mogoče samo po sebi še nič ne pomeni; vendar lahko v njem vsaj zaslutimo neko resnično voljo in potrebo po listu, in sicer, če naj se tako izrazim, prav v boju vsakega, ki sodeluje pri listu, da si za to sodelovanje utrga svoj dragoceni čas. Zato sam, ko se oziram v prihodnost lista, nisem črnogled. Prepričan sem namreč, da se bosta ta volja in potreba po listu v tem boju v prihodnje morali čedalje določneje oblikovati — njuna določna oblikovanost pa more pogojiti samo eno: resnično kvaliteto lista. Urednik
Kako je z nadomestilom osebnega dohodka
za državne praznike?
V zadnjem času se v podjetju pojavljajo vprašanja, kdaj nam pripada nadomestilo OD za državne praznike.
Temeljni zakon o delovnih razmerjih (TZDR) v posebnem poglavju naglaša pravico delavca do dela sredstev, ki jih je delovna skupnost glede na delovne in poslovne uspehe namenila za osebne dohodke. Delovna skupnost sredstva za osebne dohodke deli po posebej določenih osnovah in merilih, ki vedno temelje na delu zaposlenega. Na kratko: OD nam pripada za naš delež pri delu.
Za dneve pa, ko iz upravičenih razlogov ne delamo, pa nam pripada nadomestilo osebnega dohodka za tisti dan (vojaške vaje, civilna zaščita itd.).
Posebej določa TZDR v 74. členu, da delavcu pripada nadomestilo OD za državni praznik.
Z uvedbo petdnevnega delovnega tednika, pa je prišlo kljub določbam 74. in 150. člena TZDR* do nekaterih nejasnosti, katerim je delno vzrok tudi zakon o državnih praznikih, ki predvideva, da se nekateri prazniki prenesejo na ponedeljek, če padejo na nedeljo.
Zato je zakonske določbe podrobneje raztolmačil Zvezni svet za delo, ta tolmačenja pa uporabljamo pri obračunu OD v vseh delovnih organizacijah.
Osnova tem tolmačenjem je logika, da nam nadomestilo OD za
praznik pripada samo v primeru, če bi na ta dan delali, pa zaradi praznika nismo in bi bili brez nadomestila prikrajšani pri osebnem dohodku. Za praznike pa, ki padejo na prosto soboto ali na dan tedenskega počitka (ki ni nujno, da je nedelja), nam nadomestilo ne pripada. Tako po planu, ki je bil sprejet za 1. 1970, delavci, ki delajo v eni, dveh ali treh izmenah, ne bodo dobili nadomestila za 2. maj in 4. julij (prosti soboti), zaposlenim pa, ki delajo v štirih izmenah, ne pripada nadomestilo za tiste praznike, ki sovpadajo z njihovim tedenskim počitkom.
Naj na koncu ponovim, da upravičenost do nadomestila za praznik
Dodatek za stalnost se je v nespremenjeni obliki obračunaval od
1.	1964 dalje. Če smo točni, se je z uvedbo 42-umega delovnega tedna celo nekoliko zmanjšal. Določen je bil namreč v dinarjih na uro, po uvedbi 42-umega delovnega tedna pa se je mesečni fond ur zmanjšal, s. tem pa tudi višina dodatka. Dodatek je znašal od 0,03 din na uro (5,00 din mesečno) do 0,35 din na uro (65,00 din mesečno).
torej predpisuje zakon in da to ni metoda za umetno zmanjšanje osebnega dohodka.
Dejansko bi v primeru, da neupravičeno izplačamo nadomestilo za praznik, zaradi večje porabe sredstev za OD v tistem mesecu dosegli slabši finančni uspeh, ki bi imel za posledico nižjo vrednost točke v naslednjem mesecu.
* TZDR v 150. členu pravi: »Če vpelje delovna skupnost petdnevni delovni teden, se za šesti dan glede uveljavljanja pravic iz dela v delovni organizaciji (letni dopust, otroški dodatek idr.) šteje, kot da bi ga bil delavec prebil na delu.
B. N.
Delavski svet je na svoji zadnji lanski seji sprejel predlog o povišanju dodatka za stalnost. Ta odslej znaša:
Leta zaposlitve v Induplati	din/h	Mesečno din
5— 9	0,11	20,25
10—14	0,22	40,50
15—19	0,33	60,70
20—24	0,49	90,15
25—29	0,65	119,60
30 in več	0,82	150,90
Mesečna višina dodatka je preračunana na poprečnih 184 ur dela. Dodatek za stalnost pa se direktno obračunava le za ure, ki jih je zaposleni prebil na delu, pri vseh nadomestilih (boleznine, dopusti, prazniki) pa je dodatek že vračunan v nadomestilo in višina tega dela dodatka na plačilni kuverti ni posebej razvidna.	R M
Izdaja v 850 Izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Ingo Paš. Ureja uredniški odbor: ing. Janko Ukmar, ing. Lado Zabukovec, dipl. ing. Janez Pezdir, dipl. ing. Avgust Orehek, dipl. ing. Boža Pogačnik, ing. Jože Klešnik, Cilka Mrdženovič, dipl. ing. Branko Novak, Majda Škrinjar, Ivo Sešek, dipl. ing. Alenka Korče-Pleteršek, dipl. ing. Franc Verhovec, Janez Rainer. V uredniškem odboru sodelujejo po službeni dolžnosti: direktor, predsednik sind. org., sekretar ZK, predsednik mlad. org. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Mošlcrič« v Ljubljani
Mojster Franc Bleje pri delu ob enem od novih tkalskih strojev. DS je pri sprejemanju plana za leto 1970 sprejel tudi sklep, da se poveča stopnja amortizacije za te stroje, tako da se bodo amortizirali že v petih letih
dodatek za stalnost povečan
/X. redna sefa DS
Količinski plan
DS Induplati je imel dne 29. 12. 1969 skupaj z UO sejo, katere dnevni red je obsegal sledeče glavne točke:
1.	Obračun za november 1969.
2.	Plan za leto 1970.
3.	Dopolnitve pravilnika o OD.
4.	Spremembe in dopolnitve statuta in drugih splošnih aktov.
5.	Tekoča problematika.
Obračun za november 1969 je
podal šef organizacijsko-analitskega sektorja inž. Jože Klešnik.
