Najvadji »iornuic v Združenih državah V«Ua nnelelo • . • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za imufiiiirtvo celo lelo $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki, The largest Slovenian Daflj so the United Stitw* 75,000 TELEFON: CHelsea 3—1242 Entered m Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea S—1242 No. 66. — Stev. 66. NEW YORK. SATURDAY, MARCH 20, 1937—SOBOTA, 20. MARCA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. IZPOD RAZVALIN SO D0B1U VČERAJ 425 TRUPEL O vzrokih eksplozije bo uvedenih vec preiskav roke in noge so letele po zraku;' je povedal očividec, ki se je ob pogledu onesvestil Število žrtev eksplozije od ure do ure narašča. — Dosti hudo poškodovanih se bori s smrtjo. — Iskanje med razvalinami je bilo po dvajsetih urah zaključeno. — Delo zelo ovirajo hudi nalivi. — Strokovnjak je ugotovil, da je povzročil eksplozijo zemeljski plin. NEW LONDON. Tex., !9. marca. — Delavci so dvajset ur iskali trupla med razvalinami porušene šole. Po dvajsetih urah je bilo iskanje zaključe no. Dobili so vsega skupaj 425 trupel. Oblasti so že začele ugotavljati vzroke te najstrašnejše katastrofe, ki je kdaj zadela kakšno šolo v Združenih državah. Izvedeni sta že dve preiskavi, katerima bodo naj-hrž še nadaljne sledile. M arsikateri delavec je pri iskanju naletel na truplo svojega Kstnega otroka. Toda vsi so vztrajali in jji neumorno prizadevali spraviti čimhitreje pone srečence izped razvalin. Delo je bilo vsled silnih na-'ivov zelo o^ežkočeno. Dost i težko poškodovanih otrok je umrlo v am-Sulančnih vozeh ali pa v bol nišnicah. Le malokate-rif ki bo ostal pri življenju, bo imel vse' ude nepoškodovane Največ smrtno ponesrečenih ima prebito lobanjo D. C P. Schoch, profesor kemije na Texas univerzi, je izpovedal pred posebnim vojaškim preiskovalnem odborom, da so po njegovem mnenju povzročili eksplozijo oljni plini, ki so uhajali iz zemlje. Plini so se razširili po kleti šolskega poslopja ter se na ta ali oni način vneli, čemur je sledila eksplozija. NEW LONDON, Texas, I 9. marca. — Otroci in odrasli, ki so po čudežnem naključju ušli smrti, opisujejo svoje doživljaje. 24-letni Don Nelson je takoj po katastrofi planil v šolsko sobo, edino sobo, ki ni bila popolnoma po-, rušena. — V nji je mrgolelo otrok. Skoro vsi so bili poškodovani, toda živi. S svojimi tovariši sem jih odnašal na prosto V kotu opazim dečka, ki mu je tiča-ia zmečkana noga med dvema traverzama. — Prosim. pomagajte mi, — je milo prosil. — Saj ne bo»m kričal. In res ni kričal, ko smo mu vlekli nogo izmed traverz. Iznenada je pa rekel s šepetajočim glasom: — Ne več, ne več; ne morem več prestajati. Kar tukaj me pustite! Neki drufei očividec je takole opisal delo mec razvalinami: — Poteči se, mišičasti in začrneli pe-trolejski delavci so stvorili človeško verigo. Podajajo si košare. Košare polne .rok, glav in nog. Skoro ood vsako opeko, ki jo dvignejo, je kri. Nikdar l»a ne bom pozabil prizora: Med razvalinami je stala mlada mati. Stala je molče in držala v naročju na-kaženo truplo svojega sina. Stala je in čakala, kdaj bodo delavci dobili izpod razvalin njenega drugega otroka. Charles Clair, učenec osmega razreda, je stal ob svojem pultu, ko je nastala eksplozija. — Naenkrat sem zaslišal pok, — je rekel, — nakar me je vrglo v zrak Tudi druge fante in dekleta sem videl leteti po zraku. Nekateri so kričali. Nekateri so ležali na tleh. Po zraku so letele tudi odtrgane roke in noge. Nato sem te onesvetil, duceju je bila ljubezen več kot pa vojna Napadalka na grofa de Chambruna j e vodila dnevni zapisnik. — Z Mussolinijem se je sestajala v neki palači. PARIZ, Francija, 19. marca. — Policija je naznanila, da je našla dnevni zapisnik Magde de Fontanges. ki je včeraj streljala na grofa ('harlesa de-Chambrun. Y tem dnevniku natančno popisuje svoje odnosa je z "velikim italijanskim državnikom/' Iz dnevnika je razvidno, da je Mussolini tudi pozabil na a-besinsko vojno, kadar je bil v objemu lepe Francozinje. Nekega dne je zapisala v svoj dnevnik: "Danes je rekel: "Abesinija /.a mene nič več ne pomeni: imam samo sladke spomine nepozabne uri ljubezni." Policija je dnevnik zaplenila in ga zapečatila, toda vpora-bljen l>o, kadar se prične proti njej sodnijska obravnava, ker je hotela ustreliti grofa de Chambruna na železniški postaji v Parizu. V svoj dnevnik je vpisa vala. vsak dan vse dogodke z Mussolinijem od aprila pa do novembra, 19.*>u je italijanska policija zaple-liia dnevnik, v katerem je popisala ljuba vne d ogrni k e z Mussolinijem. Mussolini je dnevnik prebral, toda vsebina se mu ni zdela posebno važna. — Galantno ji je vrnil dnevnik in ji poslal $790 za vožnjo v Francijo. Ko ji je policija vse to izločila, ji je povedala Mussolini je vo željo, da takoj odpotuje iz Italije. PROTI ŠTUDENTKAM KAIRO, Egipt, 18. marca.-Policija je danes streljala na skupino študentov, ki so protestirali, da bi ženske obiskovale vseučilišče. Pet študentov je bilo ranjenih. schuschnigg je odpotoval v budimpešto Takoj je pričel razgovor z ministrskim predsednikom Dar any i jem. — -Mednarodno sta lisce Avstrije se je izpreme-nilo. republikanci neprestano napredujejo Fašizmu nasprotni Italijani vodijo napad na svoje rojake. — Zavzeli so važno mesto Birhue-go. kongres ne bo naložil novih davkov BUDIMPEŠTA, Madžarska, li>. marca. — Avstrijski zvezni [ kancler dr. Kurt Sehuschnigg je v četrtek popoldne s svojim spremstvom prišel v Budimpešto ter je takoj nato. ko so ga pozdravili višji državni uradniki, pričel razgovor z mi u istrski m predsednikom Kolo-j manoni Daranyijem in vnanjim m i n i strom Kolomauom d c Kanva. Kot zagotavljajo madžarski politični krogi, za ta obisk ni bil sestavljen posebni načrt in da je prišel avstrijski kancler za Madžarsko samo v namenu, da izve za stališče madžarsko vlade, ker se je vsled dogodkov zadnjega časa stališče Avstrije zelo izpremenilo. V prvi vrsti pa pridejo v poštev tri dejstva: 1. Pre-niemba italijanskih interesov v Sredozemskeui morju; 2. Odpoved italijanske podpore za obnovitev avstrijske monarhije, in 3. Nameravana prijatel jska pogodba med Italijo in Jugoslavijo. iMadžarski politiki ugotavljajo, da se državniki ne bodo dotaknili nikakih vprašanj glede madžarske vnanje politike, ki bi bila