/Primorski St. 131 (15.233) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST-Ul Montecchl 6-Tel. 040/7796600_____ GORICA - Drevored 24 moggo 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - m. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ 1 E fl/} lin POSINNA PlAČANA V GOTOVIM I LIK SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /50% CISALPINA GESTIONI npTiTn BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE bLIKd tržaška kreditna banka ČETRTEK, 18. MAJA 1995 odnosi s slovenijo / Agnellijeva v zunanjepolitični komisiji RIM / OB 50-LETNICI PRIMORSKEGA DNEVNIKA Rim za dogovor, ki bo zadovoljiv za obe državi Parlament bo moral oceniti dogovor in odločiti, ali je potreben veto no priidružitev Slovenije Evropski zvezi RIM - Ko bo dogovor s Avenijo dosežen, ga bo 2unanja ministrica pred-? avila parlamentu, ki ga 0 ocenil in odločil, ali tlai Italija postavi veto na Pridružitev Slovenije Vropski zvezi. . Tako je povedala vodi-ei)ica italijanske diplo-j®acije v zunanjepolitični omisiji poslanske zbor-I"oe, kateri je poročala o Položaju na Balkanu in o Ponosih z republikami, jo so nastale na območju ivše Jugoslavije. Agnel-jPova, ki je uporabila od-°Cen ton, a je pokazala udi odprtost, se je zavze-a Za hiter zaključek po-8aianj s Slovenijo, pri eoi pa poudarila, da mo-a vsebovati tudi poglavje 0, Oopremicninah Italijanih begrmcev. Ob teh pogajanjih vdi-po na dan objektivni in-eresi, Čustva in spone Preteklosti, zato bo po- gajanje uspešno, Ce se jih bosta obe strani lotili s hladno krvjo in se bosta izognili izjavam, ki bi jih kdo lahko zlorabil. V razpravi je večina elanov komisije podprla politiko zunanje ministrice in poudarila, da je treba hitro končati pogajanja in doseči sporazum. Vsako zavlačevanje bi samo prispevalo k »cefranju« pogovorov in sililo obe strani, da druga od druge zahtevata nove izpite. Zato so diskutanti pozvali Ljubljano, naj ne bo toga. Izjemi sta bila tržaška desničarska poslanca Roberto Menia in Marucci Vascon, ki sta vztrajala v svojem odklonilnem odnosu do Slovenije. Oba je Susanna Agnelli v repliki ostro zavrnila in jima očitala, da sta Se vedno zazrta v preteklost. Na 3. strani Zunanja ministrica Susanna Agnelli Uspeh rimske prestavitve PD Velika udeležba parlamentarcev zovalnega člena ob meji. Predsednik DZP-PRAE Klavdij Palčič je orisal razvojno pot dnevnika in se predstavnikom vlade zahvalil za pomoč, ki so jo zagotovili Časopisu v zadnjih letih. Odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar pa je predstavil knjigo Bojana Pavletiča o 50-let-nici in dejal, da je to tudi skromna zahvala vsem, ki so kakorkoli sodelovali s Časopisom. Udeleženci srečanja v prestižni palači Doria Pamphilj so za konec prisluhnili Tržaškemu oktetu, za prijateljsko razpoloženje pa so poskrbele primorske narodne noše in prigrizek z domaCo kapljico, tako da je Primorski dnevnik ponesel v Rim res prijeten slovenski kotiček. RIM - Založba DZP- šotna sta bila tudi sloven-PRAE je včeraj v Rimu ski veleposlanik v Rimu pripravila slovesno pred- Marko Kosin in generalni stavitev 50. obletnice Pri- konzul v Trstu Vlasta Pe-morskega dnevnika, ki se likan. Prvi je spregovoril je je deležilo izjemno ve- predsednik Zveze italijan-liko parlamentarcev, s kih založnikov (FIEG) predstavnikov predsedst- Giovanni Giovannini, ki va republike in vlade, raz- je ob Čestitkah poudaril, nih ministrstev in novi- da ima Primorski dnevnik narskih organizacij. Pri- pomembno vlogo pove- Chirac prevzel svojo funkcijo PARIZ - »Znižanje sti Pnje brezposelnost b na mojih najpomeml eJSih nalog,« je izjavil p niinut in pol dolgei govoru po slovesni zapr 81 novi francoski pre< sanik Jacques Chirai ■letni golist pri tem z; gotovo ne bo imel lahki ga dela, saj je stopnj rezposelnosti že preši g a 12%. Nov desnosn toski vladni kabinet, r e'n katerega bo na n, ®Jne)e dosedanji zi Anji minister Alai , lPPe, bo znan že v pi , uu znan ze v pR.Pred umestitvijo tUrac sestal z dos , -‘uv. sestal z aos anjim predsednike 'tterrandom, ki ga oznanil z državnimi s koh °Stm* mu 'zr01 sj_ — za izstrelitev jec ke8a orožja. Na 16. strani LJUBLJANA / ZUNANJEPOLITIČNI ODBOR DRŽAVNEGA 2BORA[- Podprli predlog o podpori manjšini Slovenska vlada naj do ponedeljka zagotovi sredstva in jih začne izplačevati LJUBLJANA - Zunanjepolitični odbor slovenskega državnega zbora je včeraj podprl zakonski predlog poslanke Jadranke Sturm o izredni pomoči slovenski manjšini v Italiji. Odbor je sočasno sklenil, da bo do torka p o Čakal z razpravo v državnem svetu in tako omogočil vladi, da takoj resi probleme ogroženih zamejskih ustanov. Ce bo vlada do ponedeljka zagotovila sredstva in jih začela izplačevati, bodo zakonski predlog umaknili, Ce pa do tega ne bo prišlo, bo zakon na dnevnem redu torkove plenarne seje državnega zbora. Poslanka Jadranka Sturm je izredni zakonski poseg utemeljila z nujnostjo takojšnjega ukrepanja, saj so osrednje zamejske organizacije, ustanove in sredstva obveščanja v kritičnem položaju, predvsem zaradi zapletov pri zelo dolgotrajnem postopku odobritve sredstev iz italijanskega proračuna za potrebe slovenske manjšine. Državni sekretar za Slovence po svetu Peter Vencelj je opozoril tudi na drugačno možnost: da bi sredstva proračunskih rezerv izkoristili po hitrem postopku, in sicer na osnovi vladnega sklepa, kar naj bi bila po njegovem mnenju hitrejša pot. Člani odbo- ra so se strinjali, da je treba nemudoma pomagati slovenskim zamejskim ustanovam in da je pot, ki vodi mimo parlamenta, učinkovitejša, sočasno pa so mnogi izrazili nezaupanje do vlade, ker je že vec mesecev imela možnost, da bi to vprašanje uredila, vendar ni ukrepala. Na koncu je predsedujoči zunanjepolitičnega odbora Borut Pahor formuliral kompromisni predlog, s katerim se je strinjala predlagateljica zakonskega predloga. Na tej osnovi je odbor dosegel popolno soglasje, (b.s.) Na 10. strani BOSNA IN HERCEGOVINA / SPOPADI SE VSEPOVSOD STOPNJUJEJO Šibi napadajo Sarajevo, bošnjaški uspeh pri Bihadu SARAJEVO - Ameriški pogajalec Robert Frasure je včeraj znova poskusil prepričati Slobodana Miloševiča, naj prizna Bosno v zameno za odpravo sankcij OZN. Srbski predsednik naj bi priznal le meje države, ne pa tudi bosanske vlade, katere vojska se je včeraj ostro bojevala s srbskimi uporniki za strateško točko Debelo Brdo v Sarajevu. Po besedah pripadnikov OZN je bilo najmanj 12 ljudi ranjenih, od tega trije vojaki (na sliki AP). Srbske enote so prodrle do podnožja Debelega Brda, kjer so zasedle tri ključne bunkerje, iz katerih so Muslimani obstreljevali sovražnikove oskrbovalne poti. Tiskovni predstavnik OZN v Sarajevu Aleksander Ivanko je sporočil, da so pripadniki mirovnih sil zaradi novih spopadov na pomoC poklicali Natove letalske sile. Boji so se nadaljevali tudi na severozahodu države. Srbi so obstreljevali Bihač, potem ko je muslimanski 5. korpus zjutraj vkorakal v mesto Ripac. Po besedah poveljnika OZN v enklavi polkovnika Helsoea so bili v maščevalnem bombardiranju Bihača najmanj trije civilisti ubiti. Danes v Primorskem dnevniku Problem volitev v ospredju Po izjavi predsednika Scalfara se je med pohticnimi strankami spet vnela razprava o datumu volitev. Stran 3 Caravale sprejme Guerrovo Minister za prevoze Caravale bo sprejel danes predsednico deželne vlade FJK Alessandro Guerra, ki mu bo izročila listino z enotnim stališčem vseh odločujočih krajevnih komponent o vprašanju Tržaškega Lloyda. Stran 4 Srečanje dijakov iz štirih držav Gorica - Danes se pričenja deseto srečanje dijakov iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Italije. stran 9 Francoski frank potlačil liro Bojazen za razvrednotenje francoske valute in nova oSibitev dolarja sta včeraj negativno vplivala na šibkejše evropske bankovce in še posebno na liro, ki je izgubila ves zaslužek iz začetka tedna. ^ Parma osvojila pokal UEFA Nogometaši Parme so sinoči v povratni finalni tekmi za pokal UEFA igral neodločeno z Juventusom in tako prvič v svoji zgodovini osvojili pokal UEFA. Stran 23 ADRIA AIRWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK obvešča vse svoje potnike in poslovne partnerje, da bo zagotovila prevoz na vseh svojih progah, kljub napovedi stavke pilotov in stevardes, 22. maja 1995 POKOJNINSKA REFORMA VIŠJI SODNI SVET / PROBLEM INŠPEKCIJ Vlada posredovala zbornici zakonski osnutek reforme Komisija za delo: pred koncem junija odobritev ni mogoča Scalfaro prispeval k pomiritvi duhov VSS opozori da v nekaterih okoliščinah inšpekcije lahko krnijo avtonomijo sodnika RIM - »Nesmiselno bi bilo pričakovati, da bi parlament odobril pokojninsko reformo pred koncem junija,« je izjavil predsednik komisije za delo v poslanski zbornici Marco Sartori (Severna liga) med včerajšnjo predstavitvijo raziskave o skrbstvenem sistemu. Gre za neke vrste belo knjigo, ki jo je komisija pripravila za parlamentarno razpravo, vendar se ta po Sartorijevi napovedi v komisiji za delo ne bo začela pred prihodnjim četrtkom, 25. maja. Razprava bo zahtevala vsaj mesec časa, ker bo vmes premor za referendume, nato pa se bo nadaljevala še najmanj dva tedna v poslanski zbornici. Skratka, za Sartorija, ki pravi, da mora parlament odigrati aktivno vlogo pri oblikovanju reforme in je torej ne more sprejeti pasivno, bosta za odobritev potrebna vsaj dva meseca, čeprav bo najbrž do nje prišlo še pred avgustovskimi počitnicami. Raziskava zbornične komisije za delo, ki je trajala kar nekaj mesecev, izhaja iz premise, da je italijanski skrbstveni sistem hudo bolan in da brez globoke reforme tvega zlom avtofinansiranja. Zaključke raziskave so člani komisije sprejeli soglasno, služili pa naj bi kot vodilo v razpravi o vladnem zakonskem osnutku s sindikati dogovorjene reforme. Vlada je besedilo osnutka, ki ga sestavlja 51 členov in 8 preglednic, medtem posredovala parlamentu in mu priložila 27 strani dolgo spremno poročilo. Zakonski osnutek vsebuje tudi sedem pooblastil, na osnovi katerih bo vlada izdala zakonske odloke za ureditev nekaterih specifičnih vprašanj, kot npr. o skladih s posebnim režimom, o kmetijskem sektorju, pokojninah za gospodinje, o nadzorovanju pokojninskih skladov, o odkupu zavarovalne dobe itd. Osnutek vsebuje tudi račune, po katerih naj bi država z reformo pokojnin v obdobju med leti 1996 in 2005 prihranila 108.101 milijardo lir, največji delež teh prihrankov pa naj bi prišel od omejevanja oziroma postopnega ukinjanja dosedanjih pokojnin po dopolnjeni zavarovalni dobi, in sicer 59.369 milijard lir. RIM - Višjemu sodnemu svetu je včeraj vendarle uspelo začeti razpravo o ministrskih inšpekcijah, potem ko so jo štirikrat zaporedoma odložili zaradi nesklepčnosti. Razpravo je omogočil predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ki je včeraj popoldne osebno vodil sejo samoupravnega telesa italijanskega sodstva. Prisotnost predsednika republike je prispevala k pomiritvi duhov, saj je Scalfaro večkrat posegel v debato, da bi ohladil ozračje in podčrtal, da ni naloga sveta poglabljati rane, ampak prispevati k njihovi zacelitvi. V prejšnjih tednih je VSS večkrat začel razpravo o ministrskih inšpekcijah na milanskem in palermskem tožilstvu in predstavniki sodnikov so tudi pripravili osnutek resolucije, ki je obsojal inšpekcijo, ki jo je odredil bivši pravosodni minister Biondi. Tej resoluciji pa so se uprli predstavniki, ki jih je parlament izvolil na predlog Lige in FI. Zaradi njihove odsotnosti VSS ni bil sklepčen. Včeraj se predstavnika Lige nista udeležila seje in tudi pred- stavnik FI Agostino Viviani je po kmalu zapustil. Ostal pa je drugi zastopnik FI Sergio Fois, ki je jamčil za sklepčnost. Razprava se je nadaljevala do pozne ure, ob koncu pa so odobrili besedilo, ki je opozarjalo na nevarnost, da v nekaterih okoliščinah inšpekcije krnijo avtonomijo sodstva. Tudi včerajšnja razprava je pokazala, kako so v kriznih trenutkih konfliktni odnosi med sodstvom in izvršno oblastjo. Na to je opozoril tudi primer pravosodnega ministra Mancusa, ki je s svojo trmoglavo ihtavostjo privedel vlado na rob krize. Progresisti bodo danes v senatu predložili predlog resolucije, ki bo obravnavala pravosodno politiko in se dotaknila tudi odnosa do milanskega sodnijskega tima »čiste roke«. Spor med ministrom in inšpektorji je bil po torkovem srečanju rešen, toda napetost je še ostala kot priča dejstvo, da je inšpektor Domenico De Biase odstopil iz protesta proti ministrovemu ravnanju. HbERLUSCONI MED OSUMUENClh Morda podaljšanje rokov za preiskave o Fininvestu MILAN - Milansko tožilstvo je zahtevalo podaljšanje roka za nadaljevanje preiskave o podkupninah, ki so jih podjetniki plačevali agentom in funkcionarjem finančne straže. V tej preiskavi je vpleten tudi bivši predsednik vlade Silvio Berlusconi. Zahtevo so sodniki sprožili, ker bo kmalu zapadel rok šestih mesecev, ki jih zakon določa za predhodne preiskave. Sam Berlusconi je bil namreč vpisan v seznam oseb pod preiskavo 21. novembra lani. Bivši predsednik vlade je v tej preiskavi osumljen korupcije zaradi 330 milijonov lir podkupnin, ki naj bi jih finančni straži izplačale tri družbe Fininvestove grupe: Mediolanum, Videotime in Monda-dori. O podaljšanju roka bo moral odločati sodnik za predhodne preiskave Maurizio Gri-go, kateremu je milansko tožilstvo dostavilo za dva stota dokumentacije tudi o nekaterih drugih osumljencih, za katere prav tako zahtevajo podaljšanje zakonskih rokov. SOISTVO / RAČUNSKO SODIŠČE Škodo med zasedbo šole naj poravnajo dijaki sami PALERMO - Vodje dijaških odborov so odgovorni za morebitno škodo, ki jo povzročijo dijaki med zasedbami šol, in morajo škodo poravnati državi. Tako je včeraj razsodilo računsko sodišče v Palermu v postopku proti štirim dijakom industrijskega zavoda Vit-torio Emanuele, ki so novembra 1993 vodili dijaško zasedbo šole. Dijaki so se odločili za zasedbo iz protesta proti poviškom šolskih pristojbin, za kar se je odločila Ciam-pijeva vlada. Med zasedbo pa so dijaki poškodovali šolsko imovino in poslopje. Štirje dijaški voditelji (Giorgio di Stefano, Marco Simiano, Tommaso Porti-naio in Rosario Terranova) bodo morali plačati za poravnavo škode 34 milijonov 715 tisoč lir (samo telefonski stroški za klice, ki so jih opravili dijaki med zasedbo, znašajo 12 milijonov 684 tisoč lir). Obtoženci so se odločili, da se bodo poslužih možnosti dogovorne kazni. S tem se bi izognili sodni obravnavi. Na šoli so že začeli z nabirko, da bi štirim dijakom priskočili na pomoč. Razsodba predstavlja vsekakor pre-cedens, ki bi ga morali dijaki ob zasedbah upoštevati. NOVICE Hipoteze za preprečitev referendumov o TV RIM - Ali bi bilo še možno preprečiti izvedbo referendumov o zakonu Mammi? Potem ko je v torek sam predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro dejal, da so sporazumi o vprašanjih, ki so predmet referendumov, možni do zadnjega trenutka pred odprtjem volišč, je Fininvestov predsednik Fedele Confalonieri hitel predstavit svoje predloge, kako naj bi bil v bodoče urejen italijanski televizijski sistem. Po njegovem bi lahko zasebnik - beri Berlusconi - imel eno samo »splošno« televizijo in dve »tematski«, treba pa bi bilo tudi urediti TV oddaje po kablu in nove tehnologije komunikacije. Za Confalonierijev predlog je izrazil »zanimanje« tudi predstavnik DSL VValter Veltroni, kar so nekateri opazovalci tolmačili kot znak, da naj bi bil sporazum blizu. Po vsej verjetnosti pa gre le za hipoteze, ki jih bo treba preveriti tako na tehnični kot na politični ravni in ki se ne bodo mogle konkretizirati v tako kratkem času, ki nas ločuje od 11. junija, ko bodo na sporedu referendumi. Podkupnine v Furlaniji PORDENON - Na zahtevo javnega tožilca Raf-faeleja Tita je pordenonska sodnica Anna Fa-san izdala še dva zaporna naloga v okviru preiskav o podkupninah v deželi FJK. Obtoženca sta podjetnik Giorgio Tarquini iz Co-droipa in bivši osebni tajnik bivšega predsednika deželne vlade Biasuttija Dino Zamparini. Slednji je že v zaporu v Vidmu pod obtožbo korupcije v okviru neke druge preiskave. Tokrat ga dolžijo, da je prejel podkupnino 20 milijonov lir prav od Tarquinija. POJASNILO DRŽAVNEGA SVETA Kje vse naj bi veljala prepoved kajenja Referendum: glasovnice z naslovom RIM - Glasovnice, ki jih bodo volil-ci prejeli 11. junija, ko bodo glasovali o referendumih, bodo nosile natisnjen naslov, iz katerega bo (bolj ali manj) razvidno, za katero od 12 referendumskih vprašanj gre. Poslanska zbornica je namreč včeraj skoraj soglasno dokončno odobrila zakonski predlog v tem smislu. Do odobritve je prišlo po zelo kratki razpravi, na kateri se je izkazalo, da so bile vse stranke naklonjene ukrepu. O formulaciji naslovov na 12 glasovnicah pa bo moral zdaj odločati centralni urad za referendume pri kasaciojskem sodišču v dogovoru s pobudniki referendumov. RIM - Prepoved kajenja ne velja za prostore v javni lasti, ki niso odprti občinstvu, niti ne za one v zasebni lasti, v katerih javne uprave ne nudijo svojih storitev. Državni svet, ki je v torek zavrnil priziv proti sklepu Upravnega sodišča iz Lacija - slednji je nalagal ministrstvu za zdravstvo, naj uvede prepoved kajenja v nekaterih prostorih - je v utemeljitvi svojega sklepa jasno zapisal, katere so meje ukrepa, ter izrecno pojasnil, da prepoved ne velja za celotno državno ozemlje, ampak samo za posamezne uprave, ki jih je zadevala razsodba lacijskega Upravnega sodišča, to pa so ministrstvo za zdravstvo in Občine Rim, Turin, Neapelj, Genova in Bari. V nadaljnje pojasnilo pa je v utemeljitvi še zapisano, da prepoved kajenja velja samo za zaprte prostore, ki so last javne uprave, ali za druge javne ali javnosti odprte prostore, kamor morajo državljani zahajati kot porabniki storitev, ki jih nudi javna uprava. Toda kljub vsem tem pojasnilom se polemike okrog prepovedi kajenja nadaljujejo. Združenje Codacons, ki se zavzema za splošno prepoved kajenja, je interpretiralo Razsodbo Državnega sveta tako, da mora prepoved obveljati na vsem državnem ozemlju in v vseh prostorih, kjer se dodeljuje katerakoli upravna storitev. Tolmačenje je verjetno nekoliko posiljeno, po drugi strani pa bi logika velela, da bi enaka pravila - tudi glede kajenja - veljala za ves italijanski polotok. G L O S A Papeževa ofenziva za združitev Kristjanov Jože Pirjevec Janez Pavel II je pred kratkim objavil apostolsko pismo, naslovljeno »Orientale lumen« (Luč vzhoda), s katerim v imenu katoliške Cerkve obžaluje napake, ki so bile storjene v preteklosti v odnosu do pravoslavnih in jih v bistvu prosi za odpuščanje. Poteza je del tiste velikopotezne strategije, ki jo je v zadnjem času začrtal papež in ki teži, v pričakovanju tretjega tisočletja, k združitvi kristjanov. Toda ne združitvi, sloneči na triumfu Sv. Stolice nad »heretiki«, temveč na skupnem priznanju napak iz preteklosti in na skupnem iskanju njihove premostitve. Kako daleč je šel rimski škof in Petrov naslednik na tej poti, nam bo jasno, če pomislimo na »Litterae ad Orientales«, ki jih je pred skoraj stopetdesetimi leti napisal Pij IX. Kot je komentiral neki sodobnik, so bila ta pisma vzhodnjakom polna prispodob o izgubljenih ovčicah, nanje pa so pravoslavni patriarhi z ekumenskim patriarhom Antimom na čelu odgovorili na običajen nespreten način, »in vse je bilo še slabše kot prej«. Očitno so motivi, ki silijo Janez Pavla II., da je vstopil v ofenzivo za združitev kristjanov na tako angažiran način, v prvi vrsti duhovne narave. V svetu, ki postaja vedno bolj enoten v svojem gospodarskem in kulturnem utripu, so pregrade med Cerkvami, ki jih je v povsem drugačnih okoliščinah začrtala zgodovina, škandal, za katerega ni več opravičila. Vprašujem pa se, ali nima papeževa poteza do pravoslavnih tudi drugih, bolj posvetnih razsežnosti. V trenutku, ko se na obalah Sredozemlja vedno bolj krepi islamski fundamentalizem, je pač očitno, da je treba strniti vrste in v imenu vrednot naše civilizacije nanj odgovoriti. Kaj pridigajo fundamentalisti, ki dvigajo glave v Alžiriji, v Turčiji, v Egiptu, celo v Bosni in Hercegovini? Pridigajo integralno družbo, v kateri naj bi ne bilo nobene razlike med religioznim enoumjem in državo, odklanjajo demokracijo in spoštovanje do svobode vesti, s tem pa tudi sovraštvo do zahodnega sveta, ki stoji prav na teh te- meljih. Drugi Vatikanski koncil pa je, nasprotno, vrednote, ki so jih ustvarile ameriška in francoska revolucija in jih je obogatila tudi socialistična misel, ubrano vtkal v svoje religiozno sporočilo, tako da se ni čuditi, če se prav papež danes postavlja v njihovo bran in vabi tudi pravoslavne brate v svoje vrste. Vprašljivo pa je, če bodo ti znali razumeti in dojeti njegovo govorico. Ce sodimo po obnašanju, za katerega se je odločila srbska pravoslavna Cerkev v tretji balkanski vojni, bi skoraj rekli, da ne. Ni mogoče namreč spregledati dejstva, da ima sicer srbska pravoslavna Cerkev veliko zaslug za ohranitev in razvoj lastnega naroda, da pa je tudi prepojena z najbolj slepim nacionaliz' mom. Temu se sicer ni čuditi, če poznamo njeno genezo in zgodovino, saj je nastala v prvi vrsti kot potrditev srbske državnosti in jo je v stoletjih tudi skrbno čuvala, kar pa še ne pomeni, da bi se mogli izogniti občutku, da se je v tej obrambni akciji kar preveč oddaljila od svojih religioznih korenin. To ugotavlja celo Svet Cerkva v Ženevi, ki je pred tremi leti izdal zanimivo in vznemirljivo poročilo o potovanju nekaj svojih predstavnikov v Bosno in Hercegovino ter v Srbijo in ° njihovih pogovorih z lokalnimi cerkvenim1 dostojanstveniki. Dejstvo, da je beograjski patriarh Pavle Miloševiču v času pred razpadom Jugoslavije vztrajno pritrjeval v njegovem nacionalizmu in da ga je v zadnjih mesecih v tem še prekosil, paC ni zelo bodrilno. Kot mi pravijo, ni bil Miloševič tisti, ki je lam Janezu Pavlu II. pre' prečil, da bi obiskal Sarajevo, temveč srbski patriarh. POLITIKA / ODMEVI NA SCALFAROVO IZJAVO Stranke razdvojene o umestnosti volitev Fini bolj previden v zahtevah po takojšnjih volitvah RlM - Kdaj naj italijanski volilni Prenovijo parlament? O tem yprasanju se vleče polemika, od kar j® bila decembra lani vlada Silvia •^rlusconija prisiljena k odstopu, roblem bruhne na dan ob vsaki sPremembi ravnovesij na politični ^ceni. Zato ni Čudno, da so kot izziv £ dodatnemu razmišljanju izzvenele ^di torkove besede predsednika republike Oscarja Luigija Scalfara o ^°litvah in o vladi. Seal faro je pou-uuril, da bo spet poslal Dinijevo vla-uo v parlament, ko bo premier oce-uu> da je izčrpal svoj program in bo Predlagal vrnitev mandata. Sam