V	novembru je dosegla prodaja na našem trgu bruto vrednost din 4,633.087,70 in s tem stopnjo pokritja 36,5 ”/o. V izvozu smo v tem mesecu dosegli 78'°/o variabilnih stroškov. Pri tem pa je dosežena stopnja pokritja 36,5 °/o zadoščala za pokritje vseh stroškov (fiksnih stroškov, kondicij, popustov na kvaliteto, izgube pri izvozu in drugih odbitkov) kakor tudi za to, da smo dosegli še malo dobička.
V	novembru smo v proizvodnji dosegli za 178.092,35 din manjše variabilne stroške, kot jih predvidevajo normativi. Znižanje teh stroškov je bilo doseženo v vseh obratih. Vendar pa smo še vedno presegli normative izdelavnih ur, in sicer za 4,2 %>.
Obrazložitev plana za leto 1970 je podal šef arganizacijsko-analitskega sektorja inž. Jože Klešnik.
Proizvodni koledar za leto 1970
Inž. Klešnik je dodatno predlagal, da bi bila 5. decembra 1970 delovna sobota, 31. decembra pa dela prost dan in da bi to že sedaj določili s proizvodnim koledarjem. Člani DS in UO so potrdili ta predlog.
Proizvodnja v predilnici se mora v letu 1970 povečati za 10 'Vo pri izdelavi sintetične preje in za 7 °/o pri proizvodnji sukanca. To povečanje proizvodnje v predilnici je posledica vskladitve plana predilnici s planiranimi potrebami tkalnice. Proizvodnja tkanin naj bi bila v letu 1970 merjena v m2 za 25 "/o večja od predvidene v letu 1969. Kljub temu da je predvideno povečanje precej visoko, je popolnoma realno. Predvideno povečanje proizvodnje v m2 je predvsem posledica povečanja poprečne širine tkanin. Povečanje proizvodnje po starih kazalcih znaša: v tm za 12°/o, v ooo votkih pa za 10e/o.
Pri tej točki je člane DS zanimalo, ali je tudi v letu 1970 predvideno delo v štirih izmenah. Direktor je pojasnil, da je takšno delo predvideno do aprila 1970.
Plan delovne sile
Skupno število delovne podjetju naj bi znašalo:	sile v
Izdelavni delavci .	.	.	570
Obratna režija ....	120
Vzdrževanje		90
Upravna režija ....	115
Skupaj delavcev ....	895
Direktor je opozoril prisotne člane DS in UO, da se število delavcev	
v upravni režiji ni povečalo na račun nanovo sprejetih delavcev, marveč na račun delavcev, ki so bili na račun zdravstvenega stanja premeščeni iz proizvodnje v upravno režijo (vratarji, čuvaji koles).
Plan nabave surovin in materiala ter s tem v zvezi potrebna obratna sredstva
Glede na to, da je vrednost potrebnega materiala precej visoka, bodo tudi obratna sredstva pod nenehnim pritiskom. Da bi vsaj nekoliko omilili ta pritisk, je osnovna naloga nabavne službe v letu 1970, da pri nabavi poleg drugih pogojev (kvaliteta, roki) doseže tudi najugodnejše nabavne pogoje glede rokov plačila.
Planska kalkulacija
— Delitev in predračun stroškov v letu 1970.
— Struktura variabilnih stroškov v kalkulaciji.
Pri tej točki je šef računovodskega sektorja tov. Francka Marinšek predlagala DS v potrditev povečanje stopnje amortizacije za stroje v tkalnici: Stroji v tkalnici naj se amortizirajo v petih letih, stopnja amortizacije naj se torej poviša na 20 °/o. Drugi stroji in druga oprema pa naj se amortizirajo po stopnjah, ki so bile določene za leto 1969. Člani DS se s predlogom šefa računovodskega sektorja v celoti strinjajo in ga sprejmejo kot sklep.
Plan prodaje
—	po mesecih
—	pogoji prodaje
—	obračun prodaje na domačem in tujem trgu
—	prag rentabilnosti in varnostna marža.
Pri izdelavi plana prodaje je bilo upoštevano, da na domačem trgu že vrsto let dosegamo višjo prodajo v prvem polletju. Ker je 60 %> predvidenega izvoza za leto 1970 že zaključenega s pogodbami, je ta planiran v skladu s predvidenimi roki, medtem ko je drugi izvoz planiran na podlagi izkušenj iz preteklih obdobij in razgovorov z inozemskimi kupci. Višina prodaje na domačem trgu je določena na podlagi števila delovnih dni. Izjema sta junij in december, kjer je prodaja zmanjšana za 1 dan oz. 3 dneve' zato sta povečani prodaji v maju in juliju. Na domačem trgu je predvidena prodaja, ki naj bi dosegala poprečno stopnjo pokritja 33°/». Poleg stopnje pokritja rabita za proučevanje strukture predvidenega finančnega rezultata še prag rentabilnosti in varnostna marža. Čim vrednost prodaje preseže prag rentabilnosti, začne podjetje dosegati dobiček. Varnostna marža pa je razlika med vrednostjo prodaje in pragom rentabilnosti. Prag rentabilnosti znaša 77 %>, stopnja varnostne marže pa 23 Vo. Podjetje bo torej začelo dosegati dobiček, ko bo doseglo 77 e/o planirane prodaje.