kakega pomena za Avstrijo. Madžarska vlada hoče še dalje prijateljsko sodelovati z Nemčijo in Italijo. ZEMLJIŠČA STANDARD OIL ZAPLENJENA LA PAZ, Bolivija, IG. marca. — Bolivijska vlada je preklicala vse koncesije Standard Oil Company of Bolivia 111 Zi« -plenila vsa njena zemljišča i:1 petrolejske naprave, ker se je družbo zvijačno skušala izogniti plačevanju davka. Družba, ki je podružnica Standard Oil Company of New Jersey, je imela prostrana pe-trolejska polja na mnogih krajih Bolivije, zlasti v južno-vzhodnih krajih, }-J meje na Cliaco. LORSKA ZBORNICA 0D0-BRLA VOJAŠKI PRO RAČUN Naročite se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Z. D. LONDON. Anglija, /8. mar-ra. — Lordska zbornica je danes po tretjem čitanju odobrila vladno predlogo, naj izdr. angleška vlada v prihodnjih petih letih za oboroževanje štiristo milijonov funtov šterlin-gov. To sta dve milijardi ame-ri ških dolarjev. MADRID, Španska marca. — Vladne čete, katerim so se pridružili fašizmu na sprotni Italijani, so na fronti pri Uuadalajari zopet napredovale in zavzele strategično zelo važno mesto Brihuega ob toki Tujima, 52 milj severovzhodno od Madrida. Republi kanci so zajeli l(M) fašistov in zaplenili veliko množino vojnega materjala. Značilno je, da republikanci v celi vojni niso ujeli toliko fašistov, kot v bojih pri Guada-lajari. Iz tega je razvidno, da Italijani, katere je poslal Mussolini na pomoč generalu Francu, niso navdušeni za to vojno. Včeraj so republikanci dosegli velike uspehe, poleg tega. ('a so pi>».lrli daleč v sovražne ozemlje, so zaplenili tudi 10 topov, f>2 tovornih avtomobilov in 22 strojnic. Natančno število ujetnikov ni znano, toda u-radno poročilo pravi, da jih je nad sto, neuradno poročilo pa jih ceni celo na 2(H). Ob istem ča-u pa so republikanci v Vseučiliškem mestu razstrelili pod kliniko f> min in z napadom zavzeli celo vrsto zakopov. Republikanci so pričeli napad z močno mehanizirano ar mado, s tanki in artilerijo. Italijanske čete pod poveljstvom generala Jose Moscardo, ki se je posebno odi i koval pri o-branib.i Alcazarja v Toledu, s»* umikajo pred vladnimi četami. Ko so republikanci pričeli pritiskati na Brihuego, sta >" mesto dospela generala France in Mola. d« zbereta umikajoč-se Italijane in jih navdušita na odpor. MADRID, Span-ka, 19. marca. — List 44 Voz'' je objavi! statistiko, iz katere je razvidno, da je bilo v Madridu ubitih 1490 civilnih oseb, odkar se je pred devetimi meseci pričela državljanska vojna. Izmed 4(i španskih provinc drže republikanci 13 provinc, obe stranki pa se še bon te za posest provinc Madrid. Toledo, Granada, Jaen, Tereuel. Huesca in As turi a. Okoli 200,000 civilistov in vojakov je bilo do sedaj ubitih, ranjenih pa okoli 300.000. Uničena je bila polovica španskega narodnega premoženja, popolnoma pa je zastalo paro-brodstvo, rudarstvo, ind^iri -j a, trgovina in banke. ADVERTISE in "GLAS NARODA" Sen. Harrison proti novim davkom. — Zavzema pa se za izenačenje proračuna. — Ta cilj naj bo dosežen z znižanimi izdatki. mussolini se zavzema za imperualizem Rekel je, da bo Rim mirno zgradil imperij. — Zasmehuje b o j a z e n pred velikimi demokratskimi državami. WASHINUTONN, I). ( ., 19. marca. -— Predsednik senatnega finančnega odbora, senatei Harrison je r<-k<'l, da tekom sedanjega zasedanja kongresa davki ne bodo povišani. Da je mogel podati to izjavo, je sklical posebno časnikar, konferenco, na kateri je hotel zavreči zahtevo predsednika zvezne trgovske zbornice, da morajo bi ti davki povišani, če hoče vlada izravnati svoj proračun. "Bog ve, da so davki dovolj visoki," je pripomnil Harrison. "V kongresu splošno prevladuje mnenje, da je mogoče proračun izravnali z znižanjem izdatkov." Senator je rekel, da so letošnji davčni doneski zadovoljivi. Rekel pa je, 4,«»4S,:,41. I * rad n i ki zakladniškega urada pa pričakujejo, da bo zakladnica prejela do konca meseca 840 milijonov dolarjev. A ko bo temu res tako, tedaj bo letos plačanih dvakrat toliko davkov, kol pa lansko leto. PAPEŽEVA ENCIKLIKA PROTI KOMUNIZMU VATIKAN, 19. marca. — Papež Pij XI. je izda! novo eii-cikliko 'DivLiii Redcmptoris', v kateri obsoja brezbožni komuni zem kot napačen nauk, ki izpodkopuje temelje človeške družbe. Enciklika poživlja vse one, ki verujejo v Boga, da se vstavljajo ljutim napadom brezbožnikov. Enciklika priznava, da se komunizem bori za delavstvo, kar je popolnoma in brezpogojno postavno, zato pa poživlja delodajalce, da stoje ob strani cerkve in gledajo, da je storjena pravica. "Delavec," pravi papež v svoji encikliki,'' ne sme dobivati kot miloščino, kar mu pride po pravici. Nikdo naj ne poskuša z majhnimi milostnimi darovi oprostiti se velike dolžnosti, ki mu jih nalaga pravica,19__• TRIPOLIS. Libija, 1*. marca. — Na tisoče mohamedan-cev in italijanskih naseljencev v Libiji je ploskalo Mussolini -ju, ko je v svojem govoru za govarjal italijansko pravico do imperija ter je obenem izjavil, <;a nikdar ne bo pozabil na sankcije, ki jih je Italiji naložila Liga narodov v abesinski vojni. Na svojem prvem obisku v desetih letih v Libiji je Mu> solini rekel: "To potovanje je imperijalistično v smislu, ki so ga dali besedi življenjsko močni narodi in ga bodo tudi vedno dajali." Mussolini je govoril z odra, ki je bil postavljen na velikanskem fašističnem znaku fasrio. Pr«nl svojim govorom je il d lice svečano odprl 1250 km dolgo cesto, ki teče ob obrežju če5 Libijo. Med Mussolini jevim govorom je bilo slišati grmenje topov z bojnih ladij v pristanišču. Mussolini je rekel, da zelo obžaluje, da so "več ali manj velike demokracije" bojo njegovega potovanja v Libijo. " Oborožujemo se na suhem, na morju in v zraku," je'rekel Mussolini, "ker je to z obzirom na oboroževanje drugih naša nepreklicna potreba." Dotaknivši se Liginih sankcij, je rekel Mussolini: "Italijanski inžirnirji in delavci so delali v Tripolisu pod razinc-daml, ki so brezmejno bolj prijetne. kot pa razmerje, ki vladajo ob obrežju Ženevskega jeezra, kjer se je zbrala mogočna zveza držav, da bi vstra-hovala Italijo. Ako kdo misli, da je to bilo pozabljeno, na.i bo razočaran; jaz nisem pozabil." FILIPINI BODO SVOBODNI LETA 1939 WASHINGTON, D. ('., 19. marca. — Predsednik Filipinov Manuel Quezon, se je z vladnimi uradniki dogovoril, da bodo Filipini s svojimi 14 milijoni prebivalcev dosegli popolno neodvisnost od Združenih držav v dveh letih. Državni department je naznanil. da je Quezon predlagal, da dobe Filipini mesto leta 1946, kot je sklenil kongres, svojo popolno neodvisnost leta 1938 ali 1939. Quezon in državni poiltajnik Francis B. Savre sta se sporazumela, da bo postavljen posebni odbor, ki bf izdelal vse podrobnosti za popolno neodvisnost Filipinov. _. ^ "GLZX VAltVD'A** New York, Saturday, March 20, 1937 THE LARGEST SL'OVENF DAILY IN V&7A. "Glas Naroda" (A Corporation) Owned and Published by SLOVKNIC PUBLISHING COMPANY frank Sakser, President Ii. Bonedik, Tim. Place of business of t be corporation and addresses of above officers: C1« West 18th Street, Borough ef Msnhsttsn, New York City, N. Y. G L A 8 NARODA (Veiee of the Peeple) Iseued Every Day Except Sundays and Holidays £a celo leto velja u Ameriko In Kanvdo ,..