pa b° skušal kar najbolj dosledno tol-Uraciti voljo parlamenta. V tem okvi-111 je povedal, da bi bile po njegovem jUorebitne predčasne volitve možne urdi prihodnjo pomlad, ker dejstvo, ua bo Italija predsedovala Evropski ^ezi, ne preprečuje volitev. Sredinske sile, ki potrebujejo Cas 2a morebitno zbližanje in oblikovanje sredinskega kartela, so ocenile ® besede pozitivno in jih tolmačile kot vabilo, da bi odložili volitve za eno leto. Poudarile so med drugim, da bi pred volitvami morali izoblikovati nova pravila igre in spremeniti volilno zakonodajo, da bi se Italija ne znašla v podobnem položaje kot 27. marca lani. Tudi po oceni Zelenih se s predčasnimi volitvami ne mudi. Zato je bil njihov voditelj Carlo Ripa Di Meana kritičen s tajnikom Demokratične stranke levice Massi-mom D’Alemo, ki naj bi po njegovem mnenju po nepotrebnem zahteval volitve jeseni. Vodja DSL mu je odvrnil, da je razmišljanje predsednika Scalfara korektno z ustavnega vidika, toda vprašanje vlade je pohtiCni problem. »Kaj se bo zgodilo, ko bo Dini izčrpal svojo program? Ali bo parlament sposoben izraziti novo vlado,« se je vprašal D’Alema in poudaril, da je od odgovorov na ta vprašanja odvisno, kdaj bodo predčasne volitve. Za volitve jeseni se je zavzel tajnik SKP Fausto Bertinotti (»V nasprotnem primeru bi bilo stanje v Italiji skrajno negovo«), medtem ko se je Kartel svoboščin razdvojil. Krščanski demokratski center predlaga soočanje o pravilih igre pred volitvami, Forza Italia pa se zavzema za Čimprejšnje volitve. Toda tudi v FI vsi poslanci ne soglašajo z Berlusconijem. Podpredsednik zbornice Raf-faele Della Valle je na primer že predlagal, naj bi se najprej lotili ustavnih sprememb. Za presenečenje je poskrbel predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini, po katerem so volitve oktobra potrebne, Ce je prioriteta stabilna politična vlada. Ce pa bi bila prioriteta vlada s široko parlamentarno podporo, ki naj bi omogočila ustavne spremembe, bi volitve možne tudi prihodnje leto. Priložnost za preverjanje stališč strank bo razprava ob Dinijevem odstopu. Problem predčasnih volitev je še odprt. Vprašanje pa je, ali velja s tem vprašanjem izgubljati toliko energije in Časa, ko se razmere in ravnovesja v državi tako hitro spreminjajo. PAPEŽEVIH 75 LET Woylila na čelu Cerkve, »dokler bo Bogu všeč« M \ $ ^Pez Janez Pavel II. med včerajšnjo splošno avdienco [—(PREDLOG CADORINIJA (DSL)h Za zaščito in razvoj furlanskega jezika TRST - Deželni svetovalec DSL Sergio Ca-dorini je včeraj vložil v pristojni svetovalski komisiji zakonski osnutek o zaščiti in razvoju furlanskega jezika. Zakon, ki je bil izdelan na osnovi dela ožjega odbora, pripisuje Deželi aktivno vlogo pri zaščiti in razvoju furlanskega jezika ter se sklicuje na Evropsko listino manjšinskih jezikov, ki jo je Svet Evrope sprejel novembra 1992. Predlog med drugim določa teritorij, na katerem se bo zakon izvajal, ter pripisuje posebno po- membno vlogo družbi Filologica Friulana in videmski občinski knjižnici Vincenzo Jop-pi, loteva pa se tudi vprašanja_ pisne fur-lanšCine, glede katere obstajajo zdaj različna tolmačenja. Zakon predvideva dalje ustanovitev observatorija za furlanski jezik, namenja deželno podporo šolam, ki bi uvedle dodatne teCaje furlanscine, ter nalaga Deželi, naj sklene z Raiem konvencijo o uvedbi televizijskih programov v furlanskem jeziku. RIM / ODNOSI MED ITALIJO IN SLOVENIJO Agnellijeva za hitra pogajanja Zunanja ministrica opozorila na škodljivost nepremišljenih izjav v tej fazi pogajanja RIM - »Pogajanja s Slovenijo se nadaljujejo in v tem trenutku ne morem povedati ničesar o njihovi vsebini. Ko bodo pogajanja končana, se bom vrnila v parlament, ki bo ocenil dogovor in odločil, ali naj postavimo veto na pridružitev Slovenije Evropski zvezi.« Tako je vCeraj v zunanjepolitični komisiji poslanske zbornice poudarila italijanska zunanja ministrica Susanna Agnelli, ki je poročala o odnosih z vsemi republikami bivše Jugoslavije in o krvavi vojni na Balkanu. . V uvodnem ekspo-zeju je Agnellijeva poudarila, da je Rim prepričan v koristnost pozitivne rešitve dvostranskih odnosov s Slovenijo, vendar še preverja, kateri so resnični nameni Ljubljane. Obregnila se je zlasti ob nekatere izjave slovenskih predstavnikov, ki »nam nedvomno niso olajšali branja resnične situacije«. Agnellijeva je tudi potožila, da pogajanja med opolnomoCenima predstavnikoma Rima in Ljubljane niso bila tako pospešena, kot bi si bila zaželela Italija in kot je tudi sama večkrat zahtevala. Rim je pozval Ljubljano k odprtosti in k skupnemu iskanju poti za obsežen in razčlenjen dovor, ki »mora nujno vsebovati tudi poglavje o nepremičninah naših beguncev«. V tem okviru je italijanska zunanja ministrica dodala, da Rim ne namerava »žrtvovati zaščite svojih legitim- nih interesov« zunanjim dejavnikom, na primer dogovoru o pridruženem Članstvu Slovenije v Evropski zvezi. Agnellijeva je dejala, da so pogajanja med Rimom in Ljubljano v zelo delikatni fazi, ko izbijajo na dan objektivni interesi, čustva, spone preteklosti. Doseči dogovor je v interesu vseh, vendar zato je po oceni Agnellijeve potrebna hladna kri, predvsem pa se je treba izogibati takim izjavam, ki bi jo ena ali druga stran lahko zlorabila. »Osebno to načelo dosledno spoštujem in upam, da ga bo spoštovala tudi ljubljanka vlada,« je poudarila Agnellijeva. Ton posega voditeljice italijanske diplomacije je v oceni pogajanj med Slovenijo in Evropsko zvezo - kot med celotnim ekspozejem -odražal odločnost, a tudi odprtost. Povedala je, da ji je evropski komisar Hans van den Broek zagotovil, da v tem trenutku še ni določen datum zaključka pogajanj. Datum je namreč odvisen od rešitve zapletenih tehničnih in gospodarskih vprašanj, »a tudi od preverjanja, ali je Ljubljana zadostila obvezi, da bo odprla svoje nepremičninsko tržišče tujini, in predložila predlog reforme pred podpisom pogodbe o pridruženem članstvu«. Razprava elanov komisije je v glavnem potrdila usmeritev ministrice ob zavesti, da je treba odnose s Slovenijo reševati z evropskim ključem. Predv- sem so se mnogi zavzeli za pospešitev pogajanj z Ljubljano, ker so ocenili, da so hitri koraki lahko učinkoviti, medtem ko bi se z zavlačevanjem pogajanja »cefrala« in bi se množile zahteve po »vzajemnih izpitih«. To je bilo tudi sporočilo, ki ga je večina komisije želela nasloviti Ljubljani. Razglašena struna so bili predstavniki desnice, ki pa tudi med sabo niso našli skupnega imenovalca. Bivši zunanji minister Antonio Martino ni vztrajal v zagovarjanju konfrontacije in celo predsednik komisije Mirko Trema-glia je poskušal nekako posredovati. Najostrejša sta bila tržaška poslanca Marucci Vascon (FI) in Roberto Menia (NZ), ki sta poudarila, da Sloveniji ni mogoče zaupati, izpostavila sta žrtve beguncev in poudarjala prioriteto rešitve nepremičninskega premoženja. Agnellijeva je bila v odnosu do obeh trda in odrezava. Menii je v odgovor na očitek o izdajstvu povedala, da se zaradi veleizdajstva lahko sodi samo vojakom, Vasconovo pa zavrnila, da ni mogoče obujati samo strahov preteklosti. Povedala ji je, da je bila med drugo svetovno vojno bolničarka in da je spoznala, kaj pomeni trpljenje, zato pa si prizadeva, da bi nasprotja presegla. Ko sta bili obe strani prizadeti, se ni mogoče zazreti samo v preteklost, amapk je treba na pogojanja z odprtim srcem. RIM - Papež Janez Pa-p6I D. bo na Čelu katoliške Cerkve, »dokler bo Bogu vsee«. Med včerajšnjo ?Plošno avdienco je Karol (*°ytila tako demantiral domneve o morebitnem odstopu pri 75 letih kot ysak duhovnik, škof ali ^rdinal, ki je dosegel to starost. Včerajšnja avdienca je da priložnost, ki so jo prisotni izkoristili, da so Ce-stitali papežu ob življenjskem jubileju, saj je Woyti-a prepovedal za danes, ko 0 slavil rojstni dan, Vsakršno slovesnost. Zato Se je Janez Pavel H. včeraj ^ahvalil državnikom za ®stitke, ki so mu jih na-ovili, predvsem pa se je ^valil Bogu, za dar vere 111 ^a dolžnosti, h katerim )e poklical. Dejal je, da se posebej zahvaljuje sernogocnemu, ker lahko opravlja svoje dušnopa-trsko poslanstvo v Času opohalnih sprememb. Med govorom je papež Potrdil tudi svojo zaveza-aost Mariji (začetni besedi 8 avka, ki poudarja to za-Vezanost, sta v njegovem tPou) in prosil vse, naj oltjo, da bo njegovo poganstvo uspešno. »Res Potrebujem vaše molitve,« 6 dejal Karol Woytila. VČERAJ V ITALIJANSKEM GLAVNEM MESTU PREDSTAVITEV 50-LETNICE DNEVNIKA V Rimu praznovali jubilej Primorskega dnevnika Predsednik založnikov Giovonnini o vlogi časopisa ob meji - Navzoči predstavniki državnih oblasti RIM - Proslave 50. obletnice izhajanja Primorskega dnevnika so odmevale včeraj tudi v Rimu, kjer je založba DZP-PRAE pripravila krajšo slovesnost za predstavitev obletnice rimskim in državnim oblastem. Udeležilo se je je izjemno veliko število poslancev in senatorjev (prisotni so bili poslanci Fassino, Pezzoni, Lovi-soni in Vascon ter senatorji Bratina, Carpenedo in Visintin) ter predstavnikov predsedstva republike, predsedstva vlade, raznih ministrstev in novinarskih organizacij. Prisotna sta bila tudi slovenski veleposlanik v Rimu Marko Kosin in slovenski generalni konzul v Trstu Vlasta Pelikan. Slovesnost je od- prl predsednik Zveze italijanskih založnikov Giovanni Giovannini, ki je ob Čestitkah poudaril, da dejansko Primorski dnevnik izhaja že vec kot 50 let in ob tem omenil zgodovinsko vlogo Partizanskega dnevnika. Giovannini je tudi spregovoril o Času, ko je kmalu po podpisu Londonskega sporazuma kot dopisnik pisal o dogajanjih v Trstu in je že takrat poudaril nujnost, da se ob tej meji razvije sodelovanje, vCeraj pa je dodal, da bi morala ta meja postopoma izginiti. Ob tem ima, kot je dejal Giovannini, Primorski dnevnik pomembno vlogo veznega člena in to vlogo tudi uspešno opravlja. Predsednik DZP- PRAE Klavdij Palčič je nato orisal razvojno pot Primorskega dnevnika od časa druge svetovne vojne do današnjih dni. Dejal je, da se Časopis vključuje v stvarnost ob meji ter da prispeva k ustvarjanju novih odnosov, kot je v povsem drugačnih okoliščinah to počenjal že kot Partizanski dnevnik. Palčič je tudi spregovoril o stikih z osrednjimi italijanskimi oblastmi in se zahvalil predstavnikom vlade za pomoč, ki so jo zagotovili Primorskemu dnevniku v vseh zadnjih letih. Odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar je nato predstavil knjigo Bojana Pavletiča o 50-letnici Primorskega dnevnika in Predsednik italijanskih založnikov Giovanni Giovannini med Brezigarjem in Palčičem na včerajšnji rinski predstavitvi 50-letnice našega dnevnika (telefoto AP) dejal, da gre za prerez dogajanj v Času, ki ga je Primorski dnevnik doživljal in katerega protagonist je bil tudi sam ter poudaril, da je knjiga tudi skromna zahvala vsem, ki so v teh petdesetih letih kakorkoli so- delovali pri Primorskem dnevniku. Udeleženci včerajšnjega srečanja so nato prisluhnili ubranemu petju Tržaškega okteta, ki je v dvorani prestižne rimske palače Doria Pamphilj izzvenelo še prijetneje kot običajno, za prijateljsko vzdušje pa so poskrbele primorske narodne noše pa tudi prigrizek in domača kapljica, tako da res lahko rečemo, da je Primorski dnevnik včeraj v Rimu predstavil lep slovenski kotiček. ALESSANDRA GUERRA SE BO DANES SESTALA S CARAVALEJEM Tržaški Uoyd mora ostati samostojen Proti spojitvi z genovsko Italio so tudi sindikati Najprej smo izgubili ladjedelnico in potem Se popravljalnim ladij, saj bo Tržaški arzenal sv. Marka zaposloval pičlih sto delavcev. Nevarnost je bila, da bo ista usoda doletela škedenjsko železarno, vendar se je zadeva, kot vse kaže, rešila. Zdaj je treba torej vse napore usmeriti v prestižno plovno družbo, v Tržaški Lloyd, da ga ne bi spojili z genovsko Itaho, kakor namerava minister za prevoze Giovanni Caravale. Ce pa v tem boju ne bomo zmagali, bo treba na vsak način preprečiti, da bi pomembni pomorski dejavnik postopoma propadel, kar bi menda pokopalo sleherno možnost za pravo ovrednotenje jadranske poti v svet. »In vendar ima valori- zacijo Jadrana v načrtu celo sama Evropska zveza, ki je že pred Časom izrazila pripravljenost, da v ta namen nakaže veC milijard ekujev,« nam je včeraj popoldne potožil elan pokrajinskega tajništva CGIL Riccardo Devescovi, ki se je malo zatem v spremstvu kolega Fabia Sanzina na sedežu Tržaškega Lloyda sestal s tremi sindikalnimi delegati te družbe. Porazgovorili so se o tem, kaj in kako ukreniti, da bi Čimbolj poostrili pritisk na ministra Caravaleja, ki mora vsak Cas predložiti parlamentu svoj načrt o preureditvi državnega ladjevja v okvira holdinga Finmare. Kakor že reCeno, hoče predstavnik vlade tržaško in genovsko družbo, ki edini v Italiji vzdržujeta mednarodne kontejnerske proge, spojih. Zakaj? Zato, da bi bili režijski stroški nižji. Toda v tukajšnjih sindikalnih krogih temu oporekajo, Ceš, kakšno malenkost bi privarčevali edinole na administrativnem področju, zaradi tega nima združitev nobenega smisla, posebno še, Ce pomislimo, da Tržaški Lloyd uspešno krmari. V resnici odpade nanj skoraj polovica vsega kontejnerskega prometa: ta doseže letno blizu 150.000 zabojnikov, sam Lloyd pa jih na svojih pet ladij vkrca okrog 60.000 in pošilja v Afriko, Azijo ter Avstralijo. Sindikat je v obrambo Lloyda že posegel pri načelniku medministrskega odbora za zaposlovanje Gianfrancu Borghiniju, kajti Lloyd je izrecno omenjen tudi v protokolu o soglasju za gospodarski preporod Tržaškega, na katerega izvajanje še zmerom Čakamo. Borghini dobro ve, da sta Genova in Tirensko morje obilno založena s progami in da teh primanjkuje na Jadranu, a to je nedvomno znano tudi Caravaleju. Pokrajinski in deželni voditelji CGIL-CISL-UIL pa imajo še eno težavo. Medtem ko sami odločno nasprotujejo spojitvi L-loyd-Italia, se zanjo ogrevajo vsedržavna vodstva FILT-CGIL, FIT-CISL in UILTrasporti. Zakaj? »Zavzeli so stališče, da je dražbi bolje združiti, kot pa tvegati njuno razprodajo, ko bi privatizacija propadla,« odgovarja Riccardo Devescovi, a pripominja: »Mi se s tem stališčem seveda ne strinjamo.« Včerajšnji sindikalni sestanek je izzvenel v pripravo na ponedeljkovo srečanje v deželnem merilu, istega dne pa bo v Rimu menda nov vrh na ministrstvu za prevoze, kjer sta se s Caravalejem in poverjenim upravnikom Fin-mareja Zappijem sicer že včeraj sešla tržaški občinski odbornik za gospodarstvo Eugenio Del Piero in menedžer Gambardella. Danes bo minister sprejel še predsednico deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Alessandro Guerra, ki mu bo izročila listino z enotnim stališčem odločujočih mestnih komponent proti okrnitvi Lloydo-ve avtonomije in pomorskega prometa na Jadranu. Listino so sestavih na včerajšnjem srečanju med zastopniki deželne in tržaške občinske uprave. Drago Gašperlin Pogled na eno izmed sodobnih kontejnerskih ladih Tržaškega Uoyda ZARADI STAVKE OSEBJA ACT V nedeljo spet brez avtobusov Protest bo celodneven V nedeljo bo spet stavka uslužbencev meddeželnega avtobusnega podjetja. Medtem ko so minuli Četrtek ostali križem rok samo od 16.30 dalje, pa bodo tokrat odsotni z dela polnih 24 ur. Njihov protest se uokvirja seveda v vsedržavno stavko, M so jo oklicale stanovske organizacije uslužbencev javnoprevoznih podjetij FILT (CGIL), FIT (CISL), UILTrasporti in FATS A (CISAL), da bi na ta način podkrepile zahtevo po ureditvi njihovega skrbstvenega položaja. Na dosedanjih sestankih z ministrom za delo, ki sta se jih udeležila tudi zastopnika zakladnega resorja in ministrstva za prevoze, žal ni prišlo do razciscenja. Kakor piše v skupnem tiskovnem sporočilu vseh štirih sindikatov, je minister za delo Tiziano Treu obljubil samo to, da bo probleme glede skrbstva razrešil v okviru preosnove pokojninskega sistema oziroma, da bo skušal poiskah kakšno prehodno rešitev. V zvezi z vprašanjem predčasnih upokojitev v smislu 8. člena zakonskega odloka St. 92 pa niso ministri sprejeli nobene odločitve, zatrjujejo sindikalisti in zahtavajo, da se vsa zadeva Cimprej poravna. Nedeljo bomo torej preživeh skoraj brez avtobusov, le tu pa tam bo kakšen vozil, ker stavka paC ne bo stoodstotna. BURLO Tehnološke novosti v otroški bolnišnici V otroški bolnišnicj Bralo Garofolo so zaCeh z informatizacijo oz. 5 povezovanjem vseh oddelkov in služb prelc računalniškega omreži3' V bolnišnici, ki i013 mednarodno priznam status raziskovalnega in stituta, bodo na ta način lahko neposredno razpolagah s podatki iz laboratorijev za analiz®’ iz službe za prvo potno oz. iz sprejemnega on delka, iz radiološkeg3 oddelka in iz notranje lekarne, obenem p3 bodo lahko povezah tudi z zunanjimi račun ah niškimi središči, od ko der bodo črpali podatke o medicinskih raziska vah. Se ta mesec bodo na stavili potrebne računa niške aparatme, septenj bra pa se bo zakljud težaj za specializacij0 uslužbencev. STOCKh r ANTITRUST ODOBRIL PRODAJO TOVARNE Družbi Eckes zgladili pot Z likerji naj bi preplavili vse vzhodnoevropske države Včeraj je bila odstranjena še poslednja ovira na poti k prehodu lastništva tržaške tovarne Stock, ki ima sedež v Rojanu, v nemške roke. Anti-trust, se pravi državni organizem, ki nadzoruje tržišče in jamči svobodno konkurenco, je namreč odobril njeno prodajo nemški družbi Eckes in tako potrdil, da transakcija ne bo vplivala na tržna ravnovesja ali okrnila konkurenčnih sposobnosti kogar koli. Jamstvena oblast, ki jo vodi bivši predsednik ministrskega sveta Giu-liano Amato, je svoj sklep objavila že vCeraj v biltenu ustrezne komisije. Kakor je znano, so prodajni postopek formalizirali minuli ponedeljek, potem ko so se bili zanj dokončno dogovorih 8. maja. Sporazum predvideva, da Eckes prevzame celoviti delniški paket tovarne Stock in vseh njenih podružnic na italijanskih tleh (v Portogruaru ima kleti za staranje) in v inozemstvu (v Avstriji, na Češkem in v ZDA), v zameno pa ji izplača veC kot 100 milijard lir. Tovarna Stock bo letos prispevala k prometu Eckesa dobrih 341 milijard lir, Nemci pa bodo z njeno pomočjo prodrli tako na italijansko tržišče kakor na avstrijski, Češki in druge vzhodnoevropske trge. Rast izvoza je za Eckes prava nuja, saj se je poraba likerjev na nemških tleh v lanskem letu zmanjšala, in sicer za slabe 4 odstotke v zahodnem ter za 8, 5 odstotka v vzhodnem delu države. PaC pa neprestano napreduje prodaja sadnih sokov in raznih dietetičnih pijač, po katerih je ta družba že zdavnaj zaslovela na vsej evropski celini. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst. Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Pošmi tr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG PODROBNEJŠE PODATKE BO ORISAL KVESTOR CERNETIG Jutrišnji praznik tržaške policije v znamenju velike angažiranosti Statistični podatki o delovanju državne policije v Trstu, ki jih bo ob jutrišnjem prazniku podrobneje orisal novi kvestor Lorenzo Cernetig, so dokaj zgovorni in pričajo, da je bilo zelo intenzivno in tudi dokaj uspešno. Splošni podatki o obdobju od 1. maja lani do 30. aprila letos govorijo o 7.180 prijavljenih deliktih, na prostosh je bilo prijavljenih 1766 oseb, 232 so jih aretirali, iden-tificirali pa kar 34.682, a leteči oddelek je posegel 7.775-krat. Tudi odmevnih operacij ni manjkalo, začenši z zaplembo 25 kg heroina in aretacijo treh oseb (12. maja lani). Ni minil mesec dni, ko so zasegli novo veliko pošiljko, 21 kg heroina, dve ročni bombi ter prijeli 4 osebe (4.6.). Samo tri dni kasneje (7.6.) so se spet ukvarjali s prekupčevalci z mamili, zaplenili so skoraj 700 tablet ecstasy. Boju proti mamilom so nasploh posvetili veliko pozornost, saj skozi naše področje vodijo pomembni kanali, preko katerih oskrbujejo tako italijansko kot tudi druga evropska tržišča: skupno so zaplenili vec kot 52 kg heroina, veC kot 2 kg hašiša, 150 gr marihuane, 32 gr kokaina in omenjene tablete ecstasy, sodnim oblastem so prijavili 42 oseb, 36 so jih aretirah, 88 je bilo obvestil o raznih prekrških, štiri osebe pa so izgubile življenje zaradi prevelike doze mamila. Lanski junij je bil nasploh razgiban, saj so aretirali tudi tri Albance, ki so svojo mladoletno rojakinjo ugrabili in ji namenih žalostno usodo na pločniku. Julija so izsledili Stefana Polverinija, ki ga obtožujejo umora Marine Mosca, septembra pa VValterja Gerina, ki naj bi bil ugrabil Roberto Calvani. V roke so jim padli tudi nekateri tuji državljani, ki so jim zakoni in poštenost deveta briga: hrvaški državljan Zoran Trinka se je posvečal trgovini z ukradenimi avtomobili, njegov rojak Mirsad Keranovič pa je bil obtožen, da je v Istri zaradi izsiljevanja ugrabil neko osebo. Nadalje so ustavili Lorenza Agnoletta, ki naj bi pripadal »mafiji iz Brente« ter Morena Garesia, ki se je rad pootikal po tujih stanovanjih. Delokrog tržaških agentov se ni omejil na našo pok- rajino, saj so na primer šest turških državljanov, osumljenih trgovanja z mamili, prijeli delno v Trstu in delno na Dunaju, Andrea Marža (trgovanje s ponarejenimi državnimi vrednotnicami) so aretirali v Bologni. Micheleja Miccolija (združevanje v zločinske namene) in Giu-lietto Polzello (zanjo je bil razpisan zaporni nalog) so našli v Milanu. Ob vsem tem treba omeniti še vso upravno in preventivno dejavnost, aktivnost urada za tujce ter raznih policij (cestne, postne, železniške, pomorske), vendar imamo premalo prostora, da bi vse podrobno navedli, saj nekatere »postavke« gredo v desettisoce (potni listi: 9.692, propustnice 30008, razne licence, kontrole javnih lokalov ipd.). Poleg tega so morali skrbeti za razne osebe, ki so bile v hišnem priporu, za izgone iz države. Pod »udarom« je bil tudi urad za tujce (izdal je preko 13 tisoč dovovoljenj za bivanje, izgnal je 1624 oseb, se ukvarjal z raznimi zahtevami za politično zatočišče itd.). Policija je posegla tudi pri 530 incidentih, "pri katerih je 7 oseb iz gubilo življenje, a ranjenih je bi skoraj 400. Naložili so tudi na 1 soce glob (samo za prehitro vozn]0 so jih našteli 1.714, globe pa 80 vrgle skoraj milijardo in 200 mib]° nov lir. Cestna policija je poleg teg^ spremljala razne osebnosti, izjenm^ tovore, sodna policija se je rt1® ^ drugim ukvarjala s preiskavo o ben c inskih bonih (vpletenih je bilo 7 oseb). Polne roke dela je imela tu obmejna policija (zadostuje PoCla_ tek, da je opravila 39.748.240 k(® trol, zavrnila 10.945 tujcev, zap ® nila 40 avtomobilov, ustavila L’ italijanskih državljanov, ki so ho e . v tujino). Pomorska policija je Pre gledala 1.888 ladij in 133.608 potnikov, zaplenila razna plovila ^ večkrat pomagala tistim, ki so znašla v težavah. NiC manj zapos