Člani DS in UO so pri tej točki razpravljali o popustih na slabo kvaliteto in pripomnili, da bi se ti lahko zmanjšali, če bi nabavljali bolj kvalitetne surovine, enako pa tudi, če bi sami bolj pazili na kvaliteto v pro-
Nadaljevanje na 4. strani
Potrebe tkalnice zahtevajo tudi večjo proizvodnjo v predilnici. Proizvodnja tkanin naj bi bila v letu 1970 merjena v m4 za 25 °/o večja od predvidene v letu 1968 (po starih kazalcih: v tm za 12v!», v ooo votkih pa za 10®/o).
/X. redna se/a DS
Nadaljevanje s 3. strani
izvodnji. Člani DS in UO so obravnavali tudi vprašanje, čemu dosegamo tako nizke cene pri izvozu. Obrazložitev je podal tov. direktor: Cene so nihale predvsem zaradi deviznega sistema. Za leto 1970 predvidevajo nekoliko bolj stabilen devizni sistem. Prav tako pa si mora podjetje glede izvoza zastaviti dolgoročno politiko, kar je strokovni kolegij podjetja že predvidel, čeprav še ne s preciziranim programom. Da bomo lahko dosegali višje cene naših proizvodov, moramo bolj raziskati zunanji trg. Svoje prodajne cene pa pri izvozu kljub vsemu ne bomo mogli dosegati.
Finančni plan
Člani DS in UO so obravnavali dodatni prispevek za socialno zavarovanje in višino OD v letu 1970. Predvidena višina OD (poprečni mesečni OD din 970,00 v letu 1970 ne predstavlja v primerjavi s sedanjim stanjem nobenega bistvenega povečanja.
Plan vzdrževanja
Člani DS in UO so sklenili, da se predvideno investicijsko vzdrževanje za predilnico, tkalnico, pripravljalnico in oplemenitilnico črta iz plana in da se še dodatno razpravlja o posameznih postavkah v njem. Člani DS in UO so razpravljali o stroških popravil strehe nad dvorano in o čiščenju in ureditvi struge Mlinščice. Sef računovodskega sektorja tov. Francka Marinšek je pojasnila, da bomo sredstva za adaptacijo strehe nad dvorano dobili z najemnino za to dvorano. Tov. direk-
tor pa je glede ureditve struge Mlinščice pripomnil, da je bil projekt za to ureditev narejen in da se njegova realizacija predvideva, vendar še ne v bližnji prihodnosti. Nadalje je tov. direktor pojasnil, da bo treba v planu vzdrževanja posebej razpravljati o vsaki postavki in da se bodo uredile le najnujnejše stvari v okviru razpoložljivih sredstev.
V nadaljnji obravnavi letnega plana so člani DS in UO proučili še plan investicij, plan ekonomske propagande, plan sredstev za TO in CZ, plan sreds-tev za varstvo pri delu in plan sredstev za izobraževanje kadrov.
Po končani obravnavi so člani DS in UO soglasno potrdili plan za leto 1970 z vsemi dodatnimi predlogi vred.
Pri dopolnitvah pravilnika o OD so člani DS in UO obravnavali predlog za povečanje dodatka za stalnost (o tem povečanju objavljamo v tej številki Konoplana poseben zapis). Direktor je pripomnil, da so pri sestavi predloga o povečanju dodatka za stalnost izhajali iz stališča, da starejši delavci, ki so premeščeni na nova delovna mesta, včasih ne dosegajo takih OD, kot bi jih na svojih starih delovnih mestih. Zato naj se jim kot priznanje za njihovo dolgoletno delo v podjetju zviša dodatke za stalnost. Člani DS so soglasno potrdili novo lestvico stimulacije za stalnost v podjetju.
Predsednik centralne komisije za OD inž. Janez Rainer je podal nato še predloge drugih dopolnitev k pravilniku o OD, in sicer v zvezi z novimi delovnimi mesti, bistveno drugačno vsebino in obsegom dela na nekaterih delovnih mestih, razmerji med delovnimi mesti in dodatnimi pritožbami. Obenem je komisija še predlagala, naj bo referent prodaje
v zvezi z dodatno stimulacijo vezan samo na prodajo na domačem trgu. Člani DS so se s predlogi dopolnitev k pravilniku o OD v celoti strinjali in jih sprejeli kot sklep.
Pravnik Ingo Paš je podal predlog za spremembe in dopolnitve statuta. Predlog zajema predvsem tiste spremembe in dopolnitve, ki temeljijo na XV. ustavnem amandmaju (organizacija upravljanja v podjetju, organi upravljanja, postopek za volitve, mandatna doba, itd.). Obenem pa zajema predlog še dopolnitve nekaterih drugih določb statuta (neposredno upravljanje v podjetju, delovna razmerja, sredstva podjetja). Člani DS so po obravnavi tega predloga sprejeli sklep, da se predlog sprememb in dopolnitev statuta da v obravnavani obliki v javno razpravo najpozneje do 10. januarja 1970. Do tega datuma mora biti predlog objavljen na oglasnih deskah v podjetju.