••..•••••».••••••• ffl.00 f,m p«>l leta .................... $3.00 Zs četrt l^ts ..................$1.50 Za New York aa celo leto $7.00 Za pol leta.................... $3.50 Za inozemstvo sa oeio lete......$7.90 Za pol leta....................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Ola* Naroda" Ii,naja vsaki dan lzvaemfil nedel] In prasnlkov 'CI.AS NARODA", 216 W. 18th Street, New York. N. Telephone: CHelsea 3—1242 Iz Slovenije. delay. federacija za vlsje place V >v< jeni nie.-ečnem poročilu pravi Ameriška Delavska Federaeija, «Ia jo mogoče novo depresijo odvrniti samo s tem. da -o i leta plače zvišane, cene blaga pa ostanejo nizke. D«'la\>fv«» m1 ostro obrača proti politiki industrije, d:i *>i povišahi < r četudi more zmanjšana produkcija zmagovati zvišane j'!;i<'*-.\T* pravi Federacija. Zn.ip n jri nevarnosti novo depresije-se že kažejo, četudi , i rt. I n>i i j,- < i \ i<;iula > tako naglico, da majhne zapreke niso ni kaka zavora. S. .i:mja jM.litika industrije je dobiček in dividende po-v». .iti i>i - |».v;>nninii plačami tudi takoj povišati cene. i - a | »li ika j«' leta 11»-!' dovedla do poloma. Tudi takrat ti lt /a i!:.ii;-t nj-kr izdelke ni bil dovolj naglo povečan, da l>i !>.,,._.!•. |»ro« luk«*' » b.-lavske Federacije posebno pou!•,■ : !a< • n- K onkajo vzporedno z naraščajočimi cenami živ-!i« a-kilt putreb^čin. Lrtn-ai l<'to IkkIo eetie življenjskih iK>trebščin poskočile za od>totkev. v ženevi bo zopet komedija huipt.-ka vlada j«' prosila za sprejem v Ligo narodov in n.icno noli. - . /• :u'\>ki činitelji z veseljem pozdravili. Sedanj: ond < I ni !c /.»-n-v-ke ustanove, argentinski zunanji minister, je v|:!'a1 ."»7 lanic Lige, kdaj naj se sestane plenum, ki bo reševal to zadevo. V i'» T. una na sebi nič izrednega — toda med 57 člani «\»ini Liii«' •• n-ihaja tudi Abesinija. in sicer Abesinija Haileja S' lla- ija. ki ie ->- članica ženevske ustanove. Ker ta Abesinija ni ; i k vidi »-ana v Ženevi, je pač naravno, da so morali tudi nji poslati p »>.iv na zasedanje. Tu pa se začenja pesem, ki plinarn di harmonijo v Ligo narodov. Nedavno je bilo v Ženevi 'vse pripravljeno, da se Abesinija i/.briše i/, članstva ter se s tem omogoči povratek Italije k zeleni mizi. V zadnjem času pa sta se zgodila dva važna dogodka. \ t": 11 a t na podkralja Grazianija je izzval vtis, da pomirjen je \ h< ■ - * i.' je ni takšno, kakor ga opisujejo službena poročila i/. Rimu. hrnuič j" neguš povabljen na kronanske sv.ečanosti v Lonaje r.iina samo namere osebno priti na sestanek Lira, amp.ik tudi pripeljati s seboj moža, ki bo javno Izpričal, da i ur« \ \bedni ji še vedno zaupnike, ki delajo za njegovo stvar. Italijo eda spričo tega mineva potrpežljivost in širijo o :r1a<«>vi, da 1» » zaradi teli in ]»odobnili stvari izstopila iz Lige. novi grobovi Na Vrlini!;' je o mil Jože Je lovšek, tova/::-- :n veleposestnik, star komaj .'19 let. — Na Viču pri Ljubljani je zatisnil svoje trudne oči upokojeni delovodja Jernej Kovačič, star 90 let. t— V Ljubljani je ugrabila smrt Uršulo Zlatič in Karla Šinkovca, višjega solnega oficiala v pokoju. visoka starost Te dni je bil pokopan v Vel. Poljanah pri Ribnici posestnik Anton Ambrožič. Dosegel je izredno visoko starost 97 let. Bil je do zadnjega zdrav in trden. Se lani je sukal koso, le sklepati je ni mogel zaradi ope-šanih oči. Imel je manjšo kmetijo, na kateri je gospodaril do konca življenja. V mladosti je hodil gozdar! i na HrvaŠko. Bil je skromen in varčen mcž. V družini je bil kot Rdmifv.r do-vtipen in šegav. Vedel j.-» povedati marsikaj iz starih časov. 2rtev neprevidnega ravnanja z elektriko V vasi Seniniki: so te dn: na-peljavali žice za električno razsvetljavo svojih domov. Delali so vaščani sami, med njimi tudi 19-letni posestnikov sin Ciril Hribar. Naenkrat pa j«- mladenič, ki je bas vlekel neko žico, padel in obležal mrtev. I bil ga je električni tok. ker j«' njp.tro-va žica prišla v dol i ko z žico, v kateri je bil tok. Malo prej je električni tok na podoben način vrgel na tla neko dekle, J vendar hujših posledic ni bih), cigan 2e najde svojo žrtev Kljub »trobili! odredbam in zasledovanju po orožništvu s< že vedno klatijo i«m 1 o':oIi ciganske toipe, ki skušajo živeti na račun ljudske lahkovernosti. Tako je neznan cigan tf a a i osieparii nek< g.-*. 0<*rj«'vičii iz Zakola. Omenjeni ciiran j< prišel pre«l dnevi k Gerjevičev! ženi in jo zaprosil, rinesel pač pa se je potom oglasil pr Gerjeviču s polno steklenico vina pod pazduho. Ko ju za via dalo med pivci primemo razpoloženje, je c igan zaupal Gerje viču tajnost o i00,«10«j dinarjih ki on sicer ve za nje, ne more pa jih dvigniti brez potrebni pomoči. V daljšem pogovoru slov. planinah. Vse snežisče izpod Jalovcevega Ozebni'ka, do gozdne meje spodaj v dolini je ena sama razvalina snežnih moren. Ves plaz je dolg nad dva km in širok v spodnjem delu nad 1 km. Sneg se ni valil v dolino kot en sam plaz, temveč je razvidnih več samostojnih strug in korit. Zamrznjeni ledeni bregovi teh korit so po 3 m visoki. Ves plaz zgleda kakor porušena večja vas. Ko hodiš po njem. te popade strah, ker misliš, da se bo plaz vsak čas zopet pričel pomikati naprej v dolino. detomorilka izdala detomo-rilko Te dni se je vršila pred velikim kazenskim senatom razprava proti 271etni služkinji Katarini Leban, k", je obtožena, da je julija preteklega