na ni bila železniška policija l®6 dragim je izsledila 29 mlado 6 nikov in za 470 milijonov lir vre nega plena) ter postna policija, ki J naložila za dobrih 43 milij0110 glob in spremljala vozila, ki so Pr našala razne dragocenosti. ZDRAVSTVO / V DEŽELNEM SVETU F-JK NOVICE Izročili 43 tisoč podpisov odbora za obrambo glavne bolnišnice Deželni odbornik zo zdravstvo Fasola oporekal, da bi s premestitvijo kardiološkega oddelka na Katinaro stara bolnišnica izgubila pomen in vlogo Odbor za obrambo glav-116 bolnišnice je izročil Predstavnikom deželnega Sveta 42.974 podpisov, ki 80 jih zbrali proti premestitvi kardiološkega in kar-hiokirurškega oddelka iz glavne v bolnišnico na Ka-htiari. Odbor meni, da bi s tern okrnili pomen in funkcijo glavne bolnišnice, 1° Pa jo je treba obnoviti in 1° uveljaviti kot osrednji zdravstveni center v sa-^em središču mesta. Pri izročitvi podpisov je eil prisoten tudi deželni odbornik za zdravstvo, Gianpiero Fasola, ki je del-110 odbil kritike zbirateljev Podpisov. Po mnenju Parole bo o zadevi moral odločati deželni svet, ki je Pristojen za razvoj zdravst-Venih služb, osebno pa Orani, da se vsekakor širijo hrdi neupravičene bojazni v zvezi z usodo glavne bolnišnice. Res je treba upoštevati mnenje tako velikega števila Tržačanov, vendar mora javnost upoštevati dejstvo, da je vsekakor že predvidena obnovitev stare bolnišnice in ureditev novega poslopja, ki bo nastalo na drugi strani Ul. Pieta, v katerem bodo nastavili oddelek za nujne posege. Premestitev kardiološkega in kardioki-rurškega oddelka v bolnišnico na Katinari ni samo fukncionalna, saj bo zagotovila boljše pogoje delovanja v sodobnejših in primernejših prostorih, ampak spada tudi v širši načrt preurediteve zdravstvenih uslug, po katerem bosta tržaška kardiologija in kardiokirurgija pridobili značaj deželnega središča za srena obolenja. Odbornik Fasola je tudi podčrtal, da premestitev oddelkov iz stare v novo bolnišnico nikakor ne pomeni, da bo glavna bolnišnica izgubila na pomenu: nasprotno, z novim oddelkom za nujne posege bo celo izboljšala svojo funkcijo. Danes je že na razpolago 70 milijard lir, je pojasnil Fasola; del teh sredstev bodo namenili za izgradnjo in ureditev novega centra, ni pa sprejemljivo, da bi vsa sredstva namenili samo stari bolnišnici, kjer med drugim ne bi niti mogli imeti istočasno dveh gradbišč, ne da bi okrnili operativnosti te bolnišnice. Zato bodo del razpoložljivih finančnih sredstev namenili tudi za potrebno posodobitev katinarske bolnišnice. Zakaj brez prostorov v novi bolnišnici? V bolnišnici na Katinari manjkajo nekatere osnovne usluge za bolnike, ki nimajo na razpolago ne bara, ne brivca oz. frizerke, niti kioska za nakup Časopisov in prostora, kjer bi lahko v miru preživeli nekaj prostega časa. Deset let po otvoritvi, katinarska bolnišnica še ne razpolaga s prostori za usluge, ki so povsem običajne in celo nujne v vseh sodobnih bolnišnicah. Ze dolgo časa je v načrtih, da bi te prostore pridobili s tem, da bi pokrili del osrednjega dvorišCa in tako uredili neke vrste »pokritega parka«, vendar se zadeva doslej še ni premaknila z mrtve točke. Deželni svetovalec Gambassini je v zvezi s tem vložil vprašanje odboru, da bi pojasnili, zakaj ne steče oz. kdaj bo stekla potrebna licitacija za dela, za katera so že pred časom pridobili vsa potreba dovoljenja. Ves birokratski postopek so namreč uredili še za Časa prejšnje uprave krajevne zdravstvene enote, razpis natečaja za izvedbo del pa je iz nepojasnjenih razlogov zastal. ZASEDANJE / KONZULENTI ZA DELO Poenostaviti norme o delu Poenostaviti - to parolo je bilo naj-b°lj pogosto slišati na včerajšnjem jtteddeželnem zasedanju, ki ga je na pomorski postaji priredila Zbornica konzulentov za delo za Tri Benečije. Poenostaviti norme, zakonodajo, birokratske poti, ki zavlačujejo delo-Vartje konzulentov za delo in s tem Posredno tudi delovanje podjetij in oružb, ki se obračajo nanje, da bi jim Pokazali izhod iz pravcate džungle Zakonskih določil, členov in para-§IBfov. Konzulenti za delo so včeraj javno zatarnali, da so norme preveč zapletene in v številnih primerih tudi ovoumne ah pa protislovne drugim normam, ker so tako formulirane, da Popuščajo številne interpretacije. Ko 86 podjetnik obme na konzulenta za Pelo, da bi mu razčistil določeno vprašanje, se izvedenec za delo Cesto znajde v zagati zaradi velikega števila možnih odgovorov. Svetovati pravilno ni lahko, ker se v sedanjem normativnem sistemu lahko kar mimogrede vrinejo napake, ki pa niso odvisne od konzulentove nepripravljenosti, pač pa od interpretiranja norm s strani državne birokracije, je med drugim poudaril pokrajinski predsednik tržaških konzulentov za delo Amaldo Rossi. Konzulenti za delo so se tehnično lotili predvsem štirih nejasnih točk: nagrade podjetjem za sprejem novih uslužbecev na delo, novosti Di-nijevega gospodarskega manevra, davčne prijave za leto 1995 in davčnih olajšav na investirani dobiček. Uvodoma sta zasedanje pozdravila predsednica deželnega odbora Ales-sandra Guerra in tržaški župan Illy. Skupščina stanovalcev občinskih poslopij Sindikalne organizacije Sunia-Sicet-Uniat sklicujejo danes ob 17.30 v dvorani ENAIP v Istrski utici 57 skupščino vseh stanovalcev, ki jih je prizadela prodaja stanovanj v občinski lasti. Omenjene sindikalne organizacije, ki se nikakor ne strinjajo z ostalimi sindikalnimi organizacijami glede tega vprašanja, so že od vsega začetka nasprotovale usmeritvi, ki jo je ubrala občinska uprava glede tega vprašanja; zlasti nasprotujejo razprodaji stanovanj na dražbah. Komisar Pokrajine sprejel predsednika prizivnega sodišča Komisar Pokrajine dr. Domenico Mazzurco je včeraj v palači Galatti sprejel na poslovilnem obisku predsednika prizivnega sodišča dr. Corrada De Bia-seja. Na prisrčnem obisku se mu je zahvalil za veliko občutljivost pri opravljanju odgovorne naloge; v spomin na plodno sodelovanje med obema institucijama mu je dr. Mazzurco ob koncu obiska izročil peCat Pokrajine. Čestitke msgr. Bellomija papežu Janezu Pavlu II. Tržaški škof msgr. Lovrenc Bellomi je odposlal brzojavko papežu Janezu Pavlu H., s katero mu čestita ob današnjem 75. rojstnem dnevu. Msgr. Bellomi je tudi zaprosil vse duhovnike, da bi se na papeža spomniti na nedeljskih masah. Tržaški škof Bellomi bo danes predstavil srečanje o zakonitosti v solidarni družbi, ki bo v soboto na Pomorski postaji (v dvorani Oceania). Na srečanju bo prisoten prof. Alfredo Carlo Moro, podpredsednik vsedržavne komisije o pravici in miru, ki deluje v okviru Italijanske škofovske konference. V Boljuncu se nadaljuje praznik tiska SKP Pred gledališčem Prešeren v Boljuncu se tudi danes nadaljuje praznik komunističnega tiska, ki ga prireja SKP; ob 20. uri bo v gledališču predstava v narečju. Jutri ob 20.30 pa bo na prazniku govorila sen. Ersilia Salvato, ki predseduje strankini senatni skupini. SKP sprejela dekalog o družinskih posvetovalnicah Deželni forum žena SKP je pred dnevi sprejel dekalog o družinskih posvetovalnicah; dokument bo stranka predstavila v soboto 20. na tiskovni konferenci, katere se bo udeležila tudi senatorka Ersilia Salvato. Deželni forum žena SKP je tudi sklenil, da bo zagotovil množično udeležbo na manifestaciji, ki bo 3. junija v Rimu v obrambo zakona št. 194. Kako se obvarujemo pred sončnimi žarki Farmacevtska fakulteta prireja študijski dan, ki bo namenjen proizvodnim tehnologijam kozmetičnih proizvodov, ki jih uporabljamo, da bi se obvarovali pred sončnimi Zariti. Na študijskem dnevu, ki bo 23. t.m. in se začel ob lO.uri v konferenčni dvorani ekonomske fakultete, bosta program posegov koordinirala prof. Fulvio Rubessa in prof. Damiano De-grassi. Studijski dan je namenjen predvsem študentom farmacevtske fakultete ter proizvajalcem kozmetičnih proizvodov. Za ponatis knjige o rižarni Pomaga naj civilna dmžba Direktor Občinskega Muzeja zgodovine in rtjnetnosti Adriano Dugu-I111, direktor Deželnega lrištituta za zgodovino Osvobodilnega gibanja v ^rtrlaniji-Julijski krajini ^6rgio Zucca in razisko-valec tega inštituta Trista-00 Matta so se odzvali toplemu pozivu Sergia Ro-^anellija in prispevali Vsak po 100.000 lir za po-®atis knjige »Sv. Sobota. reiskava in proces o hharni.« Vsi trije so tudi Dani komisije Občinskega Muzeja Rižarne. »Nadeja-1110 se, da bo tržaška civil-na družba pristopila k tej Pobudi, saj bi ponatis Ttiige ovrednotil zgodo-jOrtski spomin na Rižarno K°t premoženje vsega me-sta,« so dejali. Zbiranje sredstev za Ponatis knjige je Roma-helli sprožil, kakor je zna-^o. zaradi tega, ker je za- ložba Mondadori ponatis odklonila. Ge upoštevamo, da je ta založniška hiša last Silvia Berlusconija, ki je več mesecev imel v rokah krmilo italijanske vlade, odklon sicer ni posebno presenetljiv, je pa vsekakor sramoten. To so pred kratkim izrecno poudarili tudi člani občinske komisije za Rižarno, ki ji predseduje podžupan in odbornik za kulturo Roberto Damiani in jo sestavlja vrsta uglednih osebnosti. Ravnanje Mondadorija je toliko bolj obsodbe vredno, so naglasili, ker bi s ponatisom knjige lahko še vredneje in bolj dostojanstveno počastili 50. obletnico odporništva in zmage nad nacifašizmom. Knjiga je izšla leta 1988 ravno pri Mondadoriju, ki pa takrat seveda še ni bil v rokah Berlusconija. VARSTVO / PRVIČ V TRSTU Vpisovanje v slovenske jasli Zaključilo se b0 10. junija V teh dneh se nadaljuje vpisovanje v slovenske občinske jasli, ki bodo delovale kot samostojen oddelek italijanskih jasli G. Matteotti v Ul. Verone-se 14. Po dolgoletnih prizadevanjih Sindikata slovenske šole, slovenskih staršev in slovenskih političnih predstavnikov na Občini se je tržaška občinska uprava letos končno odločila, da ponudi slovenskim staršem možnost odprtja slovenskih jasli. Odprtje in delovanje jasli je namreč odvisno od števila vpisov. Ge bo za jasli zaprosilo zadostno število staršev, bodo samostojni slovenski oddelek odprli, v drugačnem primeru pa ne. Možnosti za odprtje so velike, saj je pred nekaj meseci kakih 40 slovenskih staršev z otroki od 0 do 3 let podpisalo prošnjo za odprtje jasli, da bi njihovi otroci koristili usluge te varstvene ustanove. Starše, ki svojih malčkov še niso vpisali, čaka sedaj vpis. Vpisovanje poteka na sedežu jasli v Ul. Veronese 14 (tel. št. 309082 in 311789), in sicer ob ponedeljkih in Četrtkih od 15. do 17. ure in ob Četrtkih od 9. do 11. ure. Starši naj se obrnejo na koordinatorke otroških jasli in naj izrecno vprašajo za vpis v slovenske jasli. Rok vpisovanja zapade 10. junija. Vse dodatne informacije posreduje tudi urad Sindikata slovenske šole (tel. št. 370301). POVIŠKI UNIVERZITETNIH TAKS Študentje bodo še čakali na razsodbo Deželno upravno sodišče je namreč zaradi stavke odvetnikov sklep odložilo Skupina tržaških študentov je vložila priziv proti sklepom, s katerimi so povišali univerzitetne takse, vendar zaenkrat na svoje zahteve ne bo prejela odgovora. S prizivom se namreč ukvarja Deželno upravno sodišče, ki pa je zaradi stavke odvetnikov za nedoločen čas odložilo razsodbo. Študentje so sicer terjali, da sodišče takoj suspendira izvajanje sklepov o poviških, vendar jim niso ugodili. Po nesreči pobegnil Na dostopu na hitro cesto pri Proseku je včeraj okrog 13. ure prišlo do prometne nezgode, ki je na srečo terjala le gmotno škodo (ki pa je bila precejšnja). Kaže, da je 53-letni Aldo Brunetta, doma iz Bagnarie Arse v videmski pokrajini, izgubil nadzor nad svojim vozilom ford sierra, ker naj bi se naenkrat znašel pred avtomobilom, ki je tamkaj spreminjalo smer vožnje. Brunetta, ki je vozil v smeri Tržiča, se je zaletel v varnostno o-grajo, šofer drugega avtomobila (baje je šlo za opel rumene barve s hrvaško registrsko tablico) pa naj bi pobegnil. Trčenje pri Proseku Do prometne nesreCe je prišlo tudi po predoru pri Proseku, kjer je dostavno vozilo s hrvaško evidenčno tablico (upravljal ga je 18-letni Damir Coklo) prevrnilo. Gmotna škoda je bila velika, ranjen pa ni bil nihče. Damiani sprejel slikarja Toffolija Tržaški podžupan in odbornik za kulturo Roberto Damiani je sprejel včeraj tržaškega rojaka in mednarodno priznanega slikarja Luigija Toffolija, ki živi v Parizu. Toffoli je bil rojen leta 1907 v Rojanu, v Trstu je razstavljal le enkrat, leta 1928, dve leti pozneje pa se je preselil v Francijo. Prepotoval je pol sveta (Brazilija, Kitajska, ZDA, Mehika) in je edini likovnik, ki so mu posvetili cel muzej, sicer v centru La Coupole de Charenton Le Pont v pariškem predmestju, kjer je na ogled kakšnih sto umetnin. Damiani se je obvezal, da mu bodo tržaški mestni možje omogočili dostojno razstavo v rojstnem mestu. ŠOLSTVO / ZA VIŠJE SREDNJE SOLE DANES ODPRTJE RAZSTAVE V UMETNOSTNI GALERIJI Izšel je učbenik Pravo in ekonomija Knjigo prevedli Šivana Hvalič in Violeta Rosanda Ustroj šolstva in izobraževanja doživlja v Italiji številne spremembe. V okviru načrtov za preu-stroj študijskih programov višje srednje šole so predvidene razne študijske smeri, ki jih postopoma uvajajo v posameznih šolskih zavodih. Za takšne novosti se zanimajo tudi odgovorni dejavniki v slovenskih šolah na Tržaškem in Goriškem. Za spremenjene učne načrte in nove predmete so potrebni med drugim tudi Ustrezni učbeniki. Toda ti ne nastanejo iz dneva v dan, tudi če gre samo za prevod. Pred kratkim je neki tak učbenik že izšel. To je Pravo in ekonomija za bienij višjih srednjih šol. Za omenjena predmeta je sicer že pred leti izšlo Skupina 85 in Kinoafelje o alternativni slovenski kulturi V Sloveniji je pred nedavnim izšla knjiga o alternativni slovenski kulturi v Ljubljani, Id jo je napisala Marina Gržinič. Avtorica bo jutri gost Skupine 85 iz Trsta in Kinoateljeja iz Gorice. Govorila bo o svoji knjigi in o svojih video projektih. Srečanje s slovensko predstavnico bo ob 18. uri v mali dvorani gledališča Miela v nekdanjem Domu pristaniških delavcev. Pred projekcijo video posnetkov bo Grži-ničevo predstavil ter spregovoril o njenem delu predstavnik Kinoateljeja Aleš Doktoric. vseh pet potrebnih učbenikov, vendar so vsi izrecno namenjeni zadnjim trem letnikom predvsem trgovskih tehničnih zavodov. Pravkar izšli prevedeni učbenik pa je bil, kot rečeno, sestavljen prav za prva dva razreda tistih višjih srednjih šol, v katerih bodo uvedli poučevanje prava in ekonomije. Učbenik velikega formata obsega nad 430 strani. Avtorji so Fabrizio Ga-limberti, Pier Francesco Lotito in Luca Paolazzi, prevajalki pa profesorici Silvana Hvalič in Violeta Rosanda. Izdal ga je Deželni šolski urad v Trstu. Prvi del knjige je namenjen osnovnim pojmom iz ekonomske vede. V tridesetih poglavjih so razložena temeljna vprašanja iz mikroekonomije in makroekonomije, s katerimi se vede ali nevede srečujemo kot posamezniki in kot skupnost. Na začetku vsakega poglavja je podan uvodni konkretni primer iz vsakdanjega življenja, ki je posebno blizu mlademu človeku. V primeru samem je zaobjeto bistvo problema, ki je v naslednjih krajših sestavkih obravnavan z vidika ekonomske vede. Tako bo dijak po induktivni metodi spoznal najpomembnejše gospodarske zakonitosti, ki vodijo človeka v njegovem vsakodnevnem ravnanju in odločanju ter celotno skupnost v njeni skrbi za uravnovešeno gospodarsko blaginjo. Na koncu vsakega poglavja so še povzetek obravnavane snovi in številne vaje, ki se nanašajo na predelano snov. Drugi del učbenika obravnava najprej uvodna poglavja o pravu, nato pa italijansko ustavno ureditev z objavo celotnega besedila italijanske ustave. Tudi v tem delu učbenika je metodološki pristop enak onemu, ki smo ga omenili za prvi del knjige. Ko bo dijak prebiral posamezna poglavja oziroma sestavke, ga branje ne bo utrujalo in dolgočasilo. Nasprotno, številni konkretni primeri ga bodo pritegovali, obenem pa bo spoznaval in dojemal osnovne pojme iz teh dveh družbenih ved. Knjiga je, kot rečeno, namenjena dijakom. Prav pa lahko pride vsem, ki se želijo na enostaven način seznaniti s splošnimi pojmi in zakonitostmi v gospodarstvu in v državni skupnosti. Naj pa opozorimo še na nekaj. V naših razmerah je dobrodošla vseka knjiga, ki prinaša ustrezno slovensko izrazje iz strok, s katerimi smo običajno seznanjeni pretežno prek italijanskih medijev. Učebnik je torej dragocen tudi zaradi številnih strokovnih izrazov v slovenščini, ki se v glavnem ujemajo s pravno in gospodarsko terminologijo v dosedanjih učbenikih za omenjene predmete in ki jih običajno uporabljamo v našem prostoru. To pa ni malo, če pomislimo, kako bogato in razvejano je italijansko izrazje v teh strokah. Zato bodo po knjigi lahko s pridom segali tudi prevajalci, časnikarji in publicisti. Marijan Bajc Prispevek Občine ob 50-letnici osvoboditve Razstavo pripravil Inštitur za zgodovino odporništva V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita v Trstu bodo danes ob 18. uri odprli zgodovinsko razstavo »Odboja do svobode - Trst 1943-1945«, ki jo tržaška občinska uprava v sodelovanju z Deželnim inštitutom za zgodovino odporniškega gibanja posveča proslavljanju 50-letnice konca vojne in zmage nad nacifašizmom. Razstava bo prostorsko razdeljena v dva dela. V omenjeni galeriji bo zaobjeto obdobje od kapitulacije Italije do ustanovitve »Ljubljanske pokrajine«, v bližnji galeriji Tergesteo pa bo prikaz aprilskih in majskih dogodkov pred 50 leti. Ob razstavi so pripravili tudi videoposnetek o vsebini razstavljenega gradiva. Novozelandska kolona se pomika proti Trstu ______USTANOVNI OBČNI ZBOR_________ Arhitekti so se organizirali V vodstvenih organih tudi Patricija Magnani in Jurij Žerjal V konferenčni dvorani muzeja Revoltella (Ul. Diaz 27) bo danes, ob 18. uri ustanovna skupščina Združenja tržaških arhitektov. Gre za organizacijo, ki si bo prizadevala za ovrednotenje poklica arhitekta, za širjenje te stroke ter tudi za odpravo velikih birokratskih in drugih ovir, ki še vedno močno zavirajo svobodno izražanje na tem področju. Današnja skupščina bo potekala pod geslom »sveži, živi in ustvarjalni«. Med po- budniki novega združenja so tudi nekateri slovenski arhitekti mlajše in srednje generacije. Združenje pa je v svoj delovni program med drugim vključilo tudi sodelovanje s stanovskimi kolegi in organizacijami iz sosednje Slovenije. Novo združenje bo delovalo tudi v sodelovanju z Zbornico arhitektov, ki pa ima, kot znano, popolnoma druge cilje in namene. Za novega predsednika zbornice je bil po zadnjih volitvah izvoljen Gianni Foti, ki je nasledil dolgoletni predsednici Gigetti Tamaro Semerani. V novi izvršni odbor Zbornice tržaških arhitektov je bila izvoljena tudi Slovenka Patricija Magnani. Arhitekt Jurij Žerjal pa je bil imenovan v strokovno komisijo, ki se ukvarja s parcelami in honorarji. Njuna izvolitev priča o vse večjem uveljavljanju mladih slovenskih arhitektov v stroki, ki ima na Tržaškem velike tradicije. Minifeslival tržaške popevke V pivovarni Forst Europa'' Ul. Galetti bo v ponedeljek, 22. maja, ob 16. uri predfinal' no pevsko tekmovanje drugega »Minifestivala tržaške popevke«, ki se ga bo udeleži tudi mali kabaretist Antares. Finalni večer bo 29. maja iu zmagovita popevka tega večera bo izven programa nastopila na 17. Festivalu tržaške popevke, ki poteka vsako leto v gledališču Rossetti. Glavni namen festivala je, da bi ovrednotil tržaško pevsko - glasbeno tradicijo ter približal tržaško narečje najmlajšim. V preteklosti so se na teh tekmovanjih lepo uveljavili tudi slovenski pevci. V NEDELJO PRIREDITEV PRI S. IVANU POČITNICE Ženski zbor Grbec v 15. pomlad Zenski pevski zbor Ivan Grbec se pripravlja na svečano proslavo 15-letnice svojega delovanja. »Veselo pojemo in navdušujemo vaša srca, zato želimo tudi skupno z vami praznovati to pomembno obletnico«, so zapisale pevke v vabilu, ki je naslovljeno Skedenjcem, članom in prijateljem društva, pa tudi vsem tistim, ki imajo radi lepo petje. Skedenjske pevke so resno na delu. Vaje so potekale nekaj časa dvakrat tedensko, sedaj celo trikrat in štirikrat. Pri vajah sodeluje tudi koreograf Janez Mejač. Pevke so utrujene, toda trdno odločene, da izpeljejo vse, kar so si za to obletnico zadale. 