Pravnik je nato podal še obrazložitev predloga za sprejem, oz. spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi dohodka, pravilnika o materialnih stroških in amortizaciji in pravilnika o organizaciji knjigovodstva in načinu vodenja knjig. Po obravnavi tega predloga so sprejeli člani DS prav tako sklep, da se predlogi omenjenih pravilnikov dajo v javno razpravo najpozneje do 10. januarja 1970.
V nadaljevanju seje so člani DS sprejeli predlog komisije za popis in oceno osnovnih sredstev, da se kot nerabni odpišeta 1 pregledovalna miza in 1 miza za čiščenje, obe brez knjižne vrednosti.
Nato je šef kadrovsko-organiza-cijskega sektorja inž. Janko Ukmar obvestil člane DS in UO o sledečem: S 1. decembrom 1969 smo uvedli tudi prodajo regresiranih mrzlih malic. Že takoj v drugem tednu smo ugotovili, da nekateri člani kolektiva jemljejo obe malici, t. j. toplo in mrzlo na isti dan. Po sklepu DS lahko vsak član kolektiva vzame dnevno le po 1 malico, lahko pa izbira
Jz dejavnosti
SINDIKALNE
ORGANIZACIJE
PODJETJA
Predstavniki sindikalne organizacije so lani dvakrat obiskali člane kolektiva, ki so že dalj časa bolni, in jim posredovali željo kolektiva, da se čim,prej zdravi vrnejo med nas. Sindikalna organizacija je v preteklem letu tudi večkrat pomagala članom kolektiva, ki jim osebni dohodek zaradi bolezni ali raznih odtegljajev nikakor ne bi zadoščal za najosnovnejše življenjske potrebe.
Vsi, ki jim je sindikalna organizacija pomagala, so se za pozornost in darilo sindikata najlepše zahvalili-
Naj izkoristimo to priložnost in jim še enkrat zaželimo zdravja in osebne sreče v novem letu.
B. N.
Vrste ob ponedeljkih in petkih? Bloki za tople in mrzle malice se bodo prodajali le še ob ponedeljkih in petkih od 9.—10. ure in od 13.30—14.30 ure. O izdajanju blokov je DS obravnaval posebna navodila, ki jih objavljamo
Proizvodnja in kvaliteta
v novembru 1969
med mrzlo in toplo. Zaradi lažje kontrole in lažje priprave in izdaje toplih in mrzlih malic nameravamo izdati sledeča navodila:
1.	Vsak član kolektiva mora kupiti oz. dvigniti bloke sam.
2.	Bloke lahko dvigne vsak samo enkrat na teden, in to za 5 ali 6 dni skupaj, kolikor je pač delovnih dni. Odločiti se mora za cel teden ali za mrzle ali za tople malice. Ne more več dobiti za 2 dni tople, za 3 dni mrzle in podobno.
3.	Bloke oz. malico lahko dobi vsak član le, če je na delovnem mestu, ne more pa jih dobiti, če je v bolniški ali na rednem letnem dopustu.
4.	Malico, toplo ali mrzlo, lahko dvigne vsak le po datumih, ki jih ima na blokih. Nikakor pa ne more dvigniti mrzlih malic za cel teden vnaprej. Izjema velja le za člane, ki delajo v nočni izmeni. Ti bodo lahko dvignili malico za cel teden skupaj.
5.	Če nekdo, ki ima bloke za malico, med tednom zboli ali pa je nepričakovano šel na dopust ali na službeno potovanje, mora toplo malico odpovedati, sicer mu bloki zapadejo, bloki za mrzle malice pa se bodo prežigosali na ustrezne nove datume.
6.	Bloki za tople in mrzle malice se bodo prodajali v menzi v »bunkerju« vsak ponedeljek od 9.—10. ure in od 13.30 do 14.30 ure in vsak Petek od 9.—10. ure in od 13.30—14.30 ure. V drugih dnevih se bloki ne bodo prodajali. Izjema velja le za člane, ki bi se morda med tednom vrnili na delo iz bolniške ali z rednega letnega dopusta.
Člani DS so imeli ta navodila za umestna in so sklenili, naj se izda okrožnica, da bodo z njimi seznanjeni vsi člani kolektiva.
Ob koncu seje je tov. direktor zaželel vsem navzočim v imenu uprave in v svojem imenu srečno in uspešno novo leto. Prav tako se je tudi predsednik UO zahvalil navzočim za sodelovanje v lanskem letu in jim zaželel srečno leto 1970.
PRODAJA
V NOVEMBRU 1969
Plan prodaje tudi v tem mesecu ni bil dosežen stoodstotno, vendar je rezultat v primerjavi z drugimi ■neseci zadovoljiv. Plan je bil realiziran 88,9 %>. Primerjava s prodajo v istem mesecu preteklega leta pokaže le razliko 4000 din več kot lani. Glede na to, da trgovska podjetja Zelo oprezno kupujejo zaradi bližajočih se inventur in zaključka poslovnega leta, je rezultat še dokaj dober.
Kot v prejšnjih mesecih, nam je tudi v novembru primanjkovalo nekaj artiklov, predvsem garnitur; ko ki jih bili imeli, bi se bili približali Zastavljenemu planu.
Pritok naročil je zelo skromen, tako da tudi v decembru ne moremo Pričakovati večjih uspehov.
Jože Mavko
V novembru so delali vsi proizvodni obrati v normalnem obsegu. Del tkalnice je delal zaradi potreb izvoza v 4 izmenah. Z ozirom na spremenjeni asortiman je sukančar-na delala z nepopolno zmogljivostjo sukalnih strojev, zaradi česar je bila tudi proizvodnja bombažnih sukancev nizka.