leta vrgla v Dravo svojo teden dni staro hčerko. Pri razpravi je svoj zločin deloma priznala, zago- j varjala pa se je, da si je hotela v obupu z otrokom vred vzeti življenje. Obtoženka je živela v neznosnih razmerah. Kot služkinjo so jo povsod do skrajnosti izrabljali, in pri zadnjem gospodarju je bila primorana, da je spala radi pomanjkanja postelj skupaj z gospodarje-! vim bratom ki je oče utopljenega nezakonskega .»troka. Pri razpravi je obtoženka izdavila, da je bila usodnega dne skupaj odpuščena iz mariborske |>o-rodnišnice z neko Vero Blalio-vič iz Cakovca. Tudi iineno-, vana mati je bila mati neza-1 konskega otroka prepuščena i nemili usodi. Obe sta s.? spre-jliajali ob Dravi in ponoči vrgli ,: svoja nov o roj* *7i 'ha v reko. •Razprava je bila preložena in uvedena preiskava proti dmgi detomorilki. smrtna žrtev 1 vlaka Proti večeru j«* odšel iz Gornje« Radgone po banovinski cesti proti Radencern gluhonemi berač Papič iz Bakoveev v Pre kmurju. Ko je onk'-aj Črr-šnjov-} ske opekarne stopal čez želez-1 niško progo ga je prehitel večerni vlak, ki ga gluhonemi Pa-1 pič sevala ni mogel s lisa t i. | Stroj je treščil Pa pič a na tla 1 in mu odrezal desno nogo nad gležnjem. Razen tega je dobil ' nesrečnik tudi občutne notranje poškodbe. Zdravnik je nudi! Papiču prvo p.-nu.č in ga s svojim avtom odpeljal v bolnišnico. Poškodbo pa so bile tako občutne, da je bila vsaka pomoč zaman. je prepričal cigan Gerjcviča tako, da mu je ta izročil 5,000 dinarjev, ostalo pa da bo Gcrje-vičevo. Cigan je zasnoval |x>-droben načrt kako bosta pri.šia do denarja. Toda, jo j, po prejemu petili tisočakov je cigan izginil. Zd-ij hodita mož in žena od Poncija do Pilata, kako bi prišla nazaj do lahkoverno ipanih tisočakov. msgr. tomo zupan umrl 8. marca zjutraj ob :{.:»() je prenehalo biti veliko srce, vse posvečeno liaronu in njegovi prosveti. A" svojem gradiču na Okroglem pri Kranju je za vedno zatisnil svoje trudne oči Msgr. Tomo Zupan, najuglednejši narodni svečenik in najstarejši pismeni Slovenec, mož, ki se je uvrstil med one naše velike sinove, ki so za vse ča-se postali vzorniki najčistejšega rodoljubja. Tz njecrovega ti-heira doma na Okroglem je o-gTeval tisočo in tisoče slovenskih src ogenj domoljubja, ki ga je prižgal Tomo Zupane. Dolga življenjska ]w>t mu je bila odmerjena, dočakal je izredno visoko starost 97 let. Ves narod je vest o njegovi smrti glolvoko pretresla. vlomilska družba na delu V noči na ."». marca so v Kri-ževcih pri Ljutomeru doslej še neizsUsleui vlomilci vdrli v prostor«- trgovca Antona Sadla, Tatovi so v izložbi previdne odstranili Šipo in zlezli v lokal Ker jih jo varnostni zvonec izdal, jih je trgovec s streljanjem iz samokresa pregnal, vendai : pa so mu odnesli raznega ma n u fakturnega blaga za o(),00T Din. Kakor s«' jo dognalo, j« bilo vlomilcev š<-st, meoto-val iz Anglije 18-letni nečak ministra Winstona Churchilla Esmond Romilly. Šel je v Španijo, kjer je prostovoljno vstopil v mednarodno brigado. V njenih vrstah se je boril tako vztrajno in uspešno, da je Ii imenovan za podporočnika. Romilly pa je pustil v Londonu svojo zaročenko, sestrično Jesi. j ko Lucy Al i t fordo vo, ličero lorda Kedsiksoalea. Dne 10. tebr. je namreč Jesika skrivaj zapustila hišo roditeljev in se od-I>eljala v Dieppe, kjer se je sestala z ženinovimi starši. V njih spremstvu se je podala v Bavonne, kjer je čakal nanjo zaročenec. Poskus, da bi se r-je-govi družbi vkrcala na ladjo, ki bi jo prepeljala na Spans';ov se je izjalovil. Dne 17. *'"br. )»a se je Romilly ju in Jesi ki 1 »Osrečilo dot/iti drugo ladjo, ki ju je izkrcala v Bilbau. Od tam je Jesika pisali, svojemu očetu kratko pismo, da bo vzela Romillyja za inoža. P«.'-vedala je tu«li. da s<« nahaja na španskem bojišču in se ob /eni-n<»vi strani bori za dobro Špan sko stvar. Lord ReIa'bosti bolj zaničujemo kakor moške, ker prve največkrat izvirajo iz šibkosti značaja, slednje iz iakosti. * Otroke raz vadimo kadar ><» bolni, ženske v prvih meseeili zakona; prve zaradi popušča nja, druge iz istega ali pa na sprotnega razloga. Ne veselje, temveč trpljenje izpolnjuje praznoto življenja tistim, ki niso bili sposobni p«>-svetiti ga visokim eiljem; kakor demant, rabi tudi življenje temno ozadje. * Ženske ljubijo moč, katere pa ne posnemajo, a moški ii"- žnost, ki je ne vračajo. * Največkrat vprašujemo drugega za nasvet samo zato, da nam našo že dobro premišljeno odločitev potrdi. * Ženska govori rajši o ljubezni kakor iz ljubezni — moški nasprotno. DELAVEC ČESTITA DELAV. VODITELJU Jeklar William Garrity čestita podpredsedniku United Mine Workers in glavnemu upravitelju odbora za organiziranje jeklarjev, Philipu Murrayu. Murrayeva velika zasluga je. da je privolila Carnegie - Illinois kompanija v zvišanje plač in skrajšanje delovnega časa. za Važno potovanje. Kdor )e namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, Je potrebno, da Je pouten t vseh stvareh. Vsled nafte dolgoletne skušnje Vam samoreano dati najbolj&a pojasnila in tudi vso potrebno preskrbeti, da Je potovanje ndoboo in hitre. se opno obrnite na nas sa vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodU prošnje sa povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebna v najhitrejšem časa, in kar je glavno, za najmanjše stroškd. Nedriavljanl naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi is Washington povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila i« zagotavljamo Vam. da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. Bolečine neuslišane ljubezni ir ločitve spomnijo na zobe. ki bolijo kadar nam rasejo iu ka- dar nam jih i zde rej o. * Strastna ljubezen starca je tako zoprna kakor nevihta pozimi, ki pada preko pustih, -ne-ženih poljan brez koristi in ne zapusti drugega kakor še večji mraz. * Ženske, bodite radodaruej šega duha! Pameten razgovor s:e težje pozabi kakor kratki da ali ne. Stedite pa z nemo govori- Ico; deset poljubov se lažje pozabi kakor enega samega. Ilip-\ni pogled zapusti cesto globlji utis kakor dolgo motrenje. * Trdovratnega samca je nevarnejše poročiti kakor staro vdovo. Ona pozna moške in čuti manj strahu kakor ga morda sama povzroča. Moški pa zahteva vse njegove prejšnje ljubezni koncentrirane v zadnji. Neskromen pr;-čakujo, da ta poslednja ljubezen prekaša vse prejšnje. Te pretirane zahteve drago plača in si slednjič z začudenjem prizna, da se je vse prezgodaj opeharil. * Dan čistega veselja doživi -mo samo enkrat, zato glejmo, da ga izkoristimo do I- l !