15-letnica, oziroma proslava te obletnice, bo potekala v nedeljo, ob 17.30 v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia). Kot se za takšne priložnosti spodobi, bodo na programu pozdravni in slavnostni govori, nato seveda nastop pevk, ki se jim bodo z nekaj pesmimi pridružili še pevci in pevke zbora Primorsko iz Mačkolj. Zbor nastopa v kar pomlajeni postavi. Med pevkami je tudi sedem takih, ki slovenščine ne obvladajo, pa so se zboru priduržile, ker ljubijo petje in si želijo medsebojnega sodelovanja na področju pevske ustvarjalnosti. Za pevke in zbor, ki ga že deseto leto vodi Boža Hrvatič (prva zborovodkinja za dobo petih let pa je bila Marta Werk - Volk), bo to priložnost, da se poudari, kje vse je zbor v tem času nastopal in kakšna je pomembnost njegovega delovanja. Zbor namreč redno nastopa na reviji Primorska poje, na vsakoletnih Prešernovih proslavah, na skupnih prireditvah z drugimi zbori, na spominskih svečanostih, pa na vsakoletni prireditvi »Zapoj- mo si pesem veselo«, ki bo tokrat že deseta. Zbor je v času svojega delovanja nastopal širom tržaškega in goriškega območja, v raznih krajih Italije, matične domovine, na avstrijskem Koroškem, pa tudi v drugih krajih Avstrije, in še v Dalmaciji. Program, ki ga zbor izvaja, je pester in bogat ter obsega vrsto slovenskih narodnih in umetnih pesmi, nastopa pa s pesmimi v osmih drugih jezikih, med temi tudi v esperantu. Vsi torej v nedeljo na lepo proslavo. Neva Lukeš Dijaški dom ponuja otrok prijetna poletna letovanja Dijaški dom "Srečko Kosovel” v Trstu je kot vsako leto organizator lepih in prijetnih letovanj za naše mlade. Kot vsako leto ponuja Dijaški dom Poletno središče za mlade slovenske in italijanske narodnosti, ki bo potekalo od 12. junija do 1. septembra v domskih prostorih. Zainteresirani se lahko prijavijo za daljše obdobje, najmanj pa za en teden bivanja. Druga ponudba zadeva letovanje v domu "Medved” na Medvedjem Brdu, kraju nad Logatcem, kjer bodo preživljali počitnice mladi od 6. do 12. leta starosti v času od 3. do 13. julija, starejši, od 12. do 17. leta starosti pa od 13. do 23. julija. Potem je na razpolago še letovanje v Portorožu od 31. julija do 10. avgusta, in sicer za vse mlade od 6. do 17. leta starosti. Vpisi za nekatera letovanje so se zaključili, v druge pa imajo zainteresirani še možnost, da se vpišejo. Naj zapišemo, da imajo otroci in mladinci veliko možnosti za prijeten oddih, ko v sklopu Dijaškega dota, kot v Portorožu. Isto velja idi za Medvedje Brdo. kjer jdo imeli udeleženci pril0 ost raznih razvedrilo1 ejavnosti, med katerinj1 □ Znjo z gorskimi kolesu kostrelstvo, možnost pleza ih tur, pomenke in ur® 0 itronomiji in arheologija Pa letov v naravo. , Dom "Medved” na Me ved jem Brdu je bil uradno 0 prt Sele oktobra lani. Stoji na 790 metrov nadmorske višine-Ima krasno okohco in je t°rej kraj, kjer se bodo naši mla prav gotovo zelo dobro P°c}\. tili. Predvideni so obis staršev, da bi se tudi oni Pr® pričali, v kako lepem in ide nem krogu bodo njihovi otro ci preživljali svoje počitnice. Starši, ki svojih otrok njs še vpisali, pohitite. Nudi s lepa priložnost letovanj vsem tistim, ki bi želeli os a v Dijaškem domu, drugun, si želijo morja in še ostali > ki bi želeli preživeti del svojin počitnic v lepi naravi. TRŽAŠKA KNJIGARNA / PREDSTAVITEV Knjiga »Po poteh Andreja iz Loke« Sledovi v umetnosti Beneške Slovenije Gian Carlo Meniš, Emilijan Cevc, Tarcisio Venuti, Franc Rupnik, Silvester Gaberšček in Giovanni Maria Del Basso so bili jeseni 1992 povabljeni, da v okviru BeneCanskih kulturnih dnevov poglobijo naše poznavanje preteklih tesnih stikov med sosedi, ki so se pretakali na območju Beneške Slovenije. Priložnost za obravnavo umetnostnih in kulturnih tokov, ki so v času od 15. do 18. stoletja povezovali osrednjo Slovenijo z Benečijo in preko nje segali na furlanska tla, je predstavljala skorajšnja petstoletnica cerkvice Sv. Kvirina Pri Spetru, simbola nekdanje beneške avtonomije. Slo je torej za odkrivanje in potrjevanje plodnega sožitja, ki je pustilo svoje trajne sledove v umetnosti, predvsem v votivnih cerkvicah iz pozne gotike, ki so razsejane po gričih Beneške Slovenije, v njihovi arhitekturi, v kamniti plastiki in v poznejši baročni opremi, v številnih zlatih oltarjih kobariške Sole. Takrat pripravljeno in pozneje dopolnjeno gradivo so natisnili v zborniku, ki prinaša vseh šest prispevkov v slovenskem in italijanskem jeziku in ki ga dopolnjuje bogato in izvirno slikovno gradivo: 170 fotografij z izčrpnimi podatki, ki kot posebno, skorajda samostojno sporočilo spremljajo izvajanja posameznih avtorjev in jih povezujejo v celoto. Knjigi so dali naslov »Po poteh Andreja iz Loke«, da bi s tem počastili najpomembnejšega od mojstrov, ki so z Gorenjske prišli v Benečijo, in jo ob peti obletnici smrti posvetili spominu arh. Valentina Simonitija, ki je to arhitekturo raziskoval, ohranjal in ukoreninjal v naSo kulturno in skupnostno zavest. Publikacijo bodo predstavili danes, 18. maja, ob 17.30 v Tržaški knjigami. ______BARKOVLJE______ Obhajilo za slovenske otroke v narodnih nošah Razstava »Od boja do osvoboditve« V občinski umetnostni Saleriji na Trgu Unita v Trstu bodo danes ob 18. uri odprli zgodovinsko razstavo »Od boja do svobode - Trst 1943-1945«, ki jo tržaška občinska upra-Va v sodelovanju z Dežel-uini institutom za zgodovino odporniškega gibanja posveča proslavljanju 50-letnice kon-ca vojne in zmage nad na-oifašizmom. Razstava bo Prostorsko razdeljena v bva dela. V omenjeni ga-loriji bo zaobjeto obdobje ud kapitulacije Italije do Ustanovitve »Ljubljanske Pokrajine«, v bližnji galebji Tergesteo pa bo prikaz aprilskih in majskih dogodkov pred 50 leti. V nedeljo, ob 11. uri bo v cerkvi v Barko vi j ah obhajilo za slovenske otroke. Kot je že nekaj let navada, bodo tudi tokrat obhajanci oblečeni v narodno nošo, dve deklici pa bosta imeli tudi novi ruti, ki so jih v Barkov-Ijah izdelali v sklopu akcije, ki poteka že od leta 1980, da se domače narodne noše izpopolni z novimi deli oblačil, predvsem z rutami in bluzami, okrašenimi z vezeninami, ki so od nekdaj krasila ta oblačila. Akcijo zbiranja narodnega bogastva, predvsem kar zadeva domačo narodno nošo, so v slovenski barkovljanski Soli začele leta 1980 takratne učiteljice Celestina, Nada, Anica in Vera. V zvezi s to akcijo so zaceli ucenci zbirati razne podatke o življenju v Bar-kovljah, pa vzorce vezenin za razne dele noše in še drugo gradivo. Na osnovi te pobude sta bili sedaj izdelani dve novi ruti, v delu pa sta še dve bluzi, kar naj bi izpopolnilo noše, ki jih ima domače društva na razpolago. Pri verski svečanosti bo sodeloval zborček Kresnice od Sv. Ivana, ki ga vodi sestra Karmen; potem pa se bodo obhajanci in njihovi starši zbrali v župnišču na krajši družabnosti. (N.L.) VCERAJ-DANES ! 1 LEKARNE ____________KINO Danes, ČETRTEK, 18. maja 1995 ERIK Sonce vzide ob 5.31 in Zatone ob 20.32 - Dolžina uneva 15.01- Luna vzide °° 0.12 in zatone ob 9.09. Jutri, PETEK, 19. maja 1995 PETER VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura Zraka 14,4 stopinje, zraC-ni tlak 1009,3 mb Ustaljen, veter 14,4 km na Ufo jugovzhodnik, vlaga “^-odstotna, dežja je pad-0 15 mm, nebo oblačno, utorje skoraj mirno, tem-Peratura morja 17 sto-Ptoj. Rojstva in smrti Rodili so se: Luca ^fegorat, Lorenzo Prima-jjsr, Francesco Zupin, ijNene Šerpi, Andrea Rabbro. - UMRLI SO: 7-letni Ste-uuo Barachino, 93-letna Uiusta Vecchiet, 75-letni Vittorio Ossich, 75-letna j/Ua Eulambio, 94-letna rtaria Schemeil, 76-letna r-taria Ukovic, 84-letna ^atalia Lipott, 74-letna p?ue Salvadori, 58-letni jnlberto Zacchigna, 73-atni Giuseppe Mendizza, 2-letna Emma Budak in z'letni Ernesto Loredan. Od PONEDELJKA, 15., do NEDELJE, 21. maja 1995 Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 18 (tel. 7606477), Skedenj - Ul. Sonetni 179. BAZOVICA - (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 18, Skedenj -Ul. Soncini 179, Trg Liberta 6. BAZOVICA - (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (tel. 421125). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. ARISTON - Danes dvorana rezervirana. Jutri: 17.00, 18.50, 20.40, 22.30 »Genio p er amore«, i. Wal-ter Matthau, Meg Ryan, Tim Robbins. EKCELSIOR - 18.00, 20.00, 22.00 »L’esca«, r. Bertrand Tavernier, prepovedan mladini pod 18. letom. EKCELSIOR AZZURRA- 18.45, 20.30, 22.15 »Don Juan De Marco, maestro d’amore«, i. Mar-lon Brando. AMB ASCIATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Morti di salute«, i. Anthony Hopkins, Bridget Fonda, Matthevv Brode-rick. NAZIONALE 1- 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Leon«, r. Luc Besson, i. Gary Oldman, Natalie Port-man, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 2 - 16.15, 17.40, 19.10, 20.40, 22.15 »Piccole canaglie«. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »A pro-posito di donne«, i. VVhopi Goldberg, Mary Louise Parker, Drew Barrymore. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II pre-te«, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Donne analmente perver-se«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. Tržaška knjigarna in Študijski center Nediža vabita danes, 18. maja ob 17.30 u Tržaško knjigarno na predstavitev knjige Sulle strade di Andrea da Loka (po Poteh Andreja iz Loke) Govoril bo PAVEL PETRlClČ STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE POKRAJINSKI PRAZNIK TISKA v gledališču F. Prešeren v Boljuncu ob 20.30 skupina SIPARIIO APEPtTO, briljantna komedija v tržaškem narečju »SU MARE GREGA«, tekst in režija S. PETEAN CAPITOL - 16.30, 17.50, 19.10, 20.30, 22.00 »La carica dei 101«, risanka, prod. Walt Disney. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.10 »Sostiene Pe-reira«, r. Roberto Faenza, i. Marcello Mastroianni, Stefane Dionisi, Daniel Au-teil, Nicoletta Braschi. LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.00 »Le ali della liberta«, i. Tim Robbins. J PRIREDITVE KULTURNI KROŽEK LA RUPE-OB PEČINI vabi danes, 19. t.m., ob 20.30 v Dom Brdina na Opčinah, kjer bosta dr. Pavel Fonda psihoanalitik in Paolo Bani operater Zadruge La Quer-cia predavala o delikatnem aspektu priholoskega in socialnega razvoja mladoletnikov. Naslov večera bo »Je mladina v rizičnem položaju?«. SKD PRIMOREC - Trebče prireja tečaj “Minuta za zdravje" MASAŽA STOPAL v soboto, 20. t. m. od 15. do 20. ure v telovadnici O.S. Finko Tomažič v Trebčah. Vodi: Helena Bizjak. STRANKA KOMUNI- STIČNE PRENOVE prireja do ponedeljka 22. t.m., v Boljuncu pri gledališču F. Prešeren "PRAZNIK TISKA”. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA in TPPZ P. Tomažič prirejata slavnostni koncert ob 50. obletnici osvoboditve s predstavitvijo novih kaset in kompakt plosc. Nastop bo v soboto, 20. t. m., ob 20.30 v Športnem centru v Zgoniku. SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3 prireja v soboto, 20. t. m. SREČANJE s pesnikom Cirilom Zlobcem ob njegovi 70-letnici. Avtorja in njegovo delo bo predstavila Zora Tavčar. Recital izbora Zlobčevih pesmi bo izvajal gledališki krožek SKK. Začetek ob 19. uri. Vsi prisrčno vabljeni, posebno letošnji maturantje. GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na 9. izvedbo PROMEDNADNIH KONCERTOV na Trgu v Ricmanjih V nedeljo, 21. t. m., ob 17. uri nastopajo sledeči pihalni orkestri: Corpo bandistico di Rosazzo -Corno di Rosazzo (UD) in Pihalni orkester Svea - Zagone ob Savi. SKD VIGRED-Sempolaj in KD Rdeča zvezda-Salež prirejata II. otroško revijo "Vsi smo prijatelji” v nedeljo, 21. t.m., ob 18. uri v SKC v Zgoniku. Prijateljsko vabljeni. ZPZ I. GRBEC naznanja, da je ze 15 let odkar veselo poje in navdušuje vaSa srca. Zato Zeli to obletnico praznovati skupaj z vami. Toplo ste vabljeni v nedeljo, 21.t.m., ob 17.30 v gledališče Marijinega doma pri sv. Ivanu (Ul. Brande-sia). Čaka vas veliko presenečenje. SLOVENSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST V ROJANU vabi na PROSLAVO ob 30-letnici radijskega prenosa nedeljske mase iz cerkve v Rojanu, ki bo v nedeljo, 21. t. m., ob 20. uri v rojan-ski cerkvi. Spored obsega pevske in orgelske točke. ~^3 OBVESTILA SK DEVIN sklicuje 21. redni občni zbor, ki bo jutri, 19. t.m, na sedežu v Ce-rovljah v prvem sklicanju, ob 19.30 in ob drugem skli- IZLETNIKE Primorskega dnevnika, ki so se prijavili za »Krožno vožnjo po Italiji« od 1. do 4. junija prosimo, da poravnajo zadnji obrok vpisnine danes, 18. maja, v potovalnem uradu Aurora, v Ul. Milano 20, in sicer med 9. in 12. ter med 16. in 18. uro. Uredništvo canju, ob 20.30. Zaželena so tudi nova imena na kandidatni listi, posebno mal-dih elanov za priliv novih mladih idej v delovanju kluba. Toplo vabljeni vsi elani, prijatelji ter druga prijateljska društva. Sledi kot običajno družabnost. VAŠKE ORGANIZACIJE vabijo vaščane na sestanek, ki bo jutri, 19. t.m., ob 20.30 v prostorih Društvene gostilne na Kontovelu. Dnevni red: jusarske posesti in odbori, razno. KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu vabi svoje elane, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v drugem sklicanju v soboto, 20. maja, ob 17.30 v dvorani ”A. Ukmar” kulturnega društva ”F. Venturini” pri Domju. KD SLOVAN - PadriCe vabi celotno vaško skupnost in vse elane na OBČNI ZBOR, ki bo potekal v prostorih Gozdne zadruge v torek, 23. t. m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem. 3 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča osnovnošolske učitelje, ki so uspešno opravili redni učiteljski natečaj po izpitih in naslovih, da je na Šolskem skrbništvu v Trstu v uradu za slovenske osnovne sole na ogled lestvica natečaja. Kandidati imajo deset dni časa za morebitni priziv glede napačnega točkovanja naslovov. mi IZLETI SPD TRST priredi v nedeljo, 21. maja izlet z vlakom na Gorenjsko s hojo do planinskega doma Pristava. Odhod s Trsta ob 5.45 s Trga Oberdan z avtomobili in ob 7.00 z vlakom iz Nove Gorice. Vpisovanje v uradih ZSSDI (tel. 635627). Obvezna prijava in plačilo 15.000 lir. H ČESTITKE Danes bo v Križu ugasnila tri svečke najina ZORA ČERNIČ. Mnogo zdravja in veselja ji želita nona Mari in stric Edi. Tržaška upokojenka Olga Ban Čestita GORIŠKIM UPOKOJENCEM ob obnovitvi pevskega zbora. MALI OGLASI ITALIJANSKO VELEPOSLANIŠTVO V LJUBLJANI (Snežiska 8) razpisuje delovno mesto usluž-benca/ke za opravljanje strojepisnih, prevajalskih in tajniških del. Pogoji: odlično znanje italijanščine in slovenščine, znanje strojepisja in stenografije, starost od 18 do 40 let ter najmanj dveletno bivanje v Sloveniji. Za informacije pokličite po tel. 0038661/1257347 (od 8.30 do 13.30). Ponudbe z življenjepisom pošljite priporočeno do 5.6.1995. ITALIJANSKO VELEPOSLANIŠTVO V LJUBLJANI (Snežiska 8) razpisuje prosto delovno mesto voznika-vratarja-telefoni-sta. Pogoji: odlično znanje italijanščine in slovenščine, starost od 18 do 40 let, najmanj dveletno bivanje v Sloveniji ter dober voznik. Pri izbiri kandidata bodo imeli prednosti tisti z znanjem strojepisja. Za informacije pokličite po tel. 0038661/1257347 (od 8.30 do 13.30). Ponudbe z življenjepisom pošljite priporočeno do 5.6.1995. BAR na Proseku iSCe 18/20 letno/ega vajenko/ca za poletno sezono. Tel. St. 225286 v jutranjih urah. KOVINARSKA delavnica iSCe 15/16-letnega vajenca. Ponudbe po telefonu ali osebno: Podjetje Breg, Obrtna cona Dolina, tel. St. in fax 228563. ZADRUŽNA PRODAJALNA na Opčinah iSCe uslužbenca. Tel. St. 211054 ali 213274. ISCEM enostanovanjsko hišo na Kontovelu ali Križu s pogledom na morje. Tel. 662023. ISCEM zazidljivo zemljišče s pogledom na morje. Tel. 0330-239804. ZIDARJA iSCe gradbeno podjetje. Tel. 818141. DAM v najem 70 kvm skladišča. Tel. 228390. 21-LETNI fant, po poklicu kamnosek, iSCe resno zaposlitev. Tel. 200882. PODARIM simpatične male mucke. Tel. St. ““mladica kokerja (samčka) kupim. Tel. (0481) 21317 okrog dvanajste ure. V TRŽIČU oddam prostor primeren za urad, 40 kv. m. Tel. St. (0481) 711772 med 13. in 17. uro, oz. po 20. uri. ENOSTANOVANJSKA hiša v Gorici v Ul. Brigata Pavia 20, na prodaj. Tel. St. (0481) 535048 med 17. in 19. uro. PRODAM belo opel astra 1.4 SW club, 45.000 km za 15.500.000 lir. Tel. na St. 0360/791777 ali 040/350450. OSMICO ima odprto Kuzmič v Prebenegu. OSMICA je odprta pri SimCevih v Križu 202. OSMICO sta odprla Nini in Valter Pertot v Nabrežini St. 10 (Spjlni). OSMICO je odprl Lau-riha Boris v Dolini 445. Toči belo in Črno. OSMICO je odprl Škrk Joško- SaleZ 61. OSMICO sta odprla v Borštu Stevo in Sonja. Vabljeni. OSMICO imata odprto Ivan in Cvetko Colja v Sa-matorci 20. OSMICO je odprl Alojz Kante, Praprot St. 18. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milic. PRISPEVKI V spomin na Borisa Ra-ceta Žarka darujeta Vanda in Mirko Primožič 100.000 lir za Stadion 1. maj. V počastitev spomina Stanka Boleta darujeta Nadja in Branko Pahor z družino 100.000 lir za Stadion 1. maj. Zaradi skorajšnje obnovitve razstavnih prostorov OPREMA 1 IC Nudi na vseh razstavljenih artiklih POPUST Od 20 do 80% POHITITE PUBLIEST Tel. (040) 7796611 -Fa* 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) Namesto cvetja na grob Marine mame Vere Sancin darujejo prijateljice Renata, Anita, MarjuCa, Vera, Marta in Orlanda 120.000 lir za Stadion 1. maj. V spomin na Irene Suc por. Daneu darujeta Anica in Drago Stoka 20.000 lir za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Stanka Daneu darujeta Anica in Drago Stoka 20.000 lir za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Borisa Ra-ceta Žarka darujeta Elda in Gojmir Demšar 50.000 lir za NSK in 50.000 lir za SD Bor. V spomin na Innocenza Gunnella darujeta Nada in Karleto 25.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. V spomin na raznašalko Primorskega dnevnika Irene Suc por. Danieli darujejo Marija, Mira in Marnska 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. V počastitev spomina dragega Žarka Raceta darujeta Dragica in Ramiro 100.000 lir za Dijaško mati- co. V spomin na g. Viktorijo Martelanc darujeta Lidija in Edi Godnik 50.000 lir za vezenje rut barkovljanske noše. Milojka Pertot daruje 100.000 lir za vezenje rut barkovljanske noSe. V spomin na Justo Špehar darujejo Pino 30.000 lir, Aliče 20.000 lir in Fabio 30.000 lir za Zadrugo Ban. V spomin na sestro Bernardo Krevatin daruje Aliče 20.000 lir za Zadrugo Ban. V počastitev spomina ob obletnici smrti prof. Ivana Sosiča daruje Lucija Hrovatin 50.000 lir za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah. Prijatelji društvenega bara darujejo 31.000 lir za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah. V spomin na padla brata Slavka in Vilka daruje sestra Vilma Bizjak 50.000 lir za Organizacijo proslavljanj 50-letnice osvoboditve v repentabrski občini. V spomin na Borisa Ra-ceta-Zarka darujeta Vlasta in Armid Ukmar 50.000 lir za Dijaško matico in 50.000 lir za Glasbeno matico. Marija PeCar se prisrčno zahvaljuje za voščila in daruje 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V zahvalo za voSCila daruje Lovrenc Zerjul 35.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na pok. Marijo Vodopivec darujeta Anica in Albin Škabar 30.000 lir za popravilo zgoniske cerkve. V spomin na pok. Zmagino mamo Viktorijo Rade-tic darujeta Stana in Ladi 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Za popravilo spomenika MOR nri Flrimm cn Harnva- Josip Švara (Domjo) 10.000 lir, Guido Jež (Domjo) 50.000 lir, Vera Kral (Domjo) 50.000 lir, Silvana Mauro (Domjo) 5.000 lir, Marija Cerneka (Domjo) 15.000 lir, Mario Marsic (Domjo) 10.000 lir, Mauro Cheber (Domjo) 10.000 lir, Libero Bossi (Domjo) 20.000 lir, Claudio Vatto-vaz (Domjo) 10.000 lir, Al-ceo Pregare (Domjo) 20.000 lir, Bar Pizzeria Mama (Pulje) 30.000 lir, Cveto Slapnik (Pulje) 10.000 lir, Santina Fajdiga Dobrila (Pulje) 20.000 lir, Dina Bla-son Dobrila (Pulje) 10.000 lir, Ignac Samec (Domjo) 10.000 lir, Paola Berdon (Domjo) 10.000 lir, Emil Komar (Domjo) 20.000 lir, Zorko Corbatti (Domjo) 50.000 lir, Flavia Bordon Masten (Domjo) 100.000 lir. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. VOZNI RED VLAKOV Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.12 (R) Tržič (4.35), Mestre (6.20), Benetke (6.32). 0.47 (IR) Benetke (22.40), Mestre (22.51), Tržič (0.23) 5.36 (D) Tržič (5.59), Mestre (7.36), Benetke (7.47). 2.32 (D) Benetke (0.14), Mestre (0.25), Tržič (2.08). 6.10 (IC) TERGESTE - Tržič (6.34), Portogruaro (7.19), Mestre 6.34 (R) Portogruaro (5.05), Tržič (6.08). Op.: ukinjen ob praznikih. 6.16 (R) (8.02), Padova (8.36), Vicenza (8.57), Verona (9.31), Milano (10.55), Torino (12.55). Tržič (6.42), Portogruaro (7.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 7.10 7.45 (D) (D) Portogmaro (5.56), Tržič (6.47). Portogmaro (6.30), Tržič (7.17), Sesljan (7.24), Nabrežina (7.30). Op.: ukinjen ob praznikih. 6.48 (IC) MIRAMARE - Tržič (7.12), Mestre (8.40), Padova (9.14), Bologna (10.35), Arenze (11.44), Rim Termini (13.45). 8.01 (E) Rim Termini (22.15), Arence (1.38), Bologna (3.55), Mestre (5.50), Tržič (7.37). 7.12 (E) VENEZIA EKPRESS - Tržič (7.35), Mestre (9.07), Benetke 8.55 (E) SIMPLON EKPRESS - Ženeva (22.52), Milan (3.42), Vero- (9.18). na (5.16), Padova (6.16), Mestre (6.40), Tržič (8.32). 7.35 (D)* Tržič (7.58), Gorica (8.19), Videm (8.48), Pordenone (9.28), Treviso (10.19), Benetke (11.06). Op.: ukinjen ob praznikih iz Trsta do Vidma. 9.10 (E)* Turin (22.50), Milan (0.40), Verona (3.31), Benetke (5.08), Treviso (6.15), Pordenon (7.05), Videm (7.46), Gorica (8.25), Tržič (8.46). 8.12 (IR) Tržič (8.35), Mestre (10.07), Benetke (10.18). 9.31 (R) Portogmaro (8.00), Tržič (9.03). 9.25 (R) Tržič (9.53), Portogruaro (10.54). Op.: samo ob praznikih. 9.53 (D)* Benetke (6.34), Treviso (7.06), Pordenon (8.01), Videm 10.12 (IR) Tržič (10.35), Mestre (12.02), Benetke (12.18). (8.40), Gorica (9.09), Tržič (9.30). 12.12 (IR) Tržič (12.35), Mestre (14.07), Benetke (14.18). 10.07 (E) Lecce (18.14), Bologna (4.37), Benetke (7.10), Mestre 13.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (15.07), Benetke (15.18). (8.12), Tržič (9.43). 13.47 (R) Tržič (14.15), Portogruaro (15.17). Op.: ukinjen ob praznikih. 10.47 (IR) Benetke (8.40), Mestre (8.51), Portogruaro (9.35), Tržič 14.12 (IR) Tržič (14.35), Mestre (16.07), Benetke (16.18). (10.23). 14.20 (IR)* Tržič (14.43), Gorica (15.05), Videm (15.30), Pordenone (16.01), Treviso (16.39), Mestre (16.57), Benetke (17.08). 11.03 (R)* Benetke (7.08), Treviso (7.42), Pordenone (8.54), Videm (9.34), Gorica (10.14), Tržič (10.36). Op.: ukinjen ob praznikih. Op.: ukinjen ob praznikih od Trsta do Vidma. 15.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (17.07), Benetke (17.18). 11.47 (E) Benetke (9.40), Mestre (9.51),, Tržič (11.23) 16.10 (IC) SVEVO - Tržič (16.34), Portogruaro (17.19), Mestre (18.02), Padova (18.36), Milano (20.55), Genova (22.55). 14.09 (IC) SVEVO - Sestn Levarte (6.15), Genova (7.13), Milan (8.50), Verona (10.27), Benetke (11.54), Mestre (12.21), Tržič (13.45). Benetke (11.10), Pordenone (12.24), Videm (13.05), Gorica 17.12 (E) Tržič (17.35), Mestre (19.07), Benetke (19.18). 14.35 (D)* 17.18 (R) Tržič (17.45), Portogruaro (18.45), Mestre (19.48), Benetke (19.59). Op.: se ne ustavi v Grljanu in Križu. 14.47 (IR) (13.48), Tržič (14.12). Op.: ukinjen ob praznikih. Benetke (12.40), Mestre (12.51), Tržič (14.23). 18.12 (E) Tržič (18.35), Portogruaro (19.23), Mestre (20.07), Benetke (20.18), Bologna (23.10), Lecce (9.34). 15.05 (R) Portogmaro (13.45), Tržič (14.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.12 (IR) Tržič (19.35), Mestre (21.07), Benetke (21.18). 15.47 (IR) Benetke (13.40), Mestre (13.51), Portogruaro (14.35), Tržič (15.22). Benetke (14.17), Mestre (14.28), Portogmaro (15.15), Tržič 19.45 (R) Tržič (20.14), Portorguaro (21.16). Op.: ukinjen na predpraznični dan. 16.27 (D) 20.28 (E) SIMPLON EKPRESS - Tržič (20.52), Mestre (22.15), Pado- (IR) (16.03). va (23.04), Verona (0.02), Milan (1.34), Domodossola 17.47 Benetke (15.40), Mestre (15.51), Portogmaro (16.35), Tržič (3.05), Ženeva (6.49). (11.23). 21.12 (IR) Tržič (21.35), Mestre (23.07), Benetke (23.18). 18.47 (IR) Benetke (16.40), Mestre (16.51), Portogruaro (17.35), Tržič 21.18 (E)* Tržič (21.41), Gorica (22.02), Videm (22.30), Benetke (0.21), 20.10 (18.23). Padova (1.10), Verona (2.14), Milan (4.05), Turin (6.37). (R) Benetke (17.34), Mestre (17.46), Portogmaro (18.45), Tržič 22.10 (E) Tržič (22.33), Portogmaro (23.21), Mestre (0.04), Bologna 20.47 (IR) (19.43). (3.00), Firenze (4.35), Rim Termini (8.25). Benetke (18.40), Mestre (18.51), Tržič (20.23) 20.54 (IR)* Benetke (17.58), Treviso (18.28), Pordenon (19.07), Videm (19.38), Gorica (20.10), Tržič (20.31). Op.: ukinjen ob praznikih iz Vidma v Trst. 21.45 (IC) TERGESTE - Turin (15.08), Milano (17.05), Padova (19.22), Mestre (19.40), Tržič (21.21). 22.47 (R) Benetke (20.28), Mestre (20.39), Portogmaro (21.35), Tržič (22.23)). Op.: se ne ustavi v Sesljanu, Nabrežini, Grljanu in Miramam. 