Oskrba s surovinami je bila zadovoljiva. Le kvaliteta bombažne preje NM 20/2 iz Češke se slabša. Tako bomo morali prenehati uporabljati to prejo, da se ne bi poslabšala kvaliteta nekaterih artiklov. Dobava gume za izdelavo gasilskih cevi je bila zelo neredna in je pri njej prišlo večkrat do zastojev. Po izjavi predstavnikov tovarne Sava iz Kranja je prišlo do zastojev zaradi okvare strojev.
Posamezni proizvodni obrati so v primerjavi s svojimi mesečnimi plani in proizvodnjo v novembru 1968 dosegli naslednje rezultate:
	Plan noveml 1969 —	Index noveml 1968
Predilnica — predenje	118.5	129,2
— sukanje	66,8	99,0
Tkalnica — tm	89,0	87,7
— m2	89,2	95,5
— 000 votkov	94,0	87,3
Oplemenitilnica — tm	84,9	82,2
Tiskarna — tm	—	93,7
— bm	—	136,9
Konfekcija — Nh	—	117,6
Iz navedenih podatkov je razvidno, da se je proizvodnja najbolj povečala v tkalnici in pri izdelavi sintetične preje, kar je posledica dela četrte izmene in boljše izrabe tkalskih strojev.
Kvaliteta surovih in adjustiranih tkanin se je v novembru še izboljšala in je bila boljša kot v povprečju 1. 1968. Razveseljivo je dejstvo, da je makulaturnega blaga procen-tualno manj kot v oktobru. Vendar je strukturni delež teh tkanin v tkalnici še vedno previsok, saj znaša 1,68 ”/o, kar je precej nad lanskim poprečjem. Pri adjustiranih tkaninah pa je dosegel ta strukturni delež raven poprečja 1. 1968.
V novembru je bila dosežena naslednja kvaliteta surovih in adjustiranih tkanin:
Grupa kvalitete	Surove tkanine °/o	Adjustirane tkanine °/o
I. klasa	92,45	92,48
II. klasa	4,59	4,57
III. klasa	1,28	1,28
Makulatura	1,68	1,67
V bombažno-sintetični skupini		
tkanin se je kvaliteta izboljšala na 70 e/o I. klase. Ta odstotek pa je v primerjavi z drugimi skupinami tkanin še vedno prenizek; zato si bomo morali še prizadevati za tem, da se tudi ta skupina tkanin v kvaliteti približa drugim grupam.
Tehnolog PTK: ing. Franc Jeraj
Za cel teden vnaprej se bo treba odločiti bodisi za tople bodisi za mrzle malice
Zuhvau Dežurni gasilec se poslavlja
Zelo sem bila vesela obiska in pomoči, ki ste mi jo prinesli v bolniško posteljo. Upam, da bom kmalu ozdravela in se vrnila v kolektiv.
Še enkrat iskrena hvala in mnogo uspehov v letu 1970.
Pepca Krampelj
Sindikalni organizaciji se lepo zahvaljujem za novoletno čestitko in denarno pomoč, ki mi jo je poslala ob tej priliki, obenem pa tudi sama želim sindikalni organizaciji in vsem članom kolektiva čimveč uspehov v letu 1970
sodelavka Marija Luzar
Dvakrat so me v tem letu obiskali člani sindikata s šopkom cvetja in primernim denarnim darilom, žal, vedno na interni kliniki. Omogočili so mi enotedensko bivanje v našem domu v Umagu. Za vse se prisrčno zahvaljujem. Ponosna sem na kolektiv, ki kljub razmeram, ki vladajo na tržišču, dosega dobre uspehe. Ponosna sem na tako sindikalno organizacijo, ki gleda s takšnim spoštovanjem na bolnega človeka kot tudi na upokojence. Žalostna sem, ko se spomnim, da ni daleč dan, ko bom nehala biti članica kolektiva, v katerem sem preživela vso svojo mladost.
In ne nazadnje se moram zahvaliti našemu osebju obratne ambulante. Iskrena hvala naši zdravnici dr. Mariji Šiška za vso pomoč v moji bolezni, saj mi stoji na strani vsako uro in ob vsakem času. Sestri Majdi hvala za obisk na kliniki.
Celotnemu kolektivu želim srečno Novo leto in veliko delovnih uspehov, sodelavce iz konfekcije pa lepo pozdravljam.
Tilka Podboršek
Sindikalni podružnici se najlepše zahvaljujem za pomoč, ki mi jo je izkazala, ko sem bila bolna.
V letu 1970 želim vsem članom kolektiva veliko delovnih uspehov.
Slavka Bistan
Iz vsega srca se lepo zahvaljujem za izkazano pomoč našemu sindikatu in vsem svojim sodelavkam, ki so se spomnile name. Tudi naši gospe zdravnici za vso skrb in pomoč iskrena hvala, tov. Majdi Škrinjar pa za obisk.
In še enkrat vsem skupaj najlepša hvala.
Želim vam vsem skupaj zdravo, srečno in zadovoljno Novo leto 1970.
Milka Slevec
Od 1. novembra 1957. leta sem opravljal v tovarni Induplati dežurno gasilsko službo. Bil sem poveljnik industrijske gasilske čete in orodjar gasilske opreme.
Med mojim službovanjem je bilo skupaj 47 požarov; od teh so bili trije večji in sicer;
—	dne 23. 10. 1958 je izbruhnil ob 20.15 uri v kleti predilnice požar, ki je povzročil za okrog 55 milijonov S din škode;
—	dne 10. 3. 1968 je ob 7.10 uri izbruhnil požar v mizarski delavnici;
—	dne 31. 7. 1968 pa se je ob 3.45 uri vnela prikolica za smeti za obratom ATR; na teh dveh požarih je bilo škode za okrog 425 000 S din.