■' H 1 ! m, • " G LA a NARODA " ===== New York, Saturday, March 20, 1937 THE LARGEST SLOVENE VA1LT IN USX. @ ijKR^TKA DNEVNA ZGODB AI; O DoptSl H. V. PATKBA: Zvonfck /alirncl. Vendar! Inženjer I\4er je vsi«!, zložil časopis in stopil na peron. Po «tajni na<-< lnik j«« .-»poznal ru-daiskoir:! inženjcrja in «ru je ih>- J zdrav 1 z nlečo čepico IYU»r je brezbrižno odzdravil. Maju-j na, rrna pika se je prikazala j na robu jas*', kjer so se svetile j tračnice i zgublja je ko lovinasl i rak. Piku se jc naglo večala in večr.la, že je hrunie! in bobnel brzmiak. Še nekaj trenutkov in objel bo malo. plavolaso Renato. (Vikarje bil pred letom nastopil službo rudarskega inženjerja pri velikem rudniku, je vse utihnilo krog njega. Spočetka, ko je bil prišel semkaj iz velemestnega vrveža, se 30 le težko privadil tukajšnjim razmeram. A stisni! j.- zobe in se lotil dela, da bi tako napol nil praznoto, ki je v njej žive) na svojem službenem mestu. Zatorej se je neskončno ves«* lil svidenja svoje zaročenke, k se je ta dan javila, da pride. Hrumeče je pri ropotu I vlak Peter je kmalu izsledil osebo, ki jo je čakal. Vitka postava v športnem plašču; ozek obra | zek sredi plavolasili kodrov. j "Renata!'' že jo je objel ini jo potegnil z vagona k s-l»i ui-zdol. Nato se mu je zasmejal'^ dvoje eči in rdečasti plameni so odsevali po mračnih stenah. Renata je dolgo govorila Potrti. >e«dcč v naslanjaču in nato ji je Peter opisoval svoje življenje: da ima zdaj stalno službo, da je ravnateljstvo zadovoljno z njim in zna ceniti njegovo pri zadevanje in da si bosta 7.daj pač mogla ustvariti domač" ognjišče in se v kratkem poročiti. Zamolklo grmenje je pogoltnilo njegove besede. Oba ste« začudeno pogledala kvišku. Kaj je bilo? Sirene so rjoveče zaibrlizgale, parne piščali so rezko zapiskale, zakričali so zvonci: "Alarm!" Težki koraki so zadoncli po ulici. Zamolkle l>e>ede, pretrdi ji vi kriki. Okna žvenke-tajo, vpitje in hrumenje. Z enim samim skokom je planil Peter k oknu in ga sumil vsaksebi. Na cesti tekanje in preri- V JAMI VII. GORI vanje, jok in vpitje. 44V jami Milem gori!" se je zapičil krik v nebo. "Plini!" ■K pest jo je zadonelo po veznih vrtat ill. Bled delavec je -tal prod inženjerjem. Obraz mu je bil spačen, ko je komaj izustil besede: "Gospod, takoj morate v rudnik. V jami sedem gori!" Renata je obstala ko okamenela. V predsobi si je Peter strgal suknjič s sebe in vrg< 1 nase usnjato jo|H>. Pa je bila koj pri njem: "Tudi jaz grem s teboj!" Prerinila sta se skozi vrste razburjenih moških in jokajočih žensk. Ob vliodih v jame so se gnetli gasilci, ki so komaj zadrževali drhtečo množico. Delavci v plinskih n Laskali in čuvarji so begali sem in tja. Preplašeni obrazi >0 bolščali v zakajeno gmoto, ki se je v črnih oblakih valila z globine. Opotekajo so se prikazale prve, prepadene postave iz dima na zrak. Komaj se je neki priletni nadpaznik prerinil do inženjer-jev in ravnateljev. 44Šest jih je Še v goreč-i jami, štirje so zraven in bolj v ospredju jih jo še več." Reševalna četa je bila nared: tudi Peter si je nataknil plinsko masko in s' oblekel gumijaste rokavice. Ne da bi trenil z očmi, s<* je javil: "Tudi jaz pojdem." Zdaj je bilo vseeno, ali >i bil rudar ali inženjer. Nevarnost je izenačila vse sloje. Oči, 1 k>1uo groze, so bolščale vanj. "Ne boj se, Renata, saj se vrnemo!" Segla sta si v roke. "Naprej!" V zemlji, ki so jo parale na dvoje razfbrob« Ti dežek je začel prši ti; ljudje so ostali. Plahi po-gledi so obkrožali Renato. 44In-ženjerjeva nevesta — kako je pogumna, da je tako mirna!" ras je lezel dalje. Še zmenj se je valil čm dim iz rova m je zavil vse vas»e ko v črni, žalni pajčolan. Iz čada se je iznenada izmotala postava s počasnimi koraki. Obleka je visela v cunjah, lasje so bili osmojeni. Prnsri so stežavo vlekli s seboj 'ieko mrtvo truplo, nato še dva ranjenca, ki jima je kri curljala čez oči. Petra ni bilo med njimi. Pisani, ognjeni kolobarji so m i got ali Renati pred očmi. "Kaj s Petrom?" Gr!o ji je bilo zažeto. Odkod je pnhajai glas, ki je povedal: "Ves rov se je zasul. Vse gori. Ni rešitve! Dva sta bila že notri; po ta dva je šel inženjer. Potem ira jc podsulo." Mrtvaška tišina je sledila tem besedam. Le zvonček tvoril i-ske kapelice je zastokal in ječa 1 v molk. Žuljave roke grčavih delavcev so se dvignile k čepicam. Renato je pre\"zela ena sama misel. "Dolžnost!" nato si je zgrudila ko mrtva delavcem k nogam. GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. ORGANIIZIRANJE POLJEDELSKIH DELAVCEV NA JUGU Brooklyn, N. Y. »Slovensko pevsko društvo 4 * Slovan" priredi svoj letni piknik dne G. junija v prijaznem parku (>018 Metropolitan Avenue cor John Street. Ridge wood. Društva in rojake prosimo, naj to vpoštevajo. Odbor. Brooklyn, X. Y. Angleško poslujoče društvo "N. Y. All Americans" št v. ."SO SNPJ., je sklenilo na zad-nji seji. da bo priredilo piknik v prostorih ."Charlie's Summer Garden" na M18 Metropolitan Avenue, corner John Street, v nedeljo dne junija. Podrobnosti bodo objCTljeiie pozneje v tem listu. Slovenska društva v Greater New York iu okolici so 11apro--»ena. da ne prirejajo svojih prireditev oziroma piknikov 11:1 ta dan, zakar jim bomo jako hvaležni. Torej na svidenje 1J. junija 1937. John Schneider, pretiš. L. Ganghofer: M Grad Hubertus žM W ~umt it Mi-^vm^M :: Roman :: VOHUNTVO OB ŠPANSKI MEJI. Organizator lokalne unije farmskih delavcev poziva njihove neorganizirane tovariše naj pridružijo uniji. Slika jc bila posneta v Crowley Ridge, v državi Arkansas. se V zadnjem času se množijo primeri, da zapirajo na Španskem in ost ranče pod sumom špionaže. Prav pred kratkim so prijeli plesalko Constance Georgelovo, ki je potovala ped imenom grofice Danišev»kr. Te dni so v Pamploni aretirali nt ko drugo Francozinjo. Gre za mlado ženo nekega peka. Jaqueline Alonscvo. ki £<> y navzlic svojemu španskemu ii.io-rm rodila v majhnem kraju 0I1 južnofrancoski rdki Adnuru. A" Hemlavu je stregla v mirnem času francoskim in Špan-kim kupcem in ker je b-'a Ic-potica andaluzijskega tipa in 'ker