23.12 (IC) MIRAMARE - Rim Termini (16.15), Arence (18.17), Bologna (19.27), Padova (20.46), Mestre (21.04), Tržič (22.48). 23.27 (E) VENEZIA EKPRESS - Benetke (21.22), Mestre (21.34), Tržič (23.04). * Proga Trst-Videm-Benetke • Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.25 (R) Tržič (5.48), Gorica (6.09), Videm (6.43). Op.: ukinjen ob 6.50 (R) Videm (5.28), Gorica (5.59), Tržič (6.22). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.29 (D) Tržič (6.52), Gorica (7.18), Videm (7.43). Op.: ukinjen ob 7.28 (R) Videm (6.10), Gorica (6.33), Tržič (7.00). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.54 (R) Tržič (7.20), Gorica (7.45), Videm (8.10). Op.: se ne ustavi v 7.54 (R) Videm (6.25), Gorica (7.01), Tržič (7.25). Op.: samo ob Miramaru, Grljanu, Križu. praznikih) 7.52 (D) Tržič (8.15), Gorica (8.36), Videm (9.01). Op.: vozi samo ob 7.54 (D) Sacile (5.46), Pordenone (6.00), Videm (6.41), Gorica praznikih. (7.11), Tržič (7.31). Op.: ukinjen ob praznikih. 8.42 (R) Tržič (9.09), Gorica (9.34), Videm (10.10). Op.: ukinjen ob 8.41 (R) Videm (7.08), Gorica (7.46), Tržič (8.11). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 9.35 (R) Tržič (10.00), Gorica (10.25), Videm (11.01). Op.: vozi samo 8.47 (D) Videm (7.43), Palmanova (7.59), Cervignano (8.11), Tržič ob praznikih; ne ustavi v Miramaru, Grljanu, Križu, Nabreži- (8.24). Op.: ukinjen ob praznikih. ni. 12.30 (R) Videm (11.02), Gorica (11.38), Tržič (12.02). Op.: samo ob 10.46 (R) Nabrežina (11.00), Sesljan (11.04), Tržič (11.13), Gorica (11.37), Videm (12.09). Op.: ne ustavi v Miramaru, Grljanu Križu. Tržič (12.47), Gorica (13.08), Videm (13.36), Pordenone (14.18). Tržič (13.47), Gorica (14.12), Videm (14.48). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (15.08), Gorica (15.31), Videm (16.06). Op.: ne ustavi v Grljanu in Križu. Tržič (16.39), Gorica (17.00), Videm (17.25). 13.56 (R) praznikih. Videm (12.37), Gorica (13.08), Tržič (13.29). 12.24 13.20 (D) (R) 14.57 15.39 (R) (D) Videm (13.30), Gorica (14.06), Tržič (14.30). Op.: ukinjen ob praznikih. Videm (14.30), Gorica (14.55), Tržič (15.16). Op.: ukinjen ob praznikih. 14.40 (R) 15.39 (R) Videm (14.10), Gorica (14.46), Tržič (15.11). Op.: samo ob praznikih. 16.16 (D) 16.43 (D) Pordenon (14.50), Videm (15.30), Gorica (15.59), Tržič (16.20). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.04 (R) Tržič (17.27), Gorica (17.48), Videm (18.23). Op.: ukinjen ob 18.00 (R) Videm (16.32), Gorica (17.08), Tržič (17.32). Op.: samo ob praznikih. praznikih. 17.28 (R) Tržič (17.52), Gorica (18.17), Videm (18.55). Op.: ne ustavi v Grljanu, Križu, Nabrežini, Sesljanu. 18.21 (R) Videm (17.01), Gorica (17.32), Tržič (17.54). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.45 (D) Tržič (18.08), Palmanova (18.32), Videm (18.49). Op.: ukinjen ob praznikih. Sesljan (18.21), Tržič (18.30), Gorica (18.52), Videm 19.07 (R) Videm (17.40), Gorica (18.16), Tržič (18.40). 18.05 (D) 19.29 (D) Videm (18.18), Gorica (18.44), Tržič (19.05). Op.: ukinjen 18.30 19.25 20.00 (R) (D) (R) (19.10). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (18.57), Gorica (19.20), Videm (19.54). Op.: ne ustavi v Grljanu, Križu. Tržič (19.48), Gorica (20.09), Videm (20.34). Tržič (20.25), Gorica (20.48), Videm (21.15). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.58 20.39 21.28 (D) (R) (R) Camia (18.01), Videm (18.30), Gorica (19.14), Tržič (19.35). Videm (19.13), Gorica (19.48), Tržič (20.11). Op.: ukinjen ob praznikih. Videm (20.00), Gorica (20.36), Tržič (21.00). Op.: samo ob praznikih. 21.56 (D) Videm (20.47), Gorica (21.12), Tržič (21.33). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.16 (E) SIMPLON EKPRESS - Opčine (9.45), Sežana (10.14), Lju- 6.28 (E) VENEZIA EXPRESS - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20), bljana (12.15), Zagreb (14.50). Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40). 12.04 (E) DRAVA - Opčine (12.38), Ljubljana (15.00), Čakovec 10.57 (IC) KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.10), Sežana (10.05), (18.05), Budimpešta (22.58). Opčine (10.14). 17.58 (IC) KRAS - Opčine (18.25), Sežana (18.49), Ljubljana (20.43), 16.50 (E) DRAVA - Budimpešta (6.00), Čakovec (10.44), Ljubljana Zagreb (22.55). (13.55), Opčine (15.55). 23.43 (E) VENEZIA EKPRESS - Opčine (0.11), Sežana (0.40), Lju- 19.49 (E) SIMPLON EKPRESS - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45), bljana (2.40), Zagreb (5.00), Budimpešta (12.30). Sežana (18.45), Opčine (18.54). IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak SPD / NEKAJ PLANINSTVA VEČ IZLETNIŠTVA_ 4. junija izlet na južno Koroško Prva postaja bo v Borovljah - Obisk soteske Čepa, Sel in prekrasne doline Poden Na Koroško se radi vračamo. Deželica z gozdovi poraščenih skalnatih hribov, mehkih gričev, širokih rodovitnih dolin, modro lesketajočih jezer obkroženih s prijaznimi vasicami nas ponovno vabi v goste. Priljubljena Koroška onkraj Alp in Karavank, kjer tečeta domači reki Zilja in Drava nas vsakikrat preseneti s svojimi čari. Sama narava, prijaznost in gostoljubnost naših severnih bratov, njih način življenja, delavnost, skrbno ohranjene tradicije, plesi, noše, izvirna stavbna arhitektura, vrtovi prepolni cvetja nas privlačijo. Mehka in otožna (ne jokava) pesem je izraz le enega dela njihovega značaja, ki jih dela tudi odprte, vesele pa trdožive in uporne. V te kraje, med rojake, se bomo podali na izlet v nedeljo, 4. junija. Peljali se bomo z avtobusom po avtocesti skozi Trbiž mimo Beljaka-Villa-ch in Vrbskega jezera-VVorther See do Celovca-Klagenfurt. Nadaljevali bomo po Ljubeljski cesti čez Gure-Sattnitz v Borovlje-Ferlach. To je lepo mestece z znano čez štiristo let staro tradicijo puškarstva. Tu še obratujejo specializirane delavnice lovskega orožja, ki ga izvažajo po celem svetu. V mestni hiši je nastanjen muzej puškarstva z bogato zbirko eksponatov in dokumentov o zgodovini te obrti. Za mestno hišo stoji zanimiva baročna župna cerkev sv. Martina. Na trgu pred muzejem se bomo srečali s prijaznim domačinom članom PD Celovec, ki bo vodil prvo skupino izletnikov na ogled raznih znamenitosti teh krajev. Med drugim je predviden ogled idilične slovenske gorske vasi in sedež občine Se-le/Zell Pfarre. Kraj je znan tudi kot izhodišče za gorske ture na Košuto in druge vrhove. V zadnji vojni so vaščani sodelovali s partizani. 29. aprila 1943 so nacisti na Dunaju obglavili 13 Selanov. Na pokopališču stoji spomenik pred katerim se bomo zamislili in poklonili žrtvam. Od tu se bo skupina odpeljala skozi vas Podlju-belj-Unterloibl do prelaza Mali Ljubelj. Tu se v desno odcepi cesta v Slovenji Plajberk-VVindisch Bleiberg (nekdanji svinčeni rudniki) in dalje v dolino Poden-Bodental pod Vrtačo. Ta je najlepša dolina v Karavankah, naravni rezervat. Avtobus se bo ustavil pri zadnjem mostiču od koder je le kratek sprehod do Podnarja, zadnja kmetija v dolini. Na smerokazu piše Gasthaus Bodenbauer. Slovenska kmetija (na 1052 m n.m.v.) stoji tu že stoletja in njen “zaščitni znak” je Stiristo-letna lipa, ki se bohoti pred domačijo. Tu nudijo domačo hrano in pijačo. Pičle pol ure prijetne peš hoje privede do zelo obiskane ravnice Mlaka Marchenvviese v zatrepu doline. Druga skupina se bo ločila od prve že v Borovljah. Podala se bo peš iz vasi Podljubelj po stezi v dolino Borovnice, ki priteče izpod Karavank. Rečica si je izkopala v strmih stenah tesno pot v dolino in s tem ustvarila eno najznamenitejših in najlepših sotesk na Avstrijskem, sotesko Cepa-Tscbeppasch-lucht ( na sliki). Po ozkem kanjonu je speljana mestoma strma vendar dobro zavarovana steza z lesenimi mostiči, stopnicami. Pot po soteski traja eno uro; ni nevarna a vseeno vredna pazljivosti. Pot ni priporočljiva za otroke, vrtoglave in netrenirane. V vrhnjem delu se bomo povzpeli v desno na ljubeljsko cesto in mimo dveh slapov na stezo, ki nas bo vodila od Podnarja, kjer se bomo pridružili prvi skupini. Za celo pot od izhodišča do cilja bomo potrebovali okoli tri ure zmerne hoje. Po daljšein odmoru na svežem g°j' skem zraku se bomo odpravili na pot proti domu. Sli bomo skozi vasice prelepe doline Rož in pri Bmca-Fumitz bomo zavih na avtocesto za Videm h1 Gorico. Udeležencem izleta svetujem, da si že v Gorici priskrbijo šilinge. Za pohodnike naj bosta obleka in oprema športna, čevlji pa udobni in trpežni. Ne pozabiti osebne izkaznice ali veljavni potni list. Vstopnice in cene: za ogled muzeja bomo plačati od 10 do 15 šil. na osebo, za sotesko pa od 30 do 4 šil.; pollitersko pivo velja 25 šil. itd. Hrana je lahko (priporočljivo) iz nahrb nika. V slučaju slabega vremena bo poskrbljeno za ugodno varianto maršrute. Odhod s Travnika v ne deljo 4. junija točno ob 6. uri. Planinski pozdrav Z.V. |nj RAZSTAVE J PRIREDITVE V KULTURNEM DOMU je postavljena razstava slik Oskarja Beccie iz Ronk. Ogled je možen ob delavnikih od 9. do 13. ure in v večernih urah med prireditvami v do- IZLETI VZPI-ANPI iz Doberdoba obvešča izletnike, ki se bodo udeležili potovanja na Poljsko (Au-schvvitz), da je treba poravnati akontacijo 250 mark do 20. junija in celotno vsoto do 30. julija. SKRD JADRO vabi danes ob 20.15 na srečanje z g. Magdo Sturman iz Mačkolj (TS), ki bo predvajala diapozitive s p010 vanja po Avstraliji- "KINO H ČESTITKE Danes praznuje 60. rojstni dan ALDO JARC iz Doberdoba. Vse najboljše mu želijo vsi, ki ga imajo radi. □ OBVESTILA OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU obvešča, da posluje do 20. maja samo ob torkih in četrtkih od 15. do 17. ure. GORICA VTITORIA Gorica - Kinoma 20.45 «Un’estate indimenticabile«. L. Ph1 tille. Ozvočenje Dolby cfprpn CORSO 18.00-20.00- 22.00»Don Juan De Mar-co - maestro d^more«-Igra Marlon Brando. ;: LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul l e' renziana 26, tel. 48278 POGREBI Ob 11. uri, Angelo Princi, iz splošne bolnišnice- OD DANES DO SOBOTE JUTRI / V DVORANI LUIGI FOGAR NOVICE V znamenju Evrope Glasbeno in pevsko srečanje dijakov iz štirih držav Izredni koncert pianista in glasbenega pedagoga Sijavusha Gadijeva Koncert prireja združenje Rodolfo Lipizer Skupaj v Evropi - Sku-Paj za Evropo. Pod tem ge-slom se bodo od danes do sobote v Gorici srečevali dijaki in profesorji iz štirih ®ytopskih dežel. Pobudi, jo prireja goriško šolsko skrbništvo v sodelovanju s Pokrajinsko upravo in °bčinama Gorica in Tržič 'er pod pokroviteljstvom Pokrajinskega odbora UNI->-jEF se je odzvalo osemnajst osnovnih, srednjih in jpasbenih Solin zborov iz Madžarske, Slovenije, Hr-',aske in goriške pokrajine. " dvorani Unione Ginna-stica Goriziana bodo s P®jjem, glasbenimi in odr-skimi nastopi izpolnili tri ^čere. Torej srečanje mladih, v znamenju petja, kul-dte, sodelovanja, spozna-Vanja in prijateljstva. To j’e|ja Se posebej poudariti. utjaki in njihovi spremlje-Valci bodo nastanjeni po Posameznih družinah, kar o° seveda omogočilo nova Poznanstva in prijateljstva, ki bodo nedvomno časov-n° presegla rok tridnevne-8a srečanja. Tako bodo družine dijakov nižje Srednje šole Ivan Trinko 8°stile vrstnike iz Ljublja-d®1 oziroma OS Nove Fuži- ne itd. Na zadnjem glasbe-Oem in pevskem srečanju, ^ soboto, bodo obeležili tudi Evropski dan sole. Prireditve se bodo priče-6 že nocoj, ob 19. uri. V Prvem delu bodo nastopili ®diski skupini OS iz Gra-deža in OS Ferretti iz Gori-Pe ter zbor OS Rismondo jz Gorice. V drugem delu 0 nastop gojencev goriške glasbene šole, zatem odr-p,e skupine srednje Sole tjiacich iz Tržiča in nato zeora osnovne in srednje s°le iz Starancana. Podob- jj?,se bo spored odvijal tu-d' jutri in v soboto. Jutri ob 19. uri bo nastopil zbor OS iz Fare, zatem zbor srednje šole iz Fare in Se zbor srednje šole Randaccio iz Tržiča. V drugem delu bodo peli dijaki srednje sole iz Fogliana, srednje šole iz Gorice, nastopila pa bo odrska skupina trgovskega zavoda Einaudi iz Starancana. Gostje iz drugih držav bodo v glavnem nastopili v soboto: najprej zbor srednje šole Ivan Trinko, nato zbor OS Nove Fužine, pa spet gojenci goriške glasbene Sole in nižje srednje šole Ascoli iz Gorice. V drugem delu večera bo pel zbor srednje šole iz Osijeka, zbor Seghizzi iz Gorice, zbor srednje šole Locchi, zaključil pa bo zbor srednje Sole iz kraja-Zalagaerszeg na Madžarskem. Ljubitelji klavirske glasbe bodo jutri zvečer lahko spet prisluhnili izrednemu glasbenemu dogodku: koncertu znanega glasbenega poustvarjalca in pedagoga Sijavusha Gadijeva. Koncert, ki bo ob 20.30 v dvorani Fogar, prireja glasbeno združenje Rodolfo Lipizer pod pokroviteljstvom tvrdke Pečar. Program skladb je vabljiv in pester: prisluhnili bomo Chopinu, Rahmaninovu,Lizstu, Prokofjevu. Sijavush se je rodil v Bakuju, osnovno glasbeno vzgojo je pridobil v domačem kraju, potem pa nadaljeval Študij v Moskvi, na znanem konservatoriju Čajkovski. Tu tudi poučuje in se posveča zlasti mladim talentom. V Gorici je bil že večkrat gost, tudi na Glasbenem centru Komel. V ponedeljek srečanje s predstavniki Sejma v Brnu Goriška trgovinska zbornica si prizadeva za navezavo in poživitev gospodarskih stikov z državami v vzhodni Evropi, zlasti s tistimi, ki so pokazale hitrejši trend razvoja gospodarstva in ki so, v nekem smislu bliže tukajšnjemu gospodarskemu sistemu. Med temi je tudi Ceska. V ponedeljek, 22. t.m. bo v Gorici delegacija sejemske ustanove v Brnu. Predstavniki te ustanove bi radi prišli v stik z gospodarstveniki na Goriškem, kakor tudi s predstavniki krajevnih in drugih ustanov. Trgovinska zbornica je za ponedeljek, 22. t.m. ob 11.30 priredila srečanje. Udeležili se ga bodo, poleg predstavnikov Trgovinske zbornice predstavniki krnskega sejma inž. Jaromir Hazmuka, ki vodi sektor za trgovino, dr. Vaclav Svoboda, ki odgovarja za tisk in stike z javnostjo in Jarka Havelkova Nencini, ki je uradna predstavnica krnskega sejma v Italiji. Ob tem velja povedati, da je sejem v Brnu najpomembnejša tovrstna ustanova na Češkem. Dežela se v zadnjih letih zelo naglo vzpenja v gospodarskem razvoju. 2e pred desetletji je bila med najbolj razvitimi v okviru vzhodnega bloka. Ne gre namreč pozabiti, da je bila nekdaj sestavni del Avstro-Ogrske in je že takrat dosegla pomembno stopnjo razvoja. Gospodarstvo se je v obdobju med vojnama Se krepilo. Ob upoštevanju zgodovinskih dogodkov, pomeni vnovično vspo-stavljanje gospodarskih stikov med našo deželo in Češko vračanje nazaj, saj sta bili deželi pred prvo svetovno vojno, dej skupne države in tudi gospodarsko sodelovanje je bilo zelo živahno.. Izročili del nabirke za begunce Pred dnevi so člani goriškega solidarnostnega odbora za pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovine izročili del nabirke spomladanske akcije, ki še traja. Oblačila in obutev so izročili predstavnikom društva Mostovi iz Kranja, s katerim goriški solidarnostni odbor že dolgo sodeluje. Društvo Mostovi se iskreno zahvaljuje za pomoč in se priporoča za nadaljnje solidarnostne pobude, kajti potrebe so velike. Akcija zbiranja pomoči v blagu in denarju bo zato potekala še do konca meseca maja, sporočajo člani Goriškega solidarnostnega odbora. Blago (zlasti poletna oblačila in obutev) lahko oddate v Kulturnem domu v ulici Brass 20 - tel. 33288, denarne prispevke pa nakažete na posebnem tekočem računu pri Kmečki banki v Gorici št. 65250. V okviru ciklusa Gorica-Kinema nocoj film "Nepozabno poletje” V kinodvorani Vittoria bodo drevi, ob 20.45, v okviru ciklusa Gorica Kinema predvajali film ”Un’estate indimenticabile” (Nepozabno poletje) L. Pintilleja. Film so predstavili na lanskem festivalu v Cannesu, pripoveduje pa tragično zgodbo mede-tičnih spopadov in obračunavnj na meji med Romunijo in Bolgarijo. Zgodba se prepleta z osebno tragedijo glavnega junaka, oziroma njegove žene. V četrtek, 25. maja bodo v okviru ciklusa Gorica Kinema vrteli film ”L’Esca” (Vaba) B. Tavemiera. Gostovanje MG iz Ljubljane z Gospodično Julijo Gospodična Julija prihaja v Kulturni dom. Gre kajpak za besedno igro. V ponedeljek, 22. t.m. bo v Kulhimem domu, v okviru abonmajske sezone, nastopilo Mladinsko gledališče iz Ljubljane z Gospodično Julijo A. Strindberga. Režiser predstave je Eduard Miler. V ponedeljek bo predstava za red A, v torek za red B. Dvanajstič kolesarska dirka med Gorico in Portorožem Kolesarski klub Pedale Gorizia prireja 28. maja kolesarsko dirko med Gorico in Portorožem. Prireditev bo letos že dvanajstič. Prijave sprejemajo do 20. maja na sedežu GS Pedale v Gorici, Korzo Itaba 49. Podrobnejša pojasnila nudijo na gornjem naslovu. Predavanje o Bližnjem Vzhodu Združenje prijateljev Izraela prireja danes, v četrtek, 18. t.m. ob 18. uri, predavanje časnikarja Emanuela Corinaldija o Bližnjem Vzhodu. Predavanje bo v prostorih sinagoge v Ascobjevi uhci. Corinaldi se je rodil v Milanu, se še kot otrok presehl v Brazi-bjo, od leta 1963 pa živi v Izraelu. Obvestilo občinske uprave Goriška občinska uprava namerava material za pogrebni zavod in to na podlagi privatne Ucitacije v smislu čl. št.l točka a zakona št. 14/73 (najugodnejša ponudba). Podjetja, ki nameravajo sodelovati pri dražbi, naj pošljejo vpisno vlogo do najkasneje 12. ure 23. junija letos. V vlogi je treba navesti točno ime in naslov podjetja in morebitne reference. Za podrobnejša navodila lahko zaprosijo po telefonu 0481/20733 in 383274 oziroma po telefaksu 0481/536184 vsak delavnik od 9. do 13. ure. _PRIREJA GA SKUPINA 75 IFotografski Ex tempore Tema "Fotogram Posočja" Poto-klub Skupina 5 bo tudi letos prireja fotografski ex tem-P°re pod naslovom rotogram Posočja” -la 95. Izvedli ga bodo nedeljo, 28. maja, od ■ do 20. ure, udeležijo Pa se ga lahko ljubitelji otografije iz Furlanije tniijske krajine in Slo-enije. Vsak udeleže-Zleic lahko sodeluje z ®nim, največ pa dvema drnoma vrste Kodak 6 de 100. Filme bo posredoval organizator, Pisnina znaša, za vsak 1 rn, 25 tisoč lir. Vpi-°vanje, oddajanje fil-°v ter sprejemanje Posnetih filmov bo v ovodnjah, v Kultur-, em domu. Za razvitje j 0 Poskrbel organiza-°r’ ki pa ne odgovarja a morebitne poškodbe ali izgube. Vsak udeleženec odgovarja za vsebino posnetkov. Natečaj je tematsko vezan na Posoški prostor, kakor je mogoče že iz naslova samega razbrati. Foto-klub Skupina 75 sporoča, da bodo diapozitive ocenjevali Giuseppe Assirelli, Rafael Podobnik in Gio-vanni Viola. Odločitve komisije so dokončne. Predvidene so nagrade (v obliki bona za nakup materialov) v znesku 200, 150 in 80 tisoč lir. Dve deli bodo nagradili z diplomo. Predvajanje diapozitivov in podelitev nagrad bo v soboto, 10. junija ob 21. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah. KRONIKA Dodatni elementi obračuna pri Fari Primer poskusa umora do katerega je prišlo v soboto ponoči pri Fari, dobiva, kakor se zdi, nove dimenzije. Medtem ko je Renato Cecchini še zmeraj v priporu, so preiskovalci ugotovili, da so neznanci zažgali motor suzuki 1100, ki ga je Cecchini pustil na prizorišču srečanja motoristov. Preiskovalci pa so menda prijavili tri druge osebe, ki naj bi bile tako ali drugače vpletene v obračun. Imena Se niso znana, vendar naj bi šlo za osebe, ki naj bi Cecchiniju pomagale neposredno po dogodku, ga pospremile domov in skušale zakriti sledove dejanja. Dve drugi osebi naj bi prijavili zaradi suma prikrivanja kaznivega dejanja. VINOGRADNIŠTVO / NAD ZAGRAJEM IN PRI DOBERDOBU Napravi omogočata določitev pravega roka za škropljenje Dve novi vremenoslovski postaji so namestili na krasu Pred kratkim so na območju Zagraja in pri Doberdobu namestili dve avtomatski napravi za ugotavljanje vremenskih razmer. Napravi so kupili in namestili s prispevkom Goriškega sklada, poroča vodstvo Opazovalnice za bolezni rastlin. Namestitev naprav omogoča stalno spremljanje vremenskih razmer in pravočasno opozarjanje vinogradnikov na primerni čas za škropljenje nasadov. Opazovalnica že vrsto let sodeluje s konzorcijema za zaščito briških in posoških vin. Sodelovanje je bilo doslej nadvse uspešno. Zdaj so to sodelovanje raztegnili tudi na kraško območje, kjer sodelujejo s konzorcijem za zaščito kraskih vin. (Avtomatska postaja nad Zagrajem - foto Studio Reportage). PO UPRAVNIH VOLITVAH Tudi Fenuccio Clavora v novem videmskem pokrajinskem odbom? VIDEM - Ferruccio Clavora, dolgoletni predsednik Zveze izseljencev in bivši tajnik pokrajinskega odbora SKGZ za Videmsko in zdajšnji ravnatelj Furlanskega združenja izseljencev, bo v ponedeljek lahko postal odbornik na videmski Pokrajini. Skupaj s psihologom Lorenzom Zanonom naj bi predstavljal Severno ligo (kot zunanji elan) v odboru, ki ga bo vodil predstavnik Ljudske stranke Gio-vanni Pelizzo. Imenovanje Clavore za pokrajinskega odbornika pa je vezano na odločitev Severne lige, Ce bo neposredno vstopila v odbor ali pa bo Pelizza podpirala od zunaj. V drugem primeru bi v odbor vstopili le prestavniki Ljudske stranke in Demokratične stranke levice. V pokrajinskem odboru naj bi sedel tudi Paolo Cu-drig, do pred kratkim župan iz Sovodenj. Nad njegovim imenovanjem pa visi Damoklejev meC, ki ga predstavlja dolgo- Ferruccio Clavora letno prijateljstvo z Romanom Specogno, ki ga v teh dneh išCejo po vsej državi pod obtožbo korupcije. Zaradi tega nekateri znotraj Ljudske stranke nasprotujejo imenovanju Cudriga, za katerega se v prvi vrsti ogreva sam predsednik Pelizzo. Pokrajinski svet iz Vidma se bo sestal v ponedeljek, doslej pa ni še znano, kdo bo sestavljal pokrajinski odbor. Težave so nastale potem ko je predsednik Pelizzo sprejel kandidaturo dveh predstavnikov DSL v odboru. Temu po robu se je postavila Severna liga, ki je zahtevala, da v odboru sedijo le predstavniki lige in Ljudske stranke, to je strank, ki sta se skupaj predstavili na volitvah. Dejstvo pa je, da v ba-lotaži Pelizzo ne bi zmagal brez odločilnega prispevka levice. Dejstvo je tudi, da se je Pelizzo v drugem volilnem krogu povezal tudi z DSL (v zameno sta LS in SL podprli naprednega županskega kandidata Barazzo na videmski Občini), Čeravno ni šlo za uradno zavezništvo. Odtod zahteva Severne lige, naj odbor setavljajo le predstavniki centra, nikakor pa ne levice. Predsednika Pelizza Čaka v teh dneh dokaj zahtevno diplomatsko delo, da bo prepričal predstavnike Severne lige, naj spremenijo začetne zahteve: od predstavnikov DSL pa bo moral doseči »kompromisno« rešitev pri imenovanju odbornikov. Obstaja možnost, da ko bi se DSL odločila za zunanje elane, bi tudi Severna liga popustila. V zadnjem trenutku smo izvedeh, da je predsednik Pelizzo napovedal, da bo že danes zveCer predstavil ekipo, ki bo sestavljala pokrajinski odbor. Kaj veC pa ni hotel povedati, tako da