15 požarov je bilo manjših, vendar so na materialu in zaradi zastoja strojev povzročili za okrog 748 975 S din škode.
Naposled je bilo še 29 začetnih požarov, ki so jih sami mojstri in delavke takoj pogasili, tako da niso povzročili nobene škode.
Iskreno se zahvaljujem vsem delavkam, delavcem in mojstrom, ki so mi kdaj pomagali opravljati mojo težko in odgovorno nalogo.
Zahvaljujem se tudi vsem članom in članicam industrijske gasilske čete, ki so se skupaj z menoj borili in dosegli pri gašenju požarov odlične rezultate.
Posebej se zahvaljujem tov. Slabe Ivanu, ki mi je bil vedno pri roki in mi je veliko pomagal v moji službi.
Prvo tekmovanje slovenskih tekstilcev v kegljanju je organizirala naša sindikalna podružnica leta 1968; na njem je sodelovalo 118 kegljačev. Drugo takšno tekmovanje pa je organizirala sindikalna podružnica Tekstilindusa v Kranju, in sicer v dneh 22. in 23. novembra 1969. Tekmovanje se je odvijalo na štiri-steznem avtomatskem kegljišču podjetja Triglav v Kranju. Sodelovalo je 15 podružnic, nastopilo pa je skupno 122 kegljačev.
Kakor predlani v Jaršah so tudi lani tekmovali v dveh disciplinah: v borbenih igrah, v katerih je nastopilo 110 kegljačev, in v disciplini parov na 100 lučajev mešano, v kateri je tekmovalo 47 parov. Poleg tega so ocenjevali še posameznike glede na število podrtih kegljev na 100 lučajev mešano.
Prvo mesto v borbenih igrah je zasedla sindikalna podružnica Tekstilindusa v Kranju s 791 podrtimi keglji. Naša podružnica je zasedla 10. mesto s 606 podrtimi keglji.
Vse člane kolektiva prosim, naj mi oprostijo, če sem mogoče kdaj koga užalil s tem, da sem preostro zahteval izpolnjevanje preventivnih požarno-varnostnih ukrepov; tako mi je narekovala moja odgovorna gasilska služba.
Na koncu pozdravljam še celotni kolektiv z našim starim gasilskim pozdravom:
Naj bo dan ali noč, vsakemu na pomoč!
Ivan Majhen
Tov. Ivan Majhen, še iz časov, ko Se ni mislil na pokoj. Danes mu tudi mi s hvaležnostjo za njegovo dolgoletno požrtvovalno delo stiskamo roko: Naj ostane med nami lep spomin in naj bo vse, karkoli se je vmes neprijetnega pripetilo, pozabljeno
V disciplini »pari — 100 lučajev" je zasedel prvo mesto par Tekstilindusa Škrab—Cvirn z 837 podrtimi keglji. Od naših parov je par ing. Bergant—Andromako dosegel 6, mesto s 778 podrtimi keglji in za svojo uvrstitev prejel nagrado.
Med posamezniki je dosegel prvo mesto član Tekstilindusa Cvirn s 419 podrtimi keglji. Od naših pa se je najbolje uvrstil Andromako, ki je dosegel 10. mesto s 398 podrtimi keglji.
III. Tekstilijado v kegljanju, ki bo leta 1970, bo organizirala sindikalna podružnica Mariborske tekstilne tovarne.
Rezultati, ki so jih dosegli naši kegljači lani, niso najboljši, kar je tudi razumljivo, saj niso imeli rednega treninga. Upamo pa, da se bo . s preureditvijo domačega kegljišča to stanje v prihodnjem letu popravilo, in zato tudi pričakujemo, da se bodo takrat naši tekmovalci uvrstili na najvišja mesta.
Franc Rebernik
Tekmovanje
slovenskih tekstilcev v kegljanju
Dani Šenk — tudi eden izmed naših dobrih strelcev, član naše II. ekipe
STRELSTVO
Ker že precej časa v Konoplanu nismo ničesar brali o strelcih, so me na zadnji seji SD z dne 14. decembra 1969 zadolžili, naj o njih kaj napišem. Tako sem se res spravil k temu pisanju, bolj iz strahu, da .me ne bi kdo »-ustrelil«, kot pa zato, ker bi se čutil za to sposobnega. Skušal bom biti kolikor mogoče kratek, čeprav imam pred seboj podatke kar iz štirih tekmovanj.
Preden začnem s tekmovanji, naj še povem, da smo začeli na našem strelišču spet z rednimi treningi. Ti so ob sredah popoldne in sobotah dopoldne, nedelje pa so rezervirane za važna tekmovanja; če teh ni, pa tudi vadimo. To omenjam zato, ker smo včasih imeli v Jaršah precej dobrih strelcev. Pa tudi po številu nas ni bilo malo; nič ne pretiravam, če rečem, da se je število vrtelo okrog 100. S tem bi rad spomnil še druge naše člane, da bi včasih spet Prišli na strelišče in malo poizkusili, kako še kaj streljajo. Da pa ne bi kdo mislil, da streljamo za SD Indu-Plati samo Rihtar, Andrejka in Sinke, naj povem, da prijavljamo na tekmovanja iz naše tovarne tudi po štiri ekipe, ki se dobro drže, kot bo razvidno iz rezultatov, ki so jih dosegli na teh tekmovanjih; teh se je udeležilo do 20 ekip ali 60 strelcev.