je imela vroče srce južnja-kinje. ni čudno, da se je s tem in onim Špancem pob! ž" seznanila. Ko je Z'besnela državljanska vojna, se ni mogla odločiti ne za to, ne za ono stran. Imela je prijatelje 11a obeh straneh in bilo ji je na tem, da bi jih obiskovala baš v tem liu-^em času. Tako si jo vid' 1 zdaj v Trunu, zdaj v San Sebastijanu. Nekega večera je telefonirala svojim prijateljem v Biaritzu, da se odjielje v San Sebastian in da bo zvečer že pri njih. Pa ni prišla. V San Sefoastaiauu so jo prijeli in jo postavili pr«*d vojno sodišče. Obsodili so jo zavoljo vohunstva na smrt in samo svojim prijateljem v Sa lamanci se mora zahvaliti, da se smrtna olisodba ni izvršila. Pravijo, da so jo iz Paiiiplone prepeljali v Fortarablo. Že nekaj časa prej se je neki drugi Francozinji primerilo nekaj podobnega. Ta mlada dama je hotela napisati roman, o dogodkih v Španiji Potovala je iz Burgovsa v Valencijo in iz Madrida v A vilo. To se je videlo nacionalističnim oblastem sumljivo in če bi je neki francoski časnikar pravočasno ne posvaril, bi jo biti postavili pred vojno sodišče. Posledica tega dogodka je bila vsekalko ta, da so vse časnikarje v Avili, ki so jih videli v njeni družbi, aretirali in jih natančno iaprašali. §e bolj črnino pri vsej stvari pa je to, da so vse te osebe prispele na Špansko z rednimi potnimi listi, ki so jrm jih bile izdale špan ske oblatefti. V nekem primeru je bilo celo videti, da so nekemu tujcu izdali potni 1st, samo za to, ca bi ga spravili v past. Neki mladi Francoz, A. Neumann, je hotel na Špansko in je nacionalistične oblasti prosil, da bi mu izdale potno dovoljenje. Osem dni pozn?je je imel' potni list v rokah in se je odpeljal z avtom v Paipplo-•no. Tam so ga takoj postavili preid votjno sodišče in ga ustrelili 115 j Rožnate volje je po večerjal — postrvi, piske v papriki 111 omlete z gobami — prižgal si cigaro in se zatopil v steklenico s šampanjcem. — Sanjavo je puhal predse dimne kroge, koprnei proti migijajočim zvezdam ua nebu, ali pa sc v liričnem občutju oziral tja po jezeru. Vedno pogostejše je izpraznil vitki kelih. ga spet na-li! in porinil steklenico meti rožljajoči led. S tem je opomnil nase druge goste in če sr cdcla Zaunerica. mojster je. pa z rokami na hrbtu stal pri oknu. Njunima razgretima obrazima se je poznalo, da je divjal med zakoncema Še pravkar srdit 'boj. Zdaj sta molčala oba. Premirje ni trajalo .'olgo. Odločno se je obrnil mojster proti svoji ženi in za/ugal s prstom. "Od danes naprej 00111 navil druge strune. I11 če zvem, da zanemarjaš svoje materinske dolžnosti — bo tre ?čilo pošteno!" "Pusti me že pri miru! Gnati takšno reč! In zri nič in . Po ovinku se je dotipala Zaunerica v vežo in odšla po temnih stopnicah navzgor. Hotela je še nekoliko poklepetati s hčerjo. Vrata so bila od znotraj zapahnjena. "Lizika!" "Kaj j« mati?" >e je oglasilo iz izbire. 4 4 Od pri mi!" "Že ležim. Lahko noč!" 4*Lahko noč srček! Pa naj >e ti kaj lepega -•mja!'' S tem voščilom je nameravala Zaunerica odi t* v svojo izbo; tedaj je pa zapazila c frizira, kakor bi bila namen je •la v rerkev ali ua ples. Muzajoč se je mojstrica zravna i a iu tnVšla po pr>tih v svojo izbico. Ko si je natikala nočno čepico na svojo sivo glavo, se je razgovarjala tiho sama s seboj: "Vidiš, viliš, nazadnje bo pa le trdil 011 prav* Nekaj ima v glavi! No. v božjem imenu! Zakaj bi ji ne privoščil nedolžnega voelja * Pametno je. dekle, bo že samo vedelo kaj sme in kaj ne sini. Samo enkrat >1110 mladi." Spustih« -e je mi pernico, položila roke na odejo in za-zehala. N- trajalo dolgo in Zaunerica je smrčala. Spodaj hodil Zauner še vedno okoli po i.iši. zaklenil kuhinjo, soln> ir» nazadnje Še vežo: iz vrat je potegnil vse ključe in si jih vtaknil v žep. 4'Tako," je zamrmral, ko je šel mimo Liziklue kamrice. 44zdaj pa le zleti ven, h-šček ti lahkomisleni! Danes sem ti zaprl gaj-bico!" VALJE r lil DE ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najiepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci* * pri Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? j TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU ! I IZ BAGiiADA V 8TAMBUL 4 knjice, • slikami, €27 strani Vsebin«: Smrt Mobamed £mioa; Karavana smrti; Na besu v Goropa; Dražba En Nacr Cen -----------lJi KRIŽEM PO JUTROVKM 4 knjige. SM strani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; MoJ roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri Šamarib; Med Jeatdl Cena —.................1M PO D1VJKM KIIRDISTANC 4 knjige, 594 strani, s slikani Vsebina: Amadlja* Bejf Is Ječe; Krona sveta; Med drema ognjema Cena ______________UM PO DEŽELI BKIPETARJEV 4 knjige, s slikami. S77 strani Vsebina: Brata AladSija; Koča ▼ soteski; Mlrldlt; Ob Vardarju Cen* ______________1M SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami. 1704 straad Vsebina: Izseljenci; Turna Betar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Alraaden; V treh dellb sveta; Izdajalec; Na lovu; Spet n* divjem zapado; KeSenl milijoni; Dediči Cena -------------MM V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 976 strani Vsebina: Kovač Šiinen; Zarota z zaprekami: V ita'-^b-njaku; M0hame 'BLVVTBNE VA1LT W VJS2. TAKO £ WBIUI 1Z ZiyiJEMJA AMA aMBUSNARODA"PRIREDIL: I.H. OS "MAR CANTABRICO SHIPPING NEWS N» pamtkib, Id a« detel* 1 Iskani, m »r*e v domovino izleti *«d -»rl«ti mm izkušenega »premljevalea. '24. inara: M:mli;iH;ili T 1 hi vre (jueeii Mary v Cheibourg .'7. war<-a : Saliiriiin v Trst Paris v Havre it. marcu: A<|uitmii;i v Cherbourg ROJAKI, Id nameravaj« ta poletje potovati v domovino, naj si TAKOJ zajsuntijo prostore. Na nekaterih parnikih so ie vsi prostori razprodani. Torej kdor bete potovati, naj nam takoj »»»roti. POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA** Kašistično bojne ladje so }>ot• • ].i 1 <• «>1 > španski ohaii pamik Mar t "antaUrieo'% ki j«- odplrl iz Xe\v Yorka par minut prej p red no je bila sprejeta nt vtralno>tna postava. Na krovu je bilo za dva in pol milijona dolarjev vojnega materijala. nanienjcneira za špansko vlado. Mrliči—predmet kupčije. ti pa se j«' moral še strašen primer ugrabitve trupla v Londonu. da so se v parlamentu končno odločili izdati "a n atomy bill" zakon, ki je trgovini s trupli napravil