nismo izvedeli, Ce bo med Pelizzovimi najožjimi sodelavci tudi Ferruccio Clavora. Rudi Pavšič Monfalcon (SKR): Deželna vlada naj se ogradi od agresivnih izjav posl. Romolija o Sloveniji TRST - Deželni svetovalec SKP Fausta Monfalcon je v vprašanju predsednici deželne vlade Alessan-dri Guerra označil kot skrajno agresivne izjave, ki jih je posl. Romali, deželni koordinator Forza Ita-lia, dal v nedeljo v Gorici glede odnosov s Slovenijo, ko je med drugim tudi zahteval odstop zunanjega ministra Susanne Agnelli. Glede na dejstvo, da Romolijeva stranka podpira deželni odbor, je Monfalcon spraševal Guerrovo, ali se s tovrstnimi izjavami strinja. V primeru, da se ne strinja, pa bi bilo po mnenju predstavnika SKP koristno, ko bi se od njih javno ogradila, in to v interesu najbolj osnovne politične jasnosti. Čestitke zunanjega ministra Susanne Agnelli Primorskemu dnevniku Spoštovani odgovorni urednik zelo sem Vam hvaležna za prijazno poslanico in za vabilo na proslavo ob 50-letnici Primorskega dnevnika. Ker žal zaradi predhodnih neodložljivih obvez ne bom mogla biti prisotna, Vam želim izraziti najbolj prisrčne čestitke ob tem jubileju. Vas časopis ne predstavlja samo pomembne opore etnični in kulturni identiteti Slovencev v Italiji, ampak je skozi petdeset let pomenil tudi pomembno sredstvo informiranja in komuniciranja ne samo za mzvoj gospodarskih, kulturnih in političnih dejavnosti, ampak tudi v korist boljšega in bolj poglobljenega medsebojnega spoznavanja in razumevanja med italijanskim in slovenskim narodom. Ob tej priložnosti toplo pozdravljam vse italijanske državljane slovenskega jezika in kulture, Vašemu časopisu, Vam, g. odgovorni urednik, in vsem Vašim sodelavcem pa želim še veliko koristnega dela in uspehov. Susanna Agnelli Zunanji minister Republike Italije Deželni sindikati podprli reformo VIDEM - Deželni organizmi CGIL, CISL in UIL so na zasedanju sindikalnih vodstev, ki je bilo vCeraj od devetih zjutraj pa vse do poznega popoldneva v kongresni dvorani videmske Velesejemske ustanove, tako rekoč plebiscitarno podprli sporazum z vlado o preosnovi pokojninskega sistema. Zanj se je izreklo kar 170 sindikalistov, proti pa jih je bilo samo 9, medtem ko se je eden vzdržal. Pred glasovanjem je bila dolga razprava, ki jo je uvedla deželna generalna tajnica UIL Adele Pino. Predsedoval ji je deželni generalni tajnik CISL Gian-franco Patuanelli, zaključke pa je povzel vsedržavni organizacijski tajnik CGIL Car-lo Ghezzi. Le-ta nam je izrazil zadovoljstvo spričo takšnega izida, ki je idealno kronal zelo poglobljeno debato, med katero je bilo si- cer slišati tudi kakšno kritiko. O reformi, za katero so se dogovorili ministrski predsednik Lamberto Dini in minister za delo Tiziane Treu ter voditelji CGIL Sergio Cofferati, CISL Sergio D‘Antoni in UIL Pietro Larizza, je Ghezzi zatrdil, da je pravična do vseh plasti prebivalstva, saj bo pripomogla k boljšemu ravnovesju med raznimi skrbstveno-pokojninskimi mehanizmi. Predvsem pa je sindikalist poudaril važnost ohranitve javnega pokojninskega režima, ki so ga hotele določene politične, pa tudi gospodarske sile porušiti. Sindikat se zdaj pripravlja na referendum, s katerim se bodo delojemalci in prvič tudi upokojenci, uslužbenci malih tvrdk, sezonski delavci in ljudje brez stalne službe 30. in 31. maja ter 1. junija izrekali o omenjenem sporazumu. LJUBLJANA / SEJA ODBORA DRŽAVNEGA ZBORA ZA MEDNARODNE ODNOSE Slovenska vlada naj zagotovi sredstva za ključne ustanove manjšine LJUBLJANA (STA) - Odbor državnega zbora za mednarodne odnose je soglasno sklenil, da mora vlada do naslednjega torka zagotoviti sredstva za financiranje ključnih ustanov slovenske manjšine v Italiji, sicer bo odbor na naslednjo sejo državnega zbora, ki se zaCne v torek, uvrstil predlog zakona o začasnem financiranju ustanov slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki ga je oblikovala in. predlagala skupina poslancev. Kot je na seji odbora pojasnil državni sekretar za Slovence po svetu Peter Vencelj, je vlada pripravljena ustanovam slovenske manjšine v Italiji, ki so »tik pred propadom«, nakazati 326 milijonov tolarjev izrednih sredstev iz proračunskih rezerv na podlagi ustavnih obveznosti. To je po Vencljevih besedah usklajeno s finančnim ministrom in bo jutri »najbrž« uvrščeno na redno sejo vlade. Samo nakazilo sredstev pa je po sekretarjevih besedah odvisno od likvidnosti finančnega mi- nistrstva, ki je za to dejanje pristojno. Jadranka Sturm Kocjan, predlagateljica zakona o začasnem financiranju, ki po njenih besedah uživa podporo skoraj vseh poslanskih skupin, je pojasnila, zakaj se je delovna skupina za manjšine pri odboru za mednarodne odnose odločila za takšen predlog. S sredstvi v višini 326 milijonov tolarjev bi namreč pomagali Glasbeni matico, Narodni in študijski knjižnici, dvojezični šoli v Spetru v Benečiji in Slovenskemu raziskovalnemu inštitutu ter nekaterim medijem, ki pokrivajo zamejski prostor in so zaradi neurejenih razmer na področju financiranja slovenske manjšine v Italiji že nekaj mesecev brez sredstev ter zaradi tega »na robu propada«. Do takšnega položaja je prišlo, ko je leta 1993 v Italiji nehal veljati zakon o obmejnih območjih, ki je slovenski narodni skupnosti zagotavljal finančna sredstva v višini 8 milijard lir let- no. Leta 1994 so se ta sredstva zmanjšala na 6 milijard in letos je položaj Slovencev v Italiji najslabši v povojnem Času. Težave so se povečale lani po zadnjih parlamentarnih volitvah v Italiji, ko so politični pritiski na slovensko narodno skupnost dosegli stopnjo, ki resno ogroža njeno preživetje, je poudarila Sturmova. Pojasnila je, da zaradi zapletenih birokratskih postopkov lahko traja leto ali veC, da slovenske ustanove prejmejo denar od italijanskih oblasti, višina dodeljenih sredstev za delovanje kulturnih ustanov slovenske manjšine pa je tudi sicer negotova. Mnenja elanov odbora o obeh predlogih -vladnem in državnozborskem -so bila deljena. Večina jih je menila, da je vprašanje slovenskih manjšin v tujini treba urejati sistemsko, nakar je Vencelj pojasnil, da je regularni zakon o financiranju že v postopku na vladi. Poslanci so tudi menili, da se je treba enakovredno ukvarjati s slovensko manjšino v Avstriji in na Madžarskem, vendar so se strinjali, da je v danih razmerah treba interventno pomagati manjšini v Italiji. Nekateri so celo izrazili bojazen, da bi itahjanske oblasti zaradi slovenske pomoči manjšini ustavile financiranje, saj - kot se je izrazil poslanec Dimitrij Rupel - predlagani zakon »ni v funkciji pritiska na tiste ustanove v Italiji, ki so to dolžne storiti«. Prevladalo pa je mnenje, da vladi ni mogoče brezpogojno zaupati, saj v preteklih letih tega vprašanja ni ustrezno rešila. Sturm-Kocjanova je opozorila na lanskoletni primer, ko je državni zbor po težavni poti dosegel, da so slovenskim ustanovam v Italiji zagotovili 100 milijonov tolarjev sredstev. Zato je odbor soglasno podprl predlog podpredsednika in predsedujočega odboru Boruta Pahorja, da zakon skupine poslancev uvrstijo na naslednjo sejo državnega zbora 23. maja, Ce vlada do tedaj ne bo izpolnila svoje obljube. SKLAD MITJE CUKA Šolske ali drugačne težave otrok Jelka Cvelbar Ob koncu šolskega leta se navadno intenzivneje sprašujemo ali šola res uresničuje vse možnosti temeljitega izboraževanja in vsestranskega osebnostnega oblikovanja otrok ali se ne dogaja prepogosto, da prav šola jemlje otrokom motivacijo, dobro voljo in prirojeno željo po znanju. Se prevečkrat se dogaja, tako menimo, da družina opravlja tiste naloge, ki bi bile dolžnost šole: to pride najbolj do izraza pri domačih nalogah, o Čemer smo pisali pred tednom dni. Ce pa starši niso pripravljeni trobiti v skupni neobre-menjujoci rog in skušajo včasih kritično izboljšati to, kar nudi sola, zaidejo največkrat z njo v konfliktno razmerje. Pred tednom dni smo na primer omenili možnost, da bi starši poslali svoje otroke v šolo brez naloge, Ce bi jim bile domače naloge pretežke, Ce bi jih ne znali rešiti, Ce bi jih ne mogli napisati tako, da bi služile svojemu namenu. To je seveda lažje svetovati, kakor pa uresničiti. Otrok, ki pride brez naloge v šolo, postane velikokrat predmet zasmehovanja svojih sošolcev in občuti vsaj »moralno« kazen učitelja ali profesorja, kljub opravičilu staršev. To ima namen seznaniti vzgojitelja z dejstvom, da starši vedo, česa otrok ni opravil. Kajti odgovoriti bi si morali na pomembno vprašanje, koliko lahko otroku koristi naloga, ki jo piše pod velikim pritiskom v poznih večernih urah, v napetosti družinskega kroga, ob snovi, ki je ni povsem dojel in razumel. Seveda lahko starši že od vsega začetka pomagamo otroku po svoje. Ce se spominjamo, kako je bilo, ko je stopal v Solo, potem nam mora biti še v oCeh njegova želja po znanju - njegova vedoželjnost in njegovo navdušenje. Od tedaj so se verjetno nekatere stvari spremenile: nekateri otroci so vestnejši, uCijo se pridno, ker jim navdušenje ni zamrlo; drugi to počenjajo, ker morajo paC ustrezno odgovarjati pričakovanju staršev; tretjim pa je šola španska vas. So pa tudi taki, ki jim je šola le prizorišče, na katerem izlivajo vse tiste svoje značilnosti, ki jih rešujejo iz zavožene situacije v družini. Tako pOy stanejo glavne osebe-junaki dneva (v slabem ali dobrem) sredi svojih vrstnikov s tem, da se poslužujejo najveejih neumnosti in vCasih nastopaštva nasproti profesorjem. Pri njih ne gre za to, da »niso ni za Solo«, (s tako razsodbo se najlaže rešimo problema) marveč za ustreznost ali neustreznost ravnanja družine in šole s takirn otrokom. Navadno obema zmanjka potrpljenja zanj (vCasih prehitro). Posebej delikaten je vsak prehod iz nižje na višjo stopnjo šolanja ali iz ene na drugo šolo. Takrat imajo lahko težave tudi tisti, ki so bili sicer znani kot dobri učenci. Pozorna dužina in pozorni vzgojitelji bodo nedvomno kaj kmalu ugotovili, za katere težave gre in tudi kdaj gre za težave prehodnega značaja, ki jih bo mogoče uspešno in ustrezno rešiti z nekaj dobre volje. Torej ne gre vselej za preobremenjenost, marveč velikokrat za neustreznost načina podajanja snovi in odnosa do njega samega spričo okoliščin, v katerih živi in se razvija otrok. Veliko in pomembno vlogo ima vzdušje, ki ga znamo ustvariti. Ce otrok odrašča, se razvija, živi v vedrem vzdušju, drugače uspeva kakor tisti, D mu je vseskozi usojeno napeto vzdušje, v katerem domači pritisk kakor v začaranem krogu rojeva šolskega in šolski udari nazaj na domačega. Zato tudi ocene - naj bodo izražene v številkah, Črkah ali mnenjih - nic resničnega ne povedo staršem, ki živijo mimo svojega otroka, in ga ne poznajo in v primem, da tudi pedagog živi mimo svojega učenca in ga ne pozna, nic resničnega ne pomenijo - razen to, da so izpolnile uradno zahtevo. To se dogaja, ko pedagog ne ve za otrokove sposobnosti, za njegove možnosti, za morebitne ovire in resnično zanimanje. Pravzaprav bi lahko rekli, da je v primeru, ko si odrasli (v vlogi staršev ali pedagogov) ne jemljemo dovolj časa za spoznavanje otroka, sleherna kazen, ki mu jo naprtimo, ker po našem mnenju ni izpolnil svoje dolžnosti, le poskus utišanja naše vesti. Tako smo paC le nekaj storili (kaznovali smo ga), Čeprav to ni bilo tisto bistveno in edino, kar je pričakoval od nas (posvetiti mu naš cas dobro voljno). Avtomatizem za pomiritev vesti deluje približno tako, kakor nakup nove igrače (ta J6 lahko tudi računalnik, motorček ali nekaj podobnega in starosti ustreznega), kot nadomestek za Cas, ki ga za otroka nikoli nimamo. Zveni morda nekoliko preveč filozofsko - Pa vendar! Življenje, ki ga živimo, ne dopušča časa, da bi spoznali sebe, svojega bližnjega, naša in njegova Čustva. Vsak trenutek napolnimo s službeni mi dolžnostmi, z nakupi, s televizijo in z nmo gocim takim, kar nas oddaljuje od poglabljanja v Čustva, misli in življenje nasploh. Prav to nepoznavnaje bistva pa je pravzaprav možni vir za vse nesporazume - tako za upiranje v šoli, kakor za nerazložljivi in nerazumljivi samo mor mladostnika, »ki mu nic ni manjkalo«. fARCO„i PlIME CHEMICALS , 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 tel. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMA® COSMETICS ITALY gospodarstvo in finance FINE CHEMICALS 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMA COSMETICS ITALV ^TRGl / LIRA SPET NAVZDOL Francoski frank spravil v težave vse evropske trge Borza sklenila majski ciklus MILAN - Francoski de-Darni trg je vselitev Jac-Taesa Chiraca v Elizejsko Palačo »pozdravil« s kaj jaalo obetavnimi signali ^ povzročil težaven dan tudi na ostalih evropskih tugih. Na valutnih trgih Se namreč širi pre-Pdčanje, da obljube no-Vega francoskega pred-Sednika o povečanju zaposlenosti napovedujejo Politiko močne eskpan-^je monetarne baze, to Pa posrednikom daje skopati, da bi se utegnila Chirac in Kohl na današ-ujem srečanju pogovarjati tudi o morebitnem razvrednotenju francoskega tranka. Ta je popoldne v Uienjavi z glavnimi bankovci izgubil povprečno 1 odstotek in potegnil za seboj tudi britansko in dalijansko valuto. Lira je tako - tudi po zaslugi no-Ve ošibitve dolarja - popustila do marke in do dolarja in praktično »zapravila« ves zaslužek, ki 8a je bila ustavila v prvih dneh tedna. Kot je v zadnjem času v navadi, se neugodne-dru gibanju lire pridružujejo tudi finančni dgi. Za milansko borzo Velja, da je bil zadnji dan Urajskega ciklusa izazito tehničen, v znamenju Uravanavanja računov, vendar precej soliden in sposoben preprečiti večja dihanja. Kljub neugodne-dru gibanju lire in po-§odb future na državne vrednotnice, se je borzni trg kar dobro odrezal in pospravil zadnji dan majskega kroga z naslednjimi rezultati: vrednost poslov je dosegla lepo raven 965,8 milijarde lir, splošni kazalec MIB je popustil za 0,29 odstotka, zadnji Mibtel je izgubil komaj 0,18 odstotka, Mib-30 pa 0,24. Med najbolj iskanimi vrednotnicami so bile Ambroveneto, ki so pridobile skoraj 4, in Telecom, ki so se ovrednotile za skoraj 3 odstotke. ABI noče niti slišati o znižanju bančnih obrestnih stopenj RIM - Nobene možnosti ni, da bi se aktivne bančne obresti znižale. Tako vsaj meni predsednik združenja bank ABI Tancredi Bian-chi: »Ce bi se bančne obresti zdaj znižale v enaki meri, kot je padla donosnost državnih vrednotnic,« je dejal, »bi namreč prišli do razkoraka oziroma do dveh družin obrestni mer.« Predsednik bančnega združenja pri tem izhaja iz ugotovitve, da se je donosnost državnih certifikatov v zadnjih mesecih močno povečala, medtem ko so bančne obrestne mere doživele veliko manjšo rast. Zato je po njegovem prepričanju potrebno zbližanje med obema obrestnima »družinama«, vendar pri tem ABI izključuje možnost, da bi se to zgodilo z znižanjem bančnih obrestnih mer. Med italijanske bankirje se je medtem vrnil optimizem glede gibanj na valutnih trgih javne finance. »Sporazum med vlado in sindikati o pokojninski reformi,« je dejal Bianchi, »je nedvomno element, ki sprošča napetosti in ki omogoča nižanje donosno- sti državnih certifikatov, s tem pa ugodno vpliva na državno bilanco.« Najtežji trenutek je torej za nami, dodaja predsednik ABI, trgi so bolj sproščeni in tudi strah pred naraščanjem inflacije je zelo omejen. »Ce se bo nadaljevala dobra socialna klima, pravilna politika plač in. javnega proračuna in če se bo postopoma nižala javna poraba, potem ni nevarnosti za naraščanje cen. V tem mesecu še lahko pričakujemo rahel dvig inflacijske krivulje po inerciji aprilskega zvišanja, v naslednjih mesecih pa bi se morala krivulja preusmeriti navzdol.« In končno še ocena položaja lire: za predsednika italijanskih bankirjev je zgornja meja 1.100 lir za marko povsem dosegljiva, vendar je treba upoštevati, da na tečaj italijanskega bankovca vplivajo različna križanja med valutami, v prvi vrsti razmerje med dolarjem in marko, ki je tako kot razmerje med dolarjem in jenom odvisno od mednarodnih razmer, na katere Italija ne more vplivati. Rast trga državnih vrednotnic RIM - Trg takoimenovanih pogodb future se bo najbrž že v kratkem obogatil za nov »proizvod«. ki bo vezan na medbančno liro in na valute nasploh. Novico, ki so ji z zanimanjem prisluhnili vsi pomembnejši mednarodni trgi, je včeraj na letnem občnem zboru operaterjev telematskega trga državnih vrednotnic (MTS) in italijanskega trga za pogodbe future (MIF) potrdil predsedujoči Lu-cio Rondelli. Oba finančna trga, katerih kratice so večini javnosti neznane, sta lani doživela močan pospešek poslov in pomnozitev vrte tistih, ki operarirajo na njih. Telematski trg državnih vrednotnic ima na primer 276 članov, od tega 40 glavnih operaterjev in 16 specialistov, skupna vrednost lanskih poslov pa je dosegla skoraj 4 milijone mi- lijard lir. V prvih letošnjih mesecih je prišlo do nadaljnje, velike rasti poslov, ki dnevno že presegajo 27 tisoč milijard lir in se od časa do časa povzpnejo vse do 30 tisoč milijard. Na trgu future pa so lani sklenili 4 milijone 350 tisoč pogodb, od katerih velja vsaka 250 milijonov lir. Gre nedvomno za pomemben rezultat, ki je še toliko večji, če upoštevamo lanske valutne in finančne pretrese, na katere sta oba trga zelo pozitivno reagirala. K uspehu trga državnih vrednotnic pa je prispevala tudi lanska reforma, ki je povečala njegovo likvidnost. Trg future je mlajši od trga vrednotnic, ki ima že sedem let, vendar njegova dejavnost nenehno narašča, saj postajajo finančni derivati neke vrste blažilec najrazličnejših tveganj, v prvi vrsti na področju, medvalutnih tečajev in obrestnih stopenj. Na račun te svoje prednosti se je trg future lani močno konsolidiral in pritegnil naraščajoče število domačih in tujih uporabnikov. Kaj pa perspektive? Za trg državnih vrednotnic velja, da bo utrdil svojo vlogo volana za ves park državnih vrednotnic, potem ko je leta 1993 prišlo do internacionalizacije italijanskega javnega dolga. Po zadnjih podatkih so tuji investitorji vložili v ta dolg več kot 100 tisoč milijard lir. Na tele-matskem trgu je kotirano 69,7 odstotka vseh državnih vrednotnic v obtoku, v prvih štirih mesecih letos pa je zamenjalo lastnika kar 37 odstotkov kotiranih certifikatov. Gre torej za resnično veliko številko, ki dokazuje potencialnost tega sektorja. PAVKI / OBČINSKI DAVEK NA NEPREMIČNINE Nekaj novosti za ICI SEJMI / ODPRLI GA BODO V SOBOTO V Padovi vse pripravljeno za najstarejši italijanski sejem TRST - Bliža se junijska obveznost za plačilo občinskega nepremičninskega davka ICI. Za leto 1995 lahko občine na osnovi spre-toenjenih zakonskih določil na svojem ozemlju uvedejo diversificirane vrednosti količnikov. Napre-ntičninski davek na stavbe, ki služijo kot prvo stanovanje je lahko nižji od tistega, ki bremeni druge nepremičnine, v nobenem primeru pa ne more zdrkniti Pod mejo 4 promilov. V tem primeru pa mora občina povečati ostale količnike, ker mora vpisati v Proračun in torej iztržiti s kompenzacijo vsaj enak davčni priliv od nepremičnin. Finančno ministrstvo je v preteklih dneh z odlokom na novo uskladilo vrednost količnikov davka ICI, ki so ga podjetniki dolžni plačati na poslopja, Uvrščena na davčni tabeli v skupino D. Obdavčljiva os- nova, na vrednost katere mora podjetnik izračunati dolgovani davek, je rezultat uskladitve nakupne cene dobrine s količnikom, ki je določen za ustrezno leto. Za leto 1995 velja usklajevalni količnik 1,04 in se za prejšnja leta postopno viša vse do vrednosti 1,93 za nakupe pred letom 1982. Upošteva se vrednost, ki jo je nepremičnina imela 1. januarja 1995, tako da so izvzeti morebitni povečani stroški v teku letošnjega leta. Dd 30. junija morajo podjetniki prijaviti občini morebitne povečane stroške in vrednost nepremičnine v teku leta 1994, medtem ko bodo letošnje spremembe prijavili prihodnje leto. Če pa se je obdavčljiva vrednost nepremičnine povečala le zaradi uskladitvenega postopka na osnovi novih količnikov, podjetnik te spremembe ni dolžan prijaviti. Boris Simoneta PADOVA - Splošni sejem v Padovi je s svojimi 73 leti najstarejši in tudi prvi te vrste v Italiji. Letošnja izdaja se bo začela v soboto, 20. maja, odprt pa bo do vključno nedelje, 28. maja. Vendar ne gre samo za najstarejši sejem v Italiji, temveč tudi za enega najbolj obiskanih: lani si ga je ogledalo 230 tisoč obiskovalcev. Letos se bo sejem razprostiral na 80 tisoč kvadratnih metrih razstavnega prostora, največ v paviljonih. Nekatere so dogradili v zadnjih letih, pa čeprav marsikdo v Padovi meni, da bi bilo bolje novo sejmišče zgraditi na drugem prostoru, zunaj mesta, saj je sedanji, nedaleč od železniške postaje, v mestnem središču, kjer se je v sejemskih dneh težko premikati z avtomobilom in še težje parkirati. Letošnjega sejma se bo neposredno ali posrednoude-ležilo več kot tisoč podjetij. Med njimi bodo tudi tujci iz kar 70 držav z vseh petih celin. Med njimi seveda prednjačijo Evropejci, tudi naj- bližji sosedje. Prisotna bodo tudi nekatera slovenska podjetja, Se zlasti tista iz primorskih krajev, v prvi vrsti pa gostinska in turistična, saj je dobro znano, da je dežela Veneto, kjer se Padova nahaja, za Slovenijo zelo zanimiva. Poleg že znanih slovenskih zdravilišč in igralnic, ki so tega sejma udeležujejo že več let, bo letos navzoča z enotno promocijo tudi Soška dolina. Pred slovenskimi stojnicami se bo prav gotovo ustavilo veliko potencialnih gostov. Na ogled bodo tudi nekatere posebnosti. Poleg domače in tuje turistične ponudbe bodo razstavljene naprave za opremo gostinskih lokalov, italijanska in tuja obrt, gradbena operativa, avtomobili vseh vrst, naprave za kampiranje in turizem na prostem, pohištvo itd. Skratka, sejem je namenjen najširšemu bčin-stvu, prireditelji pa so prepričani, da bo tudi letos pritegnil veliko obiskovalcev. Marko VValtritsch NOVICE Do 31. maja plačilo salda prispevkov INPS TRST - Trgovski in obrtni zavarovanci morajo letos dva meseca prej kot lani plačati morebitni saldo socialnih dajatev pokojninskemu zavodu INPS za leto 1994. Do 31. maja 1995 so namreč dolžni izračunati in poravnati prispevno razliko le v primeru, Ce je bila skupna vrednost vseh podjetniških dohodkov v letu 1994 višja kot leto prej. Na dohodke v razponu med 19.154.000 in 55.363.000 lir morajo plačati 15-odstotni delež, na višje dohodke, vse do vrednosti 92.272.000 lir, pa je prispevna obremenitev 16-odstotna. Zavarovanci morajo od konCne vrednosti dolgovanih socialnih dajatev odšteti predujma, ki so ju plačali julija in oktobra lani. Podatke o poravnanih zavarovalnih prispevkih INPS in datum posameznih vplačil bodo obrtniki in trgovci morali po