Na prvem tekmovanju, ki smo ga organizirali dne 9. novembra, je tekmovalo 5 ekip; vsaka ekipa je štela 4 člane, doseženi pa so bili naslednji rezultati:
1.	Mlinostroj, Domžale — 663 krogov;
2.	Induplati, Jarše I. — 601 krog;
3.	Tosama, Vir — 526 krogov;
4.	Induplati, Jarše II. — 501 krog;
5.	STGUS, Domžale — 385 krogov.
Najboljši posamezniki na tem tekmovanju so bili:
1.	Niko Keržan — 172 krogov;
2.	Miro Šimic — 166 krogov;
3.	Roman Andrejka — 161 krogov;
4.	Franjo Rihtar — 161 krogov;
5.	Zdravko Krajšek — 161 krogov.
Med prvo desetorico se je na tem tekmovanju uvrstilo 6 naših strelcev; vendar nam to na koncu ni zadostovalo za prvo mesto, ker je četrti član naše ekipe, ki je včasih streljal zelo dobro, imel slab dan.
Drugo tekmovanje smo organizirali v počastitev 29. novembra. Pokrovitelj tekmovanja, ki se ga je udeležilo 9 ekip, je bil Občinski sindikalni svet, ki je za to priliko namenil najboljšim strelcem lep prehodni pokal. Tajnik Občinskega strelskega odbora tov. Drago Korošec ga je ob razglasitvi rezultatov podelil zmagovalni ekipi iz Mlino-stroja, Domžale. Po zelo izenačeni borbi smo s tremi krogi razlike spet zasedli drugo mesto, obe drugi naši ekipi pa sta se uvrstili na 3. in 5. mesto.
Nekaj rezultatov s tekmovanja:
1.	Mlinostroj, Domžale —	490
krogov;
2.	Induplati, Jarše I. — 487 krogov;
3.	Induplati, Jarše II. — 456 krogov;
4.	Lek, Mengeš — 421 krogov;
5.	Induplati, Jarše III. — 394 krogov.
Med prvimi petimi posamezniki je bil vrstni red takšen :
1.	Franjo Rihtar — 177 krogov;
2.	Zdravko Krajšek — 169 krogov;
3.	Niko Keržan — 163 krogov;
4.	Jože Kumer — 162 krogov;
5.	Miro Šimic — 158 krogov.
Na tretje tekmovanje smo šli v Ljubljano. V nedeljo, 7. decembra, je bilo tekmovanje za prehodni pokal »Franja Pera«, ki je bil eden prvih predvojnih strelcev s pištolo pri nas. Za to tekmovanje smo prijavili dve ekipi, bolj zato, da se tekmovanja udeležimo, kot pa zato, da osvojimo prehodni pokal. Vendar je na splošno presenečenje naša prva ekipa zmagala in tako osvojila to dragoceno trofejo. To tekmovanje je namreč kombinacija teka na približno 1200 m in streljanja z vojaško puško na 100 m. V teku naši tekmovalci niti niso dosegli najboljšega časa, uvrstili so se tam nekje okrog 10. mesta, zato pa so streljali toliko bolje: dosegli so 84 krogov od 90 možnih. To jim je naposled tudi prineslo prvo mesto. Naša druga ekipa se je uvrstila na osmo mesto. Imela je 65 krogov in nekoliko slabši čas od prve.
Za prvo ekipo so tekmovali:
Marjan Maravič,
Franc Aleš,
Zdravko Krajšek; za drugo ekipo pa:
Alojz Zupan ml.,
Dani Šenk,
Drago Krajšek.
Vodja obeh ekip je bil tov. Drago Krajšek, ki je dobro opravil svoje delo; obenem pa je tudi tekmoval, ker je zbolel tretji član II. ekipe. V imenu SD Induplati se mu za to na tem mestu lepo zahvaljujem, prav tako pa iskreno čestitam vsem našim tekmovalcem za osvojeno 1. oziroma 8. mesto.
Na koncu naj omenim še zadnje tekmovanje, ki je bilo dne 21. decembra spet na našem strelišču v Jaršah. Tekmovali smo v počastitev dneva JLA. Pokrovitelj tekmovanja
Nadaljevanje na 8. strani
Ekipa, ki je osvojila pokal »Franja Pera«. Od leve proti desni: Franc Aleš, Zdravko Krajšek in Marjan Maravič
J?, !)la'iaga u moo leto
Na starega leta dan sem opazoval mimoidoče ljudi. Vsi so hiteli, vsem se je zelo mudilo. Prepustil sem se vrvežu mimoidočih, da bi videl, kam hite. Žene so v gneči okoli polic z delikatesnimi dobrinami iskale najboljše, možje pa so izbirali pijače. Prisrčne želje in stiski rok so opominjali, da se izteka staro leto.
Tako je silvestrsko popoldne minevalo v pripravah na praznično noč, ki jo Slovenci radi praznujemo v krogu družine ali pa zbrani po gostiščih v zaključenih družbah.
Pot me je zanesla v našo menzo. Zopet stiski rok in najboljše želje, seveda ob kozarčku, ki naj izplakne vse, kar je bilo neprijetnega v starem letu. Še in še je bilo stiskov rok, prisrčnih želja in kozarčkov s. pijačo. Dodobra »podprt« sem odjadral domov.
Z ženo sva šla silvestrovat v našo menzo. Bil sem presenečen nad dekoracijo prostorov, izredno vljudnostjo strežnega osebja in nemalo nad cenami. Ob zvokih glasbe je čas neopazno hitro potekal, z njegovim potekanjem pa je raslo tudi razpoloženje. Kaj kmalu so ugasnile luči; voščila in poljubi, in že smo prestopili v novo desetletje. Z ženo sva pristopila bliže k točilni mizi, da bi ta prestop proslavila »z Albanom«. Tedaj pa je zazvonil telefon. Ker sem bil najbliže telefonskega aparata, sem dvignil slušalko. Oglasil se je Knep iz kotlarne: zaželel je vsem zbranim v menzi — srečno leto! Takoj za njim pa se je oglasil po telefonu še dežurni vratar Kranjc, ki je tudi zaželel vsem zbranim vse najlepše.