konec. Nato pa prične tiho iliteti. To pa Jurija vznemiri, kajti Helge ni ie nikdar videl jokati. Danes pa so jo zapustili živci, najprej zadeva z gTofom Hellfeldam, kar je njen ponos zelo ržalilo, sedaj pa še Bonitzovo pismo, ker jo je hotel samo mučiti. Saj je vedel, da nima nikalcega denarja. S plaho prijaznostjo skuša Jurij Helgo božati; nežno se plazi njegova rufca po njeni rami. O, kako rad bi skrivaj ljubljenem n dekleta pomagal — zmožen je bil izvršiti tudi zločin, ako bi ji bilo v stiski pomagano. Težko leži na Helgi obupni položaj — in nikakega upanja na izboljšanje. Ali bo to vedno takoT Zunaj se je smejala in vabila pomlad; in od tega nima ničesar. Vsemu se je morala odreči — nima dela, ne denarja. Prav nobene zabavo »i ni mogla privoščiti. Megleno ji potekajo dnevi. In tako sama je na svetu. Glasno bi mogla itfkrioati svoj obup, da je bila pognana od bogato obložene mize življenja, pri kateri je doeodaj imela dober prostor. Sedaj je morala gledati, kako ne drugim godi dobro. In tiosči drugih, za katere tudi ni bilo stola pri tej mizi, llelga! Ali ne občutiš sama na sobi, kako je onim pii srcu. ki so bili rojeni v skrbeh, ki morajo Stanovati v tesnih mestnih hišah, ki ne morejo videti niti neba, ki je last vseh, ki nikdar boljšega niso pognali, kot da je njihova usoda; živi vedno v I »oma njk an ju, stoji vedno ob strani! Misliš, da za one ni tako težko kot za tebe, ker kaj boljšega ne poznajo — misliš, da so bili slepi rojeni in ne poznajo lepote sveta. Pozabiš pa, da so vendar le ljudje z velikim krepenjem i>o čem boljšem. Ljudje z željo, da bi tudi enkrat živeli kot drugi in bi svoje zmožnosti, ki jih čutijo v sebi, razvili. Mnogo je ljudi, ki žele glasno povedati, kaj se godi v njihovi duši, toda ne morejo, ker jim manjka tega in onega. Ne veš, koliko žalosti gre vsak dan mimo tebe, koliko neprejoka-nih solza gori v očeh in srcih. In, Helga, pri vsem tem se ne moreš pritoževati, še vedno imaš streho nad svojo glavo, in sta dva so trije, ki skrln* za tebe. In tvoje neopravičene zahteve življenja, tvoje rojstvo ti ne daje pravice, da ti da več kot drugim — te zahteve moraš zmanjšati, nisi nič boljšega kot so drugi, za katere tudi ni pogrnjena posebna miza. • • • Kaj je nedavno rekel Jurij! "Enkrat mora priti srečni slučaj; nanj bova čakala in trd no vanj verovala."" Mogoče je to bil srečni slučaj, ko je Helga nekega večera ob stezi v mlaki, ki je nastala v sled dežja, našla usnjatoj listnico. Naglo hiti domov in se zapre v svojo sobo. da listnico pregleda, kaj bi bilo v njej, in čegava je. Vizitke so bile na ime odvetnika dr. Klemen t a Falkeja z naslovom stanovanja in pisarne. Ravno tako je bilo več službenih pisem na njegov n*dov. Skoro s strahom zapazi tudi cel šop bankovcev. Med njimi je bilo tudi mnogo tujega denarja. Toda za vse; „" to se ne zmeni; denarja se ne dotakne, tudi pisem ne, ker j«-i vedela, kje mora listnico izročiti. Hotela je tudi takoj storiti; •kajti izguba bi lastnika gotovo vznemirjala celo noč. Baderjevim ne pove ničesar o tem, da bi jih mogla pr«*se-netjti s plačilom, ki ga bo dobila, ko bo listnico vrnila. Toil a Bader jevi se zelo čudijo, ko gre Helga še ^nkral adonta, četudi je deževalo in tudi ni povedala, kot je bila nje nanavada, kam gre. Jurij Bader je ves nemiren; Helga bi morala ostati doma. Pogrešal jo je in tudi mačica. kajt god ni j a je praska po stolih, kot bi iskala Helgo; tako si mi*li Jurij. # . Bere knjigo in se sili, da bi imel zbrane misli. l>a ne bi slišal pogovora starišev, si s prsti tišči ušesa. Bilo je vse pri starem: V-e žalostno gleda pred «e, pip<> premiku je z enega vogla ust do drugega, piha v zrak gost dim, mati pa sedi trud im z adelanimi rokami v naročju. Po mali sobi je visel težak, teman oblak, k.-r nt bilo oživijajoeega solnca, Helge. Ali so tudi stariši tako občutili? Slednjič se ne more več zdržati, da ne bi vprašal: "Kam pa je sla, mati?" Mati skomigne z rameni. . v "Ne vem ničesar ni rekla. Cutiin se, da je se pri temi dežju Sla, ko je vsafcdo vesel, če more biti pod streho. Mo-j goce se mora komu predstaviti, ker je morebiti kaj brala v časopisu." . tt "Ob tem Času, mati? Ne verjamem. In Jurij se zopet zatopi v knjigo; pa navzlic vsemu prizadevanju se mu ne posreči, da bi imel zbrane misli. Prevoc rad bi vedel, kje je bila Helga. *4Mogoče je srečala kaike prejšnje prijatelje," meni gospa Bader jeva, ko vzame niačico v naročje. Ko bi Jurij Bader slutil, da se je s Helgino pomočjo njegova usoda obrnila na boljšo pot! Helga si je mislila, da bi prav težko ob tako poznem času našla odvetnika dr. Klemerrta Falkeja v njegov, pisarni: pre, v njegovem atanovanju, ki se je nahajalo v drugem okrožju. kot pa je aama stanovala. o • * "Da," je bil odgovor. _ Po telefonu je bilo naznanjeno, da naj gospod doktor nekoga p ričatuje v zelo važni zadevi, ker je prav gotovo ze pogrešil svojo listnico. ., , "Da, da! Ali jo je kdo načel!" pride vzburjeno iz telefona. "Ali ste jo vi, ki govorite, našli? Da? Tedaj prosim, da čimprej pridete! Na moje stroške vzemite avtomo- bil, prosim vas!" Helga se prav nic ne obotavlja. Skozi rosne sipe le nejasno vidi, kako beze mimo ulice. Najprej vozi avtomobil med trgovskimi hišami, nato P™*^ stanovanjske hiše z dobro negovanimi vrtovi. Avtomobil se vstavi pred lepo veliko vilo, ki stoji sredi velikega vrta. Helga se vstrasi nad visoko ceno vožnje. Ali ima dovolj denarja? V svoji denarnici pobere vse, da ji ostane samo se malo drobiža. Koliko velja taka vožnja! Nekateri ljudje nimajo toliko denarja, da bi mogli cel teden živeti. Pri vsaki stran je primerjala in pri tem se ji zbude vsakovrstne uporne misli. _ (Dalje prihodnjič.} Ustvarjiteljice belih družin v Afriki. Te ilni je odplul proti Dzibu-t i ju italijanski painik Colombo." Ta lepi pamil. ima 7.V.H) ton in njegov kapitan dobro jH-zna pot iz Xapo'ii;* v Vzhodno Afriko, s;i j je v zadnjih IS mesecih prcplul t»» piirgo /.*• takrat, tja z vojaki, nazaj z ranjenci in bolniki. Tod i nikoli prej niso ladji v \:ip«»liju priredili takšne poslovilne slovesnosti. kakor te dni. ko -e j«* -zbrala na nabrežju l-VnVi glavi množica. Tokrat j' odhajal namreč s tovorom — /.»Mišk. ki so hotelo v Abcsinijo k ovčjim možem. Kakor znano . j« italijanska vlada po zasedbi Abesin*> mešane zakone z .ii>m.!