novem navesti tudi v davčni prijavi. (B) Za Luigija Abeteja je bil Amato najboljši premier TURIN - Najboljši predsednik vlade v zadnjih .petih letih je bil Giuhano Amato, je včeraj na nekem srečanju piemontskih industrijcev izjavil predsednik Confindustrie Luigi Abete. Po njegovem mnenju je bil Amato prvi, ki mu je uspelo sprejeti sicer nujne, a izjemno težke ukrepe, medtem ko je o Berlusconiju dejal, da je bilo njegovo obdobje »najbolj zapleteno« in da mu ni uspelo napraviti tisti korak naprej, ki bi ga bil moral uresničiti. Sicer pa »vsaka država mora sprejeti in uporabiti vladarje, ki si jih izbere«, je dodal Abete, ki se je pomudil tudi pri pokojninski reformi in pri denarnem trgu, za katerega je izjavil, da ga je poživila ustavitev naraščanja cene denarja in večja notranjepolitična stabilnost. Antitrust prižgal zeleno luč za prodajo Stocka RIM - Prehod tržaške tovarne žganih pijač Stock, ki je bila ustanovljena leta 1884, v nemške roke, ima od včeraj tudi žig antitmsta. Organ za nadzor nad konkurenco in trgom namreč v operaciji ni zasledil elemetov, ki bi lahko motih trg ali omejevali prosto konkurenco, zato je svojo privohtev včeraj objavil v posebnem vestniku. Prva čisto »ženska« banka GENOVA - V Genovi so te dni odprli novo fialial-ko zavoda Banca Nazionale del Lavoro, katere posebnost je ta, da jo vodijo same ženske. Gre za prvo tovrstno izkušnjo v italijanskem bančnem sistemu, ki po zagotovilih osrednjega vodstva BNL nima nobenega simboličnega pomena, ampak je do nje prišlo praktično po naključju. Pri selekciji novega osebja se je namreč najbolje odrezala skupina žensk, ki je že v prvih dveh tednih poslovanja podružnice prišla do kar lepih rezultatov pri zbiranju hranilnih vlog. ADRIA AIRWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU LJUBLJANA - PRAGA - LJUBLJANA 3-krat tedensko. Ponedeljek, sreda, petek Informacije in rezervacije: .ADRIA AIRWAYS. Ljubljana, Kuzmičeva 7 tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6 tel. 061/313-312 • ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3 tel. 062/27-038, 26-155 • ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45 tel. 066/38-458, 38-512 H AVSTR IJ A h »Poletni bencin« proti ozonu? Pilotni projekt DUNAJ - Novi avstrijski minister za okolje Bartenstein je javnost presenetil s predlogom o morebitni uvedbi »poletnega bencina«, goriva, ki naj bi reduciral ozonsko obremenitev. Hkrati se je minister izrekel za to, da se bi Avstrijci v poletnih mesecih enkrat na teden odpovedali avtomobilu in se posluževali javnih prevoznih sredstev. Oba predloga sta pri parlamentarnih strankah naletela na pozitiven odmev. Zeleni.so zahtevali Se dodatne ukrepe proti ozonski obremenitvi. (I.L.) AVSTRIJA / ALARM PRI VARNOSTNIH ORGANIH Nevaren terorist zbežal iz zapora Po dveh urah so ga našli v neki kleti Ivan Lukan DUNAJ - 35-letni kuvajtski terorist Tvvafik Ben Ahmed Chaovali je včeraj poskrbel za obsežno policijsko akcijo v Gornji Avstriji. Teroristu je v opoldanskih urah uspelo pobegniti iz zapora v Garstenu, kjer je bil zaprt zaradi krvavega atentata leta 1985 na dunajskem letališču, ulovili pa so ga že dve uri kasneje v kraju Steyr, nedaleč od Garstena. Chaovali je veljal za enega najnevarnejših teroristov, pripadal pa je terorističnemu krilu Palestinske osvobodilne organizacije (PLO), ki je na »Črni petek« 27. decembra leta 1985 skoraj istočasno izvedla krvava atentata na dunajskem letališču Schvvechat in v Rimu. Chaovali je - skupaj z dvema drugima teroristoma - izvedel atentat na Dunaju. Napad je terjal štiri človeških življenj, nad deset potnikov in člani letališkega osebja pa je bilo hudo ranjenih. Teroristi so med varnostno kontrolo začeli streljati na potnike, pri napadu pa so uporabili tudi več ročnih granat, katere so vrgli med čakajoče ljudi. V spopadu z organiz varnostne službe na letališču je bil ustreljen tudi en terorist, ostala dva terorista pa sta bila aretirana. Kot na Dunaju, se je tudi napad teroristov PLO v Rimu končal s pokolom več nedolžnih ljudi. Chaovalija je avstrijsko sodišče leta 1986 zaradi umora dveh oseb obsodilo na dosmrtno jeCo. Premestili so ga v zapor v Garstenu, odkod mu je včeraj uspelo pogebniti. Okoliščine, ki so teroristu omogočile začasni beg iz visoko zavarovanega zapora, včeraj Se niso bile znane, izvedelo se je samo, da je pobegnil skozi okno stranišča, pri skoku čez ograjo pa se je težje poškodoval nogo, kar ga je močno obremenilo pri begu. Preplaval je sicer še reko Enns, nato pa se skriv v kleti neke privatne hiše, kjer so ga policaji odkrili in aretirali. DUNAJ / SOD1SCE žirinovskijev gostitelj šel med reveže Ni imel denarja za vožnjo CELOVEC/DUNAJ -Koroški industrialec Edvvin Neuvvirth (69), decembra leta 1993 gostitelj ruskega ultrana-cionalista Vladimira Zirinovskega, se bi včeraj pred dunajskim deželnim sodiščem moral zagovarjati zaradi kršenja zakona o oživljanju nacizma. Toda do sodne obravnave ni prišlo. Nekdanji član zloglasne Waffen-SS se namreč ni pojavil na Dunaju, svojo odsotnost pa je utemeljil s tem, da nima toliko denarja, da bi lahko plačal vozovnico s Koroške na Dunaj. Sodišče je nato sklenilo, da bo izdalo nalog za prisilno privedbo obdolženca ter preložilo sodno obravnavo za nedoločen čas. Neuvvirth je obtožen, da je ob robu Žirinovs-kovega obiska na Koroškem zanikal obstoj plinskih celic v nemških koncentracijskih taboriščih. V (posnetem) pogovoru z urednikom Avstrijske radiotelevizije (ORF) pa je Neuvvirth celo trdil, da v Nemčiji sploh niso obstajala koncentracijska taborišča. Glede plinskih celic pa je dejal, da pozna raziskave, po katerih je moč sklepati, da takih ni bilo. Neuvvirth je kasneje skušal popraviti svoje izjave in dejal, da gre očitno za nesporazum. Neuvvirthu v slučaju obsdobe grozi do deset let pripora. Ivan Lukan NOVICE Avstrija »advokat« madžarskih prizadevanj za pristop k EZ DUNAJ - Madžarski državni predsednik Arpad Gbncz, ki se mudi na tridnevnem uradnem obisku v Avstriji, je od najvišjih avstrijskih pohtikov dobil zagotovilo, da bodo podprti madžarska prizadevanja za čimprejšnji pristop k Evropski zvezi (EZ). Zvezni predsednik Thomas Klestil je celo dejal, da bo Avstrija nastopila kot »advokat mardžarskih prizadevanj za pristop k EZ«, svojo podporo pa je visokemu gostu iz sosednje države zagotovil tudi zvezni kancler Franz Vranitzky. Klaus Liebscher imenovan za predsednika Narodne banke DUNAJ - Zdaj je vest tudi uradna: Klaus Liebscher (56) bo s 1 .junijem nasledil sedanjo predsednico avstrijske Narodne banke Schaumayerjevo(63). Sklep je že sprejela zvezna vlada, pogodba pa je sklenjena na pet let. Finančni minister Staribacher je ob tej priliki poudaril, da bo plača novega šefa Narodne banke »bistveno manjša od ddsedanje plače Schaumayerjeve«, ki je letno zaslužila kar šest milijonov šilingov. Liebscherjev letni osebni dohodek naj bi znašal okrog štiri milijone šilingov. KOROŠKI SLOVENCI / VOLITVE PRI NARODNEM SVETU NSKS računa s 3500 volilci CELOVEC - Preteklo nedeljo se je začel prvi krog volitev novega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) ter prvi krog volitev v Zbor narodnih predstavnikov NSKS. Volitve bodo trajale do 24. maja, volilno pravico pa imajo vsi člani te politične organizacije koroških Slovencev in tudi t.i. volilni člani NSKS, osebe, ki se - kljub nečlanstvu - hočejo udeležiti volitev NSKS. Po mnenju tajnika NSKS Franca We-deniga se bo volitev udeležilo okrog 3500 oseb, torej število, ki točno od- govarja številom volilcev Enotne tiste pri deželno-zborskih volitvah 1. 1994. Kandidati za predsednika prenovljenega NSKS so sedanji podpredsednik in pravnik Pavle Apovnik (60), poslovodja Zveze slovenskih zadrug v Celovcu Joža Habemik (49), član osrednjega odbora NSKS ter sosveta za koroške Slovence verouči-telj Nanti O lip (39), po-slovodeči tajnik Enotne liste Bernard Sadovnik (31) ter politični tajnik Enotne liste (EL) in odvetniški pripravnik Rudi Vouk (30). Ce - kot pričakujejo po- litični opazovalci - nihče od kandidatov v prvem krogu ne bo dosegel absolutno večino glasov, bo o novem predsedniku odločil drugi krog volitev, ki bo v drugi polovici junija in v katerem bosta nastopila le še tista dva kandidata, ki sta v prvem krogu zbrala največ glasov. V prvem krogu volitev za 60-članski Zbor narodnih predstavnikov NSKS bo neposredno izvoljenih 20 oseb - kandidati, ki so v njihovem volilnem okolišu dobiti največ glasov. Ostali Člani bodo izvoljeni v drugem krogu, ki bo konec junija. Ivan Lukan AVSTRIJA^ Neisser pomirja v sporu z ze enimi Nesoglasja v OVP DUNAJ - Konfrontacija med zelenimi in Ijj1' dsko stranke (OVP), &)° je pretekli teden povzročil predsednik kluba p° slancev OVP Andreas Khol - v zvezi s spodletelim atentatom na daljnj0' vod blizu Dunaja je govoril o »zelenih anarhistih8 - je zdaj privedla do n*3' soglasij znotraj ljudske stranke. 2. predsednik državnega zbora Hubert Neisser je dokaj jasno kritizira izjave svojega strankinega kolega in zavrnil Kholovo napoved, češ da ljudska stranka »skupaj z zeleni mi ne bo sprejela noben ustavni zakon, dokler se le-ti ne bodo verodostoj no odpovedati nasilju«-Neisser je Khola ob tem opozoril na dejstvo, da velika koalicija socialdemokratov in ljudske stranke nima veC za spre jemanje ustavnih zak° nov potrebne dvotretjin ske večine. Predsedni kluba poslancev OV tako ne bi kaznoval opo zicijo, temveč otežkoCi položaj koalicije, je P° udaril Neisser. Kot znano, je Khol ze politiku zelenih v duna) skem rotovžu Petru Pilzu očital »osebno bližino do levo-anarhistične scene«-Ta je Kholove trditve oz načil kot »eno samo laZ<< in opozoril na stališče ze lene frakcije v parlarnen-tu, da bodo stike z ljudsko stranko ostali omeje ni na najnujneše zadeve, dokler se njihov predsed nik poslanskega kluba ne bo opravičil za svojo izja vo. Pilz je še poudaril, da so zeleni dostikrat doka zali, da so gibanje, ki od ločno nastopa proti vsa kršni obliki nasilja. P-b-J MADŽARSKA Maix in Lenin sta tržno zanimiva Blaise Szolgyemy / Reuter SAJOVELEZD - Na običajen dan vas v Leninovem pubu pričakajo natakar, pešCica gostov v različnih stanjih opitosti in nekaj sto podob Vladimirja Iliča Lenina. Slike prikazujejo ustanovitelja sovjetske države pri agitiranju na zborovanju, in sicer kot mladega moža ob svoji materi in kot starca med poziranjem. Njegovo podobo obdajajo zastave, priponke in nalepke na zidovih, za blagajno in celo na stropu. Ta komunistična zbirka spominov v revni pokrajini Sa-jovelezd, ki leži daleč od glavnih prometnic in turističnih območij, je postala pravi hit med krajani in privablja goste iz vse države in celo tujine. Sest let po nastopu demokracije so se komunistični simboli in voditelji vrniti kot kič. Od okrasa v restavracijah do turističnih spominkov. Leninov pub je brez dvoma najbolj nenavaden primerek novega trenda. To je nizka, temačna zgradbica z umazanimi ploščicami ter neudobnimi lesenimi mizami in stoti. Kokoši kljuvajo črve pred vrati, gostje pa morajo uporabljati stranišče na prostem. Natakar in lastnik Istvan Horvath meni, da je njegovo gostišče uspešno, ker Madžare na nenasilen način spominja na neprijetno zgodovino. »Vse te priponke in zastave so bile okoli nas dolga leta, predstavljajo del naše zgodovine,« je povedal lastnik, oblečen v uniformo rdeče armade. »Za ljudi so ti simboli tukaj sprejemljivi, ne bi pa jih mogli gledati v mestni hiši.« Na Madžarskem, pa tudi drugod v Vzhodni Evropi so biti komunistični simboli štiri desetletja navzoči ppvsod. Vsako javno zgradbo je krasila rdeča zvezda, v vsaki pisarni in učilnici je visela Leninova stika ali pa podoba kakega drugega znanega komunističnega vo- ditelja. Po zlomu totalitarnega sistema leta 1989 so mnogi Madžari takoj uničiti te simbole. Delno zaradi sovraštva do njih, delno zato, da bi bili videti privrženi novi politični usmeritvi. Nekateri so komunistične ikone prodali tujim turistom, ki so v letih 1990 in 1991 množično drli po spominke iz umirajoče zgodovinske dobe. Istvan Czvitko je v Budimpešti že pred dvema letoma odprl lokal Manam, bolj tržno inačico Leninovega puba, ki je okrašen z nešteto priponkami, rdečimi zvezdami in fotografijami nekdanjih komunističnih diktatorjev. Poleg tega steno krasi ogromna tapeta s podobo Lenina v spodnjicah, mize pa so ločene z bodečo žico. Kako globoko so sile tržnega gospodarstva potisnile svete marksistično-leninstične simbole, je najbolj očitno v parku na obrobju Budimpešte. Tukaj so gigantski kipi Marksa, Leni- na, »revolucionarnih delavcev« in tisoCe drugih komunističnih podob postavljeni v koncentričnih krogih na sveže pokošeni trati. Lani so park, ki ga je v začetku upravljala mestna oblast, predati v roke zasebniku. Ta je ob parku postavil trgovinico s spominki, kjer lahko turisti ob donečih zvokih partijskih pesmi kupijo tudi prazne pločevinke z napisom: Zadnji izdihljaj komunizma. Nekatere pa takšno roganje moti. »Zelo me jezi, ker zasmehujejo dosežke socializma,« je izjavil Istvan Tuza, tiskovni predstavnik Socialistične stranke delavcev, trdovratnih pristašev stare komunistične partije. Komunistično oblast raje opise z besedo »socializem«. Marksizem kritizirajo tudi drugi. Skupina desnosredinskih politikov je skupaj s protikomunističnim voditeljem delavcev Sandorjem Raczem re- stavracijo tožila. Očitajo ji, da trivalizira trpljenje, ki ga je povzročila sovjetska oblast. Tožba se je osredotočila na uporabo rdeCe zvezde, ki se po madžarskem zakonu ne sme pojavljati v javnosti. SodišCe je tožbo lani zavrnilo. Politiki so takoj vložiti priziv, vendar sodišče končne sodbe še ni izreklo. Tudi Czvitko priznava, da ima zasmeh komunizma tudi nenačrtovane posledice. »Menim, da smo prav mi na neki naCin utrli pot vnovični družbeni sprejemljivosti komunizma,« je namignil na volilno zmago socialistov maja lani. V stranki je namreč veliko nekdanjih reformiranih komunistov. Vendar pa C vitko priznava, da vse to počne le zato, ker se žeti veliko Madžarov in tujih turistov rogati staremu sistemu. »Mi le zabavamo ljudi in jim pri tem nudimo še nekaj posebnega,« je izjavil. »Trg zahteva izvirnost.« Sporazum med ZDA in Madžarsko VVASHINGTON (AFP) ' Ameriški obrambni sekretar VVilliam Perry in njegov madžarski kolega Gyorgy Keleti sta v torek v Pentagonu podpi' sala načelni sporazum o skupnih vojaških raziskavah. V skladu s sporazumom bosta državi opravljali skupne raziskave na področju zračne obrambe ter razvoja opreme za primer kemičnih, bioloških ali jedrskih spopadov. »Raziskav se bomo lotili kot enakovredni partnerji, saj smo odkrili vzajemen interes na veC podr°J čjih,« je poudaril amerisk1 obrambni sekretar Willianl Perry, ki je podpis sporazuma označil kot »pomemben koraK v odnosih z Madžarsko«. . Madžarski obrambni minister Keleti je ob podpisu upanje, da bo ta prispeval Čimprejšnji pridružitvi Madžarske k Natu. »Hočemo postati partnerji in zavezniki,« )e Se izjavil. KULTURA ,7. Četrtek, 18. maja 1995 MISELNI TOKOVI Za Willyja Pasinija prehrana in spolnost tesno povezani Tatjana Dolhar Človek v svoji življenjski dobi Preživi petnajst let pri mizi in sa-ttJo 40 ur med rjuhami v nežnih objemih. S to ugotovitvijo je zaCel svoj poseg v zaključnem delu 15. kongresa psihosomatike, ki je potekal prejšnji teden v našem mestu, Willy Pasini, zdravnik in psihoterapevt, izvedenec za seksologijo na ženevski univerzi. V svojih raziskavah, ki jih je strnil v svoji zadnji knjigi »Hrana in spolnost: zaveznika ali tekmeca?«, se )e Pasini osredotočil na soodvisnost, ki naj bi potekala med hrano in seksom. »Sladkosnedneži življenja, a to so navadno ljudje, ki so dosegli blagodejno ravnovesje in se dobro počutijo, znajo uživati tako ob pogrnjeni mizi kot naed posteljnino. Kot da bi analogija ustvarjala zavezništvo. Pri ljudeh, ki trpijo, pa se navadno vzpostavijo kompezacijski mehaniz-nai in skoraj vedno hrana nadomesti spolnost in ljubezen«. Afek-hvnd pomanjkanje skušamo torej nadomestiti z uživanjem sladkarij. V tem kontekstu lahko pride celo do manjše odvisnosti od Čokolade, kar pa ima sicer tudi svojo kemijsko utemeljitev, saj si z Uživanjem čokolade priskrbimo Posebno kemijsko prvino, to je fe-nil- etilamino, ki jo naš organizem Proizvaja, ko smo zaljubljeni. V balilji so »nutello« v primerih Prekomernega uživanja poimenovali kar za metadon ljubezni. Povezave med hrano in psiho torej niso zanemarljive. Odtod tudi vedno večji uspeh psiho diet, kajti rezultati dokazujejo, da ne more shujševalna kura, ki ne upošteva psiholoških in socialnih elementov, ki tičijo v motnjah pri prehranjevanju, doseči zaželenih rezultatov. Tako si tudi ni mogoče zamišljati, da bi lahko človeka pod velikim pritiskom stressa prisilili na kak posebno strog dietetični režim. Zato pa so veliko bolj učinkovite termalne terapije. Sploh je Pasini mnenja, da je za motnje pri prehranjevalnih navadah v veliki meri odgovoren socialni pritisk. To je primer bulimije, o kateri se v primerjavi z anoresijo manj govori, a je presenetljivo razširjena. »Dejstvo, da je 5 odstotkov pariških študentk bu-limičnih, nas opominja, da ne more biti to psihiatrični problem, temveč predvsem psihosocialni: kompetitivnost na univerzitretni ravni zahteva seveda potrebno energijo, kompetitivnost na socialni ravni pa se ne sme odpovedati silhueti in torej si ne more dovoliti, da bi obdržala zaužite kalorije. Cas, ki nas loči od poletja, je zato najbolj nevaren, to so zadnji meseci, v katerih nam je dano, da se »primerno« pripravimo na poletno sezono. Na prvi pogled je najbolj učinkovito poseči po strogih dietetičnih režimih, ko pa je mera polna, se nam v napadu nervozne lakote zgodi, da izprazne-mo hladilnik... Da zajezimo problem, ga moramo nujno brati tudi po tem psihosocialnem ključu in primerno informirati o možnih posledicah socialne in spolne krivice«, je mnenja Pasini, kajti parametrom silhuete so podvržene predvsem ženske, medtem ko smo predvsem v Italiji do moške okroglosti veliko bolj strpni. Zenska inačica uspešnega televizijskega napovedovalca Costanza ne bi mogla na primer imeti nikakršnega uspeha. Tudi iz patološkega.vidika je pri bulimičnih vidno neravnovesje med hrano in nerešenim odnosom do spolnosti, kajti za spolnim nezadovoljstvom v velikem odstotku primerov stoji prisotnost spolnih travm. Odkritje izpodbija tla razlagi, ki zvrača krivdo na konfliktualen odnos z materjo in postavlja pod povečevalno steklo odnos z očetom in moško figuro... Za zaključno misel si je Willy Pasini izposodil orientalski rek, ki pravi, »da ni dovolj, da pogledaš slavčku v grlo, da spoznaš skrivnost njegovega petja. Ravno tako ni dovolj razumeti sicer važne metabolične lastnosti posameznika, da se ti razodene skrivnost, ki tiči bodisi za njegovimi motnjami pri prehranjevanju kot pri erosu...« V znamenju poezije, glasbe in likovne umetnosti Kosovelova knjižnica iz Sežane vabi jutri ob 19. uri na literarni VeCer, posvečen tržaški poeziji, zbrani v knjigi z naslovom Kar naprej trajati. Knjiga je izšla pri založbi Devin. Izbor poezije je pripravila Prof. Marija Pirjevec, spremni esej k poeziji pa je napisal dr. Boris Paternu. Na večeru bodo sodelovali tudi pesniki, ki bodo brali svoje pe-sini: Marko Kravos, Vinko Beličič, Ace Mermolja in Alenka Rebula -Tuta, namesto umrle svetoivanske Pesnice Marije Mijot ter Miroslava Košute, ki je s SSG odpotoval v Ameriko, pa bo njuno poezijo prebrala Milica Kravos. Kot vedno je Kosovelova knjiž-rbca pripravila tudi za to priložno-st likovno razstavo, in sicer Tomaža Kržišnika. Z glasbo bo večer obogatil Trio Tartini iz Trsta. Razstava bo v knjižnici na ogled do 20. junija. »Knjiga Kar naprej trajati predstavlja, kot je zapisala prof. Marija mrjevec, sodobno tržaško sloven-sko pesništvo v izrazitih črtah in z ož)0 izbiro avtorjev. Odrelca se antološki vsestranosti, ki bi morala upoštevati še vrsto imen, in se od-joCa za manj izčrpno, zato pa do-loCnejšo podobo slovenske lirike na Tržaškem. Kljub omejitvi na šest živečih Ustvarjalcev skuša izbor osvethti raznovrstnost in bogastvo večdese-tletne pesniške ustvarjalnosti v našem prostoru. V knjigi pred-stavjeni pesniki so bili rojeni v širokem časovnem razponu od leta 1902 (Marija Mijot) do leta 1953 (Alenka Rebula Tuta) in ob njih se kaže zanesljiva kontinuiteta sodobnega slovenskega pesnjenja v Trstu. Pesmi odkrivajo veliko raznolikost duhovnih in idejnih vzgibov pa tudi razvejano slogovno usmeritev avtorjev«. Veliko zanimanje vlada tudi za razstavo Tomaža Kržišnika. Umetnik se je rodil 9. februarja 1943 v Zireh. V Ljubljani je 1. 1962 končal Srednjo šolo za oblikovanje, študij je nadaljeval na Višji pedagoški šoli (na likovnem oddelku pri prof. Zoranu Didku). L 1964 se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Varšavi in 1. 1968 pridobil naziv magistra knjižne ilustracije. Po vr-' nitvi v Ljubljano je od 1. 1973 do 1976 poučeval grafično oblikovanje na šoli za oblikovanje, potem pa dobil status svobodnega umetnika. L. 1988 je začel honorarno predavati na oddelku za oblikovanje Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, 1. 