Tov. Avgust Doma (kajpada eden od tistih, ki jim je posvečena našo reportaža): Želim, da bi poslovno leto 1970 zaključili vsaj tako kot preteklo in da bi zdravi delali
Tako sem prišel na zamisel, da bi skušal napisati malo reportažo o tistih članih kolektiva, ki so preživeli novoletno noč na delovnih mestih.
Vsem sem zastavil sledeči vprašanji:
1.	Kakšna je vaša čestitka kolektivu za leto 1970?
2.	Kakšne so vaše osebne želje?
V prvih urah novega desetletja
so mi na ti vprašanji odgovorili:
Jože Kranjc (dežurni vratar):
1.	Kolektivu želim kar največ uspehov.
2.	Želim si zadovoljstva v družini in da bi vestno opravljal svojo delovno dolžnost.
Jože Knep (dežurni v kotlarni):
1.	Vsem članom kolektiva želim veliko sreče in da bi izpolnili plan za leto 1970, ki ga je sprejel DS.
2.	Da bi kolektivu Induplati prišli svetlejši dnevi.
Ernest Cvetko (upravnik menze):
1.	Odnosi med matičnim kolektivom in našo enoto so bili izredno uspešni in želim, da bi taki tudi ostali.
2.	Želel bi, da bi se naše medsebojno razumevanje razvilo v še šir-
STRELSTVO
Nadaljevanje s 7. strani
je bil Občinski odbor ZB, Domžale, ki je tudi podelil najboljši ekipi lep prehodni pokal. Tokrat smo spet slabo streljali, dosegli smo samo 2. mesto in pokal je enako kot prvič pripadel ekipi Mlinostroja, ki je, kot moram priznati, v resnici boljša od nas. Tolažimo se samo s tem, da so tudi oni člani naše družine. Ker pa so tokrat tekmovale sindikalne ekipe, je šel pokal, kot sem že rekel, v Mlinostroj, Domžale. Prehodni pokal je predal zmagovalcu tov. Franc Saje iz Odseka za narodno obrambo SOB Domžale.
Mislim, da smo lahko tudi mi, kljub temu, da srno dosegli le 2. mesto, zadovoljni. Povedati moram namreč, da je tekmovalo 19 ekip in da so bili doseženi tudi zelo dobri rezultati; tako je prvih 10 strelcev imelo poprečno po 160 krogov, kar da tudi v poprečju za posamezni strel po 8 krogov, drugih 10 pa je imelo poprečje po 145 krogov, kar da v poprečju za posamezni strel dobrih 7 krogov.
Zdaj naj navedem še nekaj ekipnih in posamičnih rezultatov s tega tekmovanja.
Ekipni rezultati:
1. Mlinostroj, Domžale —	499
krogov;
šem smislu, da bi naša enota lahko povečala in razširila svojo dejavnost in dobila značaj restavracije. V imenu naše enote pa bi želel, da bi bilo tudi več razumevanja s strani članov kolektiva.
Avgust Doma (glavni kuhar):
1.	Da bi poslovno leto 1970 zaključili vsaj tako kot preteklo.
2.	Da bi zdravi delali.
Slavka Hafner (kuharica):
1.	Da bi ostali takšni prijatelji, kot smo bili dosedaj.
2.	Predvsem si želim zdravja in miru v svetu.
Nada Kodele (kuharica):
1.	Da bi uspešno delali.
2.	Srečno in zdravo leto in pa, da bi bilo dovolj dela za vse.
Do strežnega osebja nisem mogel priti, ker je vso noč krepko delalo in pazilo na to, da so bili gostje zadovoljni s postrežbo.
Silvestrska noč je zdaj za nami!
Na koncu tega zapisa pa bi se tudi jaz rad pridružil čestitkam.
1.	Našemu kolektivu želim, predvsem čim večji poslovni uspeh, ki je odraz nas samih.
2.	Moje osebne želje pa so te, da bi bili predvsem zdravi! Mir na vsem svetu in da bi vsi ljudje, ne glede na raso in kraj imeli svoj vsakdanji kruh!
Marjan Slapšak
2.	Induplati, Jarše I. — 481 krogov;
3.	Lek, Mengeš — 460 krogov;
4.	Induplati, Jarše II. — 434 krogov;
5.	Melodija, Mengeš — 423 krogov.
Verjetno ste opazili, da je zelo dobra tudi ekipa Leka iz Mengša, tako da bomo morali v prihodnosti kar precej paziti, da se na vsem lepem ne znajdemo celo na tretjem mestu.
Posamezniki so streljali takole:
1.	Niko Keržan — 173 krogov;
2.	Franjo Rihtar — 167 krogov;
3.	Zdravko Krajšek — 167 krogov;
4.	Miro Šimic — 165 krogov;
5.	Brane Majerle — 161 krogov.
S tem bi končal to svoje poročilo, ki se je kar raztegnilo; vendar ni šlo drugače, ker sem moral prikazati rezultate s tekmovanj. Drugič, t. j. v naslednji številki Konoplana ne bom mogel toliko poročati, ker bomo imeli v tem času samo eno ali dve tekmovanji. S tem se do prihodnjič poslavljam in vam želim, dragi strelci in vsi drugi člani kolektiva, v imenu SD Induplati srečno 1970.
Miro Šimic