Čiiikauii prepovedala. Povzr« atelji a be sinske vojne so hoteli na vs .k i način preprečiti nastanek me »šanega plemena. Italijansk jkolonijalni strokonjaki pravi 2 IZLETA v S L O V E N I J O BEKEN&ARIA 19. JUNIJA !»ol> VnpSTVnM Mr. 15. M. PEKICHA, gl. tajnika SRBSKEGA NARODNEGA SAVEZA A0UIT4NIA 30. JUNIJA i'«u» osi:I:NI.M V«U»STV«»M >lr. JOHNA I). B1TKOV1CHA, Klavnrp predsednika HRVATSKE ZAJEDNI-CE in HRVATSKEGA RADlSE 1'ozivatuo v-e <*!:iij** in iif«'I;ilic !«• Zi|ruž«-.iHi i!r/4iv;ili in K;m;i-«11. .m 1 • • Ii'lflr/.ili It'll i/.lr* lov. Im»|.» i m >t ovali i«. |Hwliii'i znižani čini. Zajuim-ite si prostore zgodaj. Vprašajte j»ri: LEO ZAKRAJSEK (irncnl Tra»t»l Servier K. 7**itcl St.. New York C it.v CUNARD WHITE STAR 1. aprila : Bremen v Bremen 6. aprila: Conte di Savoia r Uenom . 7. aprila: . WashinKton t Ilarre Ijifnyette v Havre guocn Mary v Cebrbvurjc 10. aprila: Kuro{ia v Bremen .j Hex ▼ Ut'nua 14. aprila: Nunnamiie v Havre 15. aprila: Vi J Beren^ariu v Cberbuurg 16. aprila: Vulcania t Tret iT. aprila: Bremen t Bremen -.*n. aprila : Koma v (ienoa 11. aprila : Manhattan r Ilarre %/tieen Mary ▼ Cherbourg 'J4. aprila : lie (le Kran«-e ? Havre Con te d i Savuia ▼ (Jenoa 27. aprila : Europa v Bremen _S. aprila : Normaiiille r Havre Atjuilaiiia t Cherbourg 1. maja: Satnrnia r Trs? 4. maja : I'aria v Havre Berentiaria t Cherbourg Bremen v Bremen Washington v Havre 0. maja: Queen Mary r Cherbourg 8. maja : Hex v Genoa Vi. maja: Aipiitania v Cherbourg 14. maja : • Champlain v Havre Europa t Bremen 15. maja : Con te di Savola ▼ Ceno« i:». maja: Xormanrlie f Havre Manhattan v Havre maja: * Berenearia v Cbertamrg 'JI. maja : Bremen v Bremen CJ. maja : I B«>ma v Cenoa 1 Jo. maja: I^ifayette v Havre J«, maja: Queen Mary v Cherb*/urg 28. maja : Pari« r Havre !9. maja : Bex v Genoa L junija: "i Europa v Bremen junija: NORMANOIK v HAVKK Aipiitania v Cherbourg Washington v Havre 1. junija : Vulcania v Trst ». junija : Qurrn Mary v <"hert»«»urg 10. jtui.ja : Bremen v Bremen U. junija : Champlain v Havre Con te di Savuia v Genoa !«» junija: Manhatlau v Havre A«|iiitania v Cberbourg Normandie v Havre 'S. junija : Europa v Bremen !i>. junija: II«- de Frauee v Havre BKRKNGARIA v ( HKKBOI KG Saturnia v Trst r;. junija: 1 Queen Mary v Cherbourg ."O. junija : Bex v Cenoa .11. junija: Bremen v Bremen Lafayette v Havre <•>. junija : NOR.MANTJIK v HAVRE AQIITANIA v CHERBOLKG Washington v Havre julija: Conte di Savuia v Ceuua Berengaria v Cherbourg Champlain v Havre ti. julija: Europa v Bremen 7. julija: Queen Mary v Cherbourg ». He de France v Havre !0. julija : Vulcania v Trst 14. julija: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg Manhattan v Havre •7. Rex v Genoa Bremen t Bremen 21. julija: Berengaria v Cherbourg julija: EUROPA v BREMEN .'4. julija: Saturnia v Trat Champlain v Havre JS. julija: Washington r Havre Queen Mary v Cherbourg ■--9. juUja: t* - lie de France ▼ Havre I 1L julija: ? Conte di Savoia w i •i 1937 SLOV ENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company New York, N. Y. 216 West 18th Street joeo > r*UHte nam ea cece voanib U-»tov. reservadjo kabln In pojasnila sa potovanje. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 21C W. 18tk BL, New Yarfe Y Londomi jt* izshi zanimiva knjiga 44.Malicinska zgodovina liivi'qjiNila*', ki se bavi v obšir.l ii< 111 poglavju nu' y.a«Vtku našega stoletja so nn.irlt^ki in škotski anatomi plarfvali visoke ceno za trupla,' ki so jih ]M»tn*liovali za štinlij-sk«» namene. Zakonite ureditve tega vprašanja takrat s > ni bilo, tako zraL!jati elani fmlzenilja, tako ia je razvila ~cveto«*a" tru;oviii«t, ki ji je* zak- 11 v>e pre poz?!"* ia, ravil kon • • I\»se)i-110 v I .»v- >olu je v»*l t t;: tr^fi-vina zelo razvita, kajti velike pristaniške in la«ljeilelni-ke ra-]>rave je mogla policija i« za -ilo nadzirati in so predstavljale 11 godita tla za t.ikšj« zloeine. Knjiira navaja p >^«>l>ao irrd primer, ki j*- itnel vsaj t«> dobro posledico, da za- ."eli zakouoilajalei zav.djo nj«'-ira končno prav re-no zanimati za ta problem. Tri zaboje hi morali spraviti 11a parnik 'M^itona** in tt zsibo-ji so se videli polieiji sumljivi. Dala jih je odpreti e<-j>rav je velel tovorni li-t. da je v njih grenka sol. I11 res je odkrila v njih 11 nasoljenih trupel. Sled je vodila v neko hišo v Hope Street H, ki je bila last nekega duhovnika Jamesa Mc-< Iowa na. A" kleti so odkrili še štiri zaboje z trupli in tri vreče, v katerih je bilo |h> eno truplo. Duhovnik se je brez nadaljnjega izmazal, ker je lahko dokazal, da je bil kh-t dal v najem dvema možakarjema Pe. tru McGregorju 111 .Johnu Ros-su. o katerih ni v<*del, s kakšnim poslom >«* liavita. Sodna razprava j<* ugotovila, da so izvirala trupla z liverpoolskega |H»kopaliosl«»d:co, da takšnih grozotnih tovorov niso več odkrili. to«la trgovci;, s trupli je cvetela dalje. Zločinci. ki na Angleškem ni-o. mogli več dobiti primernega "blaga'7 -«» -i ira znali preskr-i beti na Škotskem. Spet sta imela tu dva moža glavni po-j sel, neki Burke in neki Hare.i l»ila sta dolgo časa strah in tr«*|wt Kditibur^ra. kajti trupel 'nista več kradla - pokopališč, temveč sta ljudi morila na levo in desno, da sta mogla njih t-n-pla prcwlajati. Burke sam j« pozneje priznal, da ima na v«-i lahko pomenih resno nevarnost 7a kolonialne interese. "CoIiiioImj" je tor»'j «-h1i>1u1 . s prvo trumo belih žen za italijanske vojake in uradnike v Abesiniji. Teli 1000 žensk naj 1 »i postale prve "n stvari tel j ice družin" v novem italijanskem kolonialnem ozemlju. Ta čas živi v Abesiniji okrog 160.1 K>0 Italijanov, večinoma cestnih, delavcev, poklicnih vojakov in državnih uradnikov. 90 odstotkov teh mož ni poročenih. Nastalo je vprašanje, ' kako naj bi si ti možje, ki bodo ostali bržkone za vse svoje življenje v Abesiniji. ustvarili domači- ognjišče. Sličen problem so rešili svoječasno na velko-j»otežen način, ki se je začel?* Avstralija iz kazenske kolonij* razvijati v gospodarsko po memben dominion Takrat so v/. Anglije in drugih držav spravljali na tisoče in tisoče žensk i v Avstralijo, žreb jim je pred njihovim od pot o van jem določil' moža, ki naj b» sra našle v Avstraliji. Zdi se. da namerava tudi fašistična vlada nekaj podobnega.