1991 je bil izvoljen za docenta za predmet Načrtovanje vizualnih komunikacij. Kržišnikove ustvarjalnosti ni mogoče povsem natanko opredeh-ti, tega se ne da storiti niti glede na področja likovnega udejstvovanja niti glede na izraznost ali pripadnost slogu ali smeri. V prvem pogledu je neverjetno razsežen, a me-tiersko vselej dorečen in poglobljen, v drugem je vseskozi samosvoj in vihravo neposreden. Gradi na izročilu podedovane in sodobne umetnosti, kajpak tudi na lastni izkušnji, Id jo pojmuje kot trdno sidrišče za nove zamisli in odrive v zmerom nanovo oplojene domišljijske svetove. Kržišnik je najprej in predvsem inventiven in inovativen oblikovalec vidnih spo- -ročil in ilustratov. Z enako vnemo je tudi slikar, ki vehementno obvladuje slikarsko docela zamejeno polje s pri nas nekoliko pozabljeno in zanemarjeno tehniko pastela, obenem pa je čedalje bolj predvsem eruptivni risar podob in svetov iz filigransko stkanega črtovja in odsevnih barvnih poudarkov, mavrično vrisanih ob njihovih robovih ah sredi belih lis na slikovnih poljih. Njegov svet likov in njegova poetika sta osvobojena meja, nič ju ne utesnjuje, usmerjajo ju samosvoje zakonitosti, ki si jih je mnetnik postavil, da bi z njimi lahko polnokrvno obvladoval odpošiljanje ustvarjalnih sporočil. UMETNOST Spajanje Oskarja Beccie z naravnim okoljem V galeriji Kulturnega doma v Gorici bo vse do konca tega meseca razstava goriškega slikarja Oskarja Beccie. Razstavo so odprli v petek, 12. maja, na njej pa se je zbralo veliko število obiskovalcev, poleg tega pa že v teh prvih dneh odprtja razstava žanje spodbuden obisk. Slikar Oskar Beccia je doma iz Ronk, aktiven je tudi v okviru kulturnega delovanja med Slovenci z Laškega in to še posebej pri Kulturno-rekreacij-skem društvu "Jadro" iz Ronk. Za slikarstvo se je Beccia začel zanimati v mladih letih in že kot študent začel razstavljati svoja likovna dela. Doslej je slikar sodeloval na številnih skupinskih razstavah, samostojno pa je večkrat razstavljal v Ronkah in Laškem, tokrat pa se nam predstavlja tudi v Gorici. Umetnika je na otvoritvi predstavil goriški likovni kritik Joško Vetrih, katerega misli povzemamo ob tej priložnosti: »Dela Oskarja Beccie se poredkoma pojavljajo na razstavnih panojih, kajti večino razpoložljivega časa in ustvarjalne energije mu pobere grafična dejavnost, s katero se poklicno ukvarja že skoraj dvajset let. Ker vsako svojo razstavo skrbno in resno pripravlja, razumemo, zakaj se je v vseh teh letih predstavil s samo dvema osebnima razstavama ter se udeležil kakih deset kolektivnih prikazov del. Občutek imamo, da to sploh ni škodovalo njegovi ustvarjalnosti, temveč je ugodno vplivalo na njegovo umetniško izpričevanje. Ta način mu je prav gotovo omogočil, da se poglobi in razvije tematiko, ki ne občuti vpliva trenutne mode. Njegova izrazna prvina se s premišljeno umirjenostjo sklicuje na umetnostne tokove, v katerih se primerno zrcalijo njegove notranje zahteve, težnje neznatnega pesniškega prostranstva, ki se je v njem izoblikovalo že v otroških letih, ki jih je, v tesni povezavi z naravo preživel na rodnem Krasu. Znano je, da med najmočnejšimi namigi, ki jih sprejme naša domišljija in ki odločujoče vplivajo na izoblikovanje naše notranje biti, zasedajo važno mesto prav spodbude in prizori, ki pripadajo okolju, v katerem smo živeli in v katerem smo odraščali. Za Beccio brez dvoma predstavlja glavni vir spodbude razgibana kraška pokrajina, z vsem bogastvom naravnih odtenkov njenega rastlinstva, njenih živali, zlasti tistih najmanjših, skorajda ponižnih bitij, kot so lahko polži. Ta mala živalica se odlikuje po osnovni popolnosti svojih oblik in je ena najstarejših bitij našega planeta. Polž ve, kaj pomeni preživeti, saj ga je narava obdarila z vzdržljivostjo, življenjsko močjo in modro počastnostjo gibov. S to izbiro se je Beccia najbrž želel razlikovati od slikarjev, ki v svojih delih prikazujejo takoi-menovane "plemenite” živali, kot so lahko: konj, pes, eksotični ptiči, ali pa divje zveri, ki po lepotnem učinku nedvomno bolje izstopajo. V iskanju poti v naravnost, ki naj predstavlja osnovo za razvijanje popolnih oblik, je pri Beccii spirala tista, ki je zadobila prvenstveno vrednost upodabljanja. Ta spirala ni vzeta zgolj kot naravna oblika, na katero naletimo v rastlinstvu (trtne mladike, ovijalke, razni slaki) ter živalstvu (polži, školjke), temveč jo uporabi kot idealno oblikovno zvrst, polno matematične in znanstvene vrednosti, ki se izraža v vsej svoji geometrijsko-arhi-tektonski naravni in pomenski popolnosti. Spirala nam namreč prikliče v spomin postopno razvijajoči in skrčevalni ciklus nravnih oblik, neskončno bežanje časa, trajnost, razvoj in ritem življenjskih izražanj, življenje in smrt. Obenem nas spomni na lepotne okrase kolesa, na ladijski vijak, na vodni val. Pri soočanju z izraznimi prvinami, ki so tesno povezane z naravo, se je Beccia posluževal tudi primerne tehnike slikanja, s tem da se je povsem odrekel uporabi mrzlih sintetičnih barv. Raje je segel po zahtevnejši tehniki, ki se odraža v naklonjeni izbranosti uporabljanja akvarel-nih in tempera barv. Barva je nanesena s širokimi in ukrivljenimi kretnjami na podlago iz grobe lepenke, na kateri je umetnik predhodno zarisal osnutek s svinčnikom ter ga včasih komaj za spoznanje obdelal z voščenkami in zidarskimi svinčniki. Dosežek je pogostokrat prav presenetljiv, saj njegove stvaritve odlikujeta prav lahkotnost in silna nežnost. Ce se sprehodimo ob robu slogovnih tokov, v katerih se trenutno prepoznavajo sodobna umetniška gibanja, ki se največkrat naslanjajo na zgodovinske tokove simbolizma in nadrealizma, nam Beccia ponudi njemu lastno videnje življenja in sveta. Istočasno nas z uglajenostjo in obzirnostjo vabi, da vsaj za trenutek pozabimo na težave, ki nas tarejo. Vabi nas tudi naj ne dopustimo, da nas za seboj potegnejo naglica, tesnoba ter nepremišljena samoljubna slepota, ki so tako značilne za naš običajni vsakdan.« V zaključku naj še dodamo, da je razstava O. Beccie odprta v galeriji Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass 20) vsak delavnik od 9. do 13. ure ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. Prireditelja razstave pa sta Upravni odbor Kulturnega doma - Gorica in društvo Jadro iz Ronk. NA KRATKO Predstava Pl Dramske šole Bariče Blenkuš LJUBLJANA - Nocoj ob 21. uri bo na Kopališču Kodeljevo premierna uprizoritev predstave Pl v izvedbi četrtega letnika Dramske šole Bariče Blenkuš. Predstava, ki jo je režiral Igor Štromajer, raziskuje temeljno strukturo razmerja med dvema skrajno različnima, a prav zato podobnima poloma. Fenomen oblasti, dominacije, ideologije in sadizma na eni ter podrejanja in mazohizma na drugi strani povezuje inštitut norosti, igre perverzij in ustvarjalne neodgovornosti. Predstava izpostavlja Človeka, ki se igra brezsmiselno, ludistično in samozadostno igro brez zgodbe, s katero skozi na videz antipoden, a globoko erotičen konflikt med Antikristom in Mihaelo, testira zapletene labirinte komunikacije med individualnim in množičnim. (A. P.) P Ijg Sedma številka Glasbene mladine Slovenije LJUBLJANA - Izšla je nova, sedma številka Glasbene mladine Slovenije. Med številnimi prispevki, opremljenimi z dovršeno fotografsko in stripovsko opremo, prinaša glasbeni potopis iz Gane, pogovor z Alžircem Chebom Mamijem, izvajalcem raia, ki bo nastopil na letošnji Drugi godbi 10. junija, portret velenjske skupine Res Nullius in tematski prispevek Preteklost v sedanjosti -Blues Revival. (V. U.) Knjižne novosti založbe Dan LJUBLJANA - Ob 65-letnici organiziranega delovanja gluhih in naglušnih v Sloveniji je založba Dan izdala zgodovinsko knjigo o nastanku in razvoju delovanja te populacije pri nas. Avtor dela Aljoša Redžepovič je dopolnil zbrane arhivske dokumente s pogovori s še živečimi udeleženci družbenega organiziranja gluhih in naglušnih oseb v Sloveniji. V zbirki Humor je Tone Simončič v knjigi Po pasje zbral šaljive domislice iz pasjega življenja, ki ni samo povezan s človeškim, ampak mu je včasih tudi presenetijivo podoben. Pesnica Zlatka Levstek in ilustrator Silvan Omerzu pa sta se z dvema zbirkama igrivih pesmic Za-kajske in Glavna stran glave je obraz na šaljiv način približala svetu otroške domišljije. (A. P.) Najbolj brane otroške in mladinske knjige v izbranih slovenskih knjigarnah (v mesecu maju) Avtorica dela z naslovom Blazno resno o seksu Desa Muck je ponovno omrežila mlade bralce s knjigo Blazno resno popolni, ki tokrat govori o bontonu. Domiselna zgodba, v kateri pride na zemljo vesoljček in po nesreči pristane v družini z dvema razvajenima, nevzgojenima otrokoma, na simpatičen način približa otrokom osnovna pravila lepega vedenja. Svetlana Makarovič nadaljuje s priljubljenimi kosovirskimi zgodbicami v knjigi Kam pa kam, kosovirja? in tako skrbi za nove generacije »kosovir-skih« otrok. Potrebno je opozoriti tudi na otroško knjigo Čudežno drevo znane slikarke Marlenke Stupice, ki je tokrat prispevala tudi tekstualni del v velikih tiskanih črkah. Delo je dobrodošlo, saj je veliko pomanjkanje otroških knjižic z verzalkami. Knjigama Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana 1. Desa Muck: Blazno resno popolni, Mladinska knjiga, 1995 2. Svetlana Makarovič: Kam pa kam, kosovirja?, DZS, 1995 | 3. Boris A Novak: Bla Bla, DZS, 1995 4. Marlenka Stupica: Čudežno drevo, Mladinska knjiga, 1995 5. Christine Hostlinger. Pes gre v simi svet, Mladinska knji- j ga, 1995 Plečnikova knjigama, Šubičeva 1, Ljubljana 1. Gosdnny, Uderzo: Asterbc, Didakta, 1990 2. Marko Kravos: Male zgodbe iz velikega življenja Bineta Brvinca, DZS, 1995 3. Maja Novak: Kufajn, Kufina in kamela Bombla, DZS, j 1995 4. Desa Muck: Blazno resno popolni, Mladinska knjiga, 1995 j 5. Roald Dahi: Matilda, Mladinska knjiga, 1993 Knjigama Libris, Prešernov trg 1, Koper 1. Desa Muck Blazno resno popolni, Mladinska knjiga, 1995 2. Regine Schindler in Sita Jucken Kaj je trip, Mija?, Didakta, 1995 3. Marlenka Stupica: Čudežno drevo, Mladinska knjiga, 1995 4. Svetlana Makarovič: Kam pa kam, kosovirja?, DZS 5. Gabrijelle Vincent: Lovro in Matej; Moj stari hrast, Epta, 1995 Knjigama založbe Obzorja, Gosposka 24, Maribor 1. Elia Cantillon: Draga Katarina, Mladinska knjiga, 1994 2. Polonca Kovač: Težave in sporočila psička Pafija, Mladika, 1993 3. Mary Hoopen Prva ljubezen, Mladinska knjiga, 1995 4. Primož Suhodolčan: Košarkar naj bo, Karantanija, 1994 5. Miha Mate: Babica v supergah, Mladika, 1994 Knjigama Kazina, Kongresni trg 1, Ljubljana 1. VValt Disney: Levji kralj, Egmont, 1995 2. Gostinny, Uderzo: Asterbc in God, Didakta, 1995 3. Bill VVatterson: Calvin and Hobbes, Andrevvs and McMell, 1994 4. Biba leze, biba ...(slovenske ljudske pesmi), Harlekin, 1995 5. VValt Disney: 101 Dalmatinec, Egmont, 1995 Pripravila Andreja Paljevec 1 .........m.. GLASBA / POGOVOR Z VODILNIM PUB PESNIKOM UNIONOM KVVES1 JOHNSONOM LJUBLJANA - Linton Kvvesi Johnson, pesnik in sociolog, bivši ideolog Črnih panterjev, prihaja v Ljubljano v okviru promocije svoje založbe, LKJ Records, in glasbenikov, s katerimi prijateljuje in plodno sodeluje na razhčnih ravneh. Rojeni Jamajčan in naturalizirani Anglež se bo po končani angleški turneji predstavil v soboto, 20. maja v Križankah s skupino, imenovano LKJ Shovvcase, Id poleg njega vključuje še glasbenike Dennisa Bovella, kitarista Johna Kpiaya, saksofonista Steva Gregorya in pesnico Jean Binta Breeze. Linton Kvvesi Johnson živčno pričakuje svoj nastop v Ljubljani Koncertna turneja LKJ Shovvcase je prva, ki so si jo dub-reggae umetniki privoščili v zadnjih šestih letih -Linton Kvvesi Johnson je bil zadnja leta zaposlen s pisanjem in branjem duh poezije po svetu, komponist skupine Dennis Bovell pa se je ta leta ukvarjal s studijsko produkcijo novih izdelkov artistov, kot so Iria, Sharon Shannon, Alpha Blondy, Edvvin Francis in Edvvin Collins. Johnson je v preteklosti kot eden vodilnih duh pesnikov zaslovel zaradi pronicljivih pesmi z družbenimi in političnimi temami, vendar je svoj moralni kapital omejil na politično delovanje v neposrednem ži-vljenskem okolišu in s tem ignoriral javno politično življenje. Ena glavnih tem na zadnji studijski plošči Things An’ Times, izdani leta 1991, je padec socializma in preporod vzhodnoevropskih narodov v svobodnejši način življenja; med albumi, ki bi jih ljubitelj reggae glasbe vzel s seboj na samotni otok, pa bi se gotovo znašla njegova pred petnajstimi leti izdana plošča Bass Culture. Pred nastopom LKJ Shovvcase v Ljubljani je Linton Kvvesi Johnson odgovoril na par vprašanj v Repu-blikin mikrofon. Torej še nimate izkušenj z nastopanjem v državah Vzhodne Evrope? Ne, razen koncerta v vzhodnem Berlinu po padcu berlinskega zidu. Kako komentirate petdeseto obletnico zmage nad fašizmom? To je za nas dobra priložnost, da se spomnimo, kaj smo pred petdesetimi leti pravzaprav premagali. Še vedno je živo. Fašizem je virus, ki se širi po vsej Evropi. To je evropska bolezen, in glede tega bomo morali ukrepati. To, da je minilo petdeset let od poraza fašizma, ne pomeni, da se lahko prepustimo brezskrbnosti; biti moramo pozorni. Kaj menite o t.i. demokratičnih spremembah v bivših socialističnih državah? Ne morem govoriti o tem, kar se dogaja v vzhodni Evropi, ker ne poznam ra- zmer dovolj dobro - vse, kar vem, zvem iz časopisov ali slišim na radiu. Zelo sem žalosten zaradi dogajanja v Bosni. Mislim, da je to zelo žalostno, spust v barbarizem najslabše vrste, nič drugačen od tistega, ki se kaže v Ruandi. Evropski tribalizem. Cas je, da sprejmemo dejstvo, da je nacionalna identiteta pomembna, vendar spet ne toliko, da bi bila vredna človeškega življenja. Pred kratkim so se spet začeli nemiri in vojne v Afriki... Menim, da je to isto, kar se dogaja v Bosni. Afriški ljudje so na potezi, da spravijo stvari spet v red, ne bodo se večno mogli zanašati na bivše kolonialiste. Seveda pa se Evropa še vedno preveč vtika v Afriko, še posebej Francija. Kdo daje Afričanom orožje? Ce se za trenutek vrneva v sedemdeseta, ko ste bili še pesnik ... kako to, da ste začeli uglasbljevati svoje pesmi? Delal sem kot komercialist pri založbi Virgin re- cords, ko je ta začela intenz1' vneje izdajati reggae ploSce' Napisal sem nekaj pesmi, za katere so ljudje rekli, da s° zelo melodične, in počasi so mi dali priložnost, da sem posnel ploščo. Napisali ste štiri zbu*® pesmi: Voices of The LivinS And The Dead, Dread Seat An’ Blood, Inglan Is A Bitch in Things An’ Times. B°ste izdali še kakšno? Pesmi nikoli ne načrtu jem vnaprej - pridejo, kad31 pač pridejo. Ena zdaj, našle dnja mogoče čez tri leta. Ka dar se jih bo nabralo dovolj, bom izdal novo zbirko. Vendar se pišete pesnd' O čem govorijo pesmi, ki ju1 pišete zdaj? O ljubezni. O splošni, univerzalni ljubezni ali o ljubezni n° določenega človeka? O ljubezni do ljudi in 0 ljubezni med moškim t® žensko, takšno, kot jo cu i fant do dekleta. Kaj pričakujete od koncerta v Ljubljani? Cisto malo sem živčen-Nastopanje v vzhodni Evro pi bo zame novo doživet]6’ ne vem, kako me bodo lju dje sprejeli, ker so navajeni na pevce ali DJ-je. Jaz nisem ne eno ne drugo, ampak pesnik, torej mogoče ne bodo vedeli, kaj naj pričakujejo, jaz pa ne vem, kaj naj pri® kujem od njih. Rahlo sem živčen. Marko Plahuta NOVO NA ODRU Tone Partljič: Štajer‘c v Ljubljani Režiser Boris Kobal, lektorica Rudenka Nabergoj, scenografka Slavica Radovič, kostumografka Meta Sever, oblikovalec luči Milan Podlogar, igrajo Jožef Ropoša, Maja Šugman, Maja Boh, Bernarda Oman, Maša Židanik, Tanja Dimi-trievska, Marija Lojk Tršar in drugi, Mestno gledališče ljubljansko, krstna uprizoritev bo nocoj ob 20. uri, predstava traja dve uri, en odmor, cena vstopnic 1.800,1.700,1.500 in 1.200 (za premiero), 1.500,1.400, 1.200 in 1.000 SIT. (za izven), cena gledališkega lista 400 SIT. Vsebina najnovejše Partljičeve komedije Stajer‘c v Ljubljani je razvidna že iz samega naslova, ki govori o večnem nasprotju med Štajerci (poosebljajo jih seveda Mariborčani) in Ljubljančani. Ljubljančani so sicer znani kot Žabarji in močvirniki, kar pa Ljubljani še ne odvzema pridiha obljubljene dežele, kjer je edino zagotovljen uspeh. Partljič dregne v srenjo neke ljubljanske osnovne šole in naslika učiteljski mikroko-zmos v času zamenjave vodilnih struktur. Komunikativna in aktualna zgodba je začinjena z erotičnimi razmerji in ljubezenskimi zapleti čisto po »partljičev-sko«, tako kot v Pesnikovi ženi, ki smo se ji smejati v MGL pred nekaj leti. (A. P.) Partljičev Štajertc v Ljubljani - Jožef Ropoša in Bernarda Oman (Foto: Tone Stojko) Ditka Haberl v Carmini Slovenici Damirja Zlatarja Freya (Foto: Goran Bertok) Carmina Slovenica Scenarij, koreografij3 in režija Damir Zlatar Frey, izbor besedil in glasbenega materiala Bogdana Herman, scena Andrej Stražišar, kostumi Jerneja Jambrek, luč Miro Janežič* fotografija Goran Bertok, inspicient Mirča Jenca, poje Ditka Haberl, igraj0 Maruša Oblak, Mojca Partljič, Violeta Tomič, Ivan Rupnik, Koreodrama, premiera bo 21. maja ob 21-30 v Križevniški cerkvi, cena vstopnic 2.000 SIT. Carmina Slovenica j6 druga velika premiera K°" reodrame v tej sezoni, ki j6 nastala v koprodukciji s Primorskim poletnim festivalom in v sodelovanju s Festivalom Ljubljana, projektu, ki je komoren, vsaj kar zadeva število nastopajočih, gre za novo pričevanje in videnje slovenske ljudske pesmi, ki z arhaičnimi besedami, svojsko lirično melodijo, ri trnom in mističnostjo odzvanja tudi v naš čas. Re2J serja Damirja Zlatarja Freya je navdihnil srednji vek in igrivo prenašanj6 oziroma ponavljanje isti ljudskih motivov p° vsem srednjeevropskem prostoru. V tem stras tnem vrtincu pa, po bese dah dramaturginje Jasne Merc, čisto nepričakovano ugledamo režiserjev Prl kriti humor, ki narnign6’ da stvari le ne kaže j6®3 ti smrtno resno. (A- * d GRČIJA / ŠTIRI LETA PO BEGU IZ ITALIJE Neonacist Marco Furian je končno za zapahi Skupaj z VVolfangom Ablom so ga sodniki spoznali za krivega devetih umorov neonacistične skupine Ludwig ATENE, BENETKE -Crska policija je v sodelo-vanju z agenti italijanskega °dseka Criminalpola vče-rai na Kreti aretirala 35-let-Marca Furlana, ki je skupaj z Wolfgangom Ablom obsojen, da je kot Pripadnik neonacistične skupine Ludvvig zagrešil nevet od petnajstih njima Pripisanih umorov. Marco Furlan je bil na °egu od leta 1991, ko je Pred dokončno prizivno razsodbo zbežal iz Italije, preiskovalci so ugotovili, Pa je najprej zbežal v Av-s|rijo, nato v nekdanjo Jugoslavijo in od tu že istega eta v Grčijo, kjer se je zaposlil v raznih krajih. Policijski komisar v kretskem nerakleionu Konstantinos poldatos je včeraj povedal, Pa se je Furlan pod lažnim arienom Marco Furlani zaposlil najprej kot turistični Pelavec na Halkidiki, lani Je delal v neki solunski tekarni, pred sedmimi me-Seci pa je prevzel vodstvo avtomobilske izposojevalnice Eurodollar na leta-ttSCu v Herakleionu. Prav tu so ga, kot reCeno, vCeraj aretirali. Dan prej ga je odgovorni za Criminalpol iz veneta Francesco Zonno Prepoznal kljub brkom, ki si jih je pustil, da bi spre-JUenil svoj videz. Marco Furlan je imel pri sebi 14 Prilijonov lir, 179.000 ameriških dolarjev, 1.500 Uemskih mark in 980.000 Prahem. Marco Furlan je bil zgledni študent, ki je diplomiral z odliko. Aretirali s° ga leta 1984, ko je po-Skusal zanetiti požar v Ueki diskoteki pri Manto-vt' Na njegovem domu so Preiskovalci našli gradivo, , je dokazovalo, da sta bi-a on in Wolfgang Abel edina elana neonacistične skupine Ludvvig. Na prvo-stopejskem procesu so ju spoznali za kriva umorov treh duhovnikov v Monte Bericu pri Vicenzi, požara v milanski kinodvorani Eros, v katerem je življenje izgubilo Sest oseb, in požara v miinchenski diskoteki Liverpool, kjer je umrla ena oseba, ne pa drugih Šestih umorov prostitutk, homoseksualcev in priseljencev. Kot se je izvedelo, so Furlana izsledili na Kreti, ker je bil posredno v stikih s svojo družino, s prijatelji in z bivšimi zaročenkami. Italija je že zaprosila za njegovo izročitev, kar pa se bo zgodilo Sele Cez dober mesec, ker mu bodo pred tem grške oblasti sodile zaradi ponarejanja dokumentov. Arhivski posnetek Marca Furlana pred begom leta 1991 (AR) ZDA / PROTISLOVNE VESTI IZ ZAPORA Je McVeigh priznal? Tsunami ni rušil po južnih otokih NEW YORK - Ugledni Časnik New York Times je včeraj poročal, da je Ti-mothy McVeigh, v zaporu zaradi obtožbe atentata na stavbo zveznih uradov v Oklahomi Cityju, kjer je 19. aprila umrlo 197 oseb, v pogovoru z nekaterimi sojetniki priznal lastno odgovornost pri tem terorističnem dejanju. Dnevnik poroCa, da je McVeigh dvema zapornikoma baje zaupal, da je bila stavba Alfred P. Murrah izbrana, ker so se v njej nahajali zvezni uradi in zaradi Šibke strukture v primeru eksplozije. La Toya pregola, ne sme v Indonezijo DJAKARTA - Ais Anantama, odgovorni za kulturo indo-ezijske vladajoče strake Golkar, je zahteval preklic napove-ane turneje ameriške pevke La Toye Jackson (na sliki AP). o njegovem sestra znanega ameriškega pop zvezdika Mi-Pjaela Jacksona ne sme v Indonezijo, ker je njeno obašanje (akti v Playboyju) v nasprotju z indonezijsko kulturo. Dejal pa je, da ni vedel, da se je v poslopju nahajal tudi otroški vrtec. Iz McVeighevih izjav je med drugim baje izšlo, da so teroristi zaceli pripravljati atentat devet mesecev poprej, v odgovor na zvezno akcijo v Wacu leta 1993. McVeighev odvetnik Stephen Jones je že ostro nastopil proti tem izjavam. V intervjuvju za televizijsko mrežo Cnn je poudaril, da se bo McVeigh na sodni razpravi proglasil nedolžnega. Odvetnik je poleg tega zahteval, naj porušenje hudo poškodovane stavbe Alfred P. Murrah odložijo, da bi lahko poiskal za McVeigha razbremenilne dokaze. Pri Cnn so tudi zbrali izjave nekaterih funkcionarjev zapora, kjer je bil McVeigh prve dni zaprt, po katerih je vsaj eden od zapornikov, s katerimi je atentator govoril, »hudo nezanesljiv«. Verjetno je, da so si zaporniki na tak način preprosto hoteli zagotoviti boljše jetniske pogoje. VVELLINGTON - Po torkovem podmorskem potresu 33 7 kilometrov jugovzhodno od Noumee na Novi Kaledoniji, ki je dosegel moC 7, 7 stopnje po Richterjevi lestvici, ni prišlo do rušilnega tsu-namija. Seizmološki center v novozelandskem VVellingtonu je po potresu takoj sprožil alarm za vse otoke na tem delu južnega Tihega oceana, a rušilnih valov ni bilo. Ti so uničevali obalo vzhodnega Timorja po potresu moCi 6, 8 stop j e po Richterjevi lestvici, ki je v nedeljo prizadel mesto Dili. Življenje so izgubile štiri osebe, devet jih pogrešajo, gmotna škoda pa je ogromna. ZAIRE / NOV ZAPLET ZARADI VIRUSA EBOLE Število okuženih bo pove Ebola prenosljiva le v akutni fazi Ugotavljanje prisotnosti Ebolo že dolgo časa povezujejo s posebno vrsto okuženih opic, ki prenaša virus na človeka. Virus ebola Kje je razširjen Znanstveniki so prečesali vse območje, da bi ugotovili, kje je virus razširjen. ;i virusa |bole > Zamorska mačka Te opice so razširjei po srednji in južni Afriki. • Smrti O Niso odkrili • Okužbe virusa Glavna avtocesta O Bandundu „ . O Sia Vanga®, ZAIRE o Djuma Vassa Bonga _ B , i OBulungu Kenge _J Se posebno to velja za vojno v BiH. Evropski zavezniki so se tako znasb v zmerah, ko imajo težave pri prepoznavanj prave ameriške zunanje politike. ^ ^ Zadovoljni bodo oredvsem sindikati h/l w 11 wll IV4IIVVIII Predvidena kazen za delodajalce, ki ne bodo izplačevali najnižjih plač, je vsaj milijon tolarjev Ljubljana - Potem ko (l rt dvema tednoma vla-a v parlamentu ni uspela a svojim predlogom zako-a o izvajanju dogovora in °cialnega sporazuma za elosnje leto, so vCeraj po-attci po nekaterih proce-(,ar'rtnih zapletih v drugi Dravnavi sprejeli vse ‘‘oiandmaje, ki jih je vlada p °žda na predlog MiloSa avlice o najnižji in najvi-l1 dejanski plači. Čeprav 6 ‘do med včerajšnjo ra-Pfavo poslancev slišati, da v svetu ni v navadi, da h' a države sprejemale zako-j®’ ki bi sankcionirali Rajanje pogodb in spora-T^aav, ampak so ti že sa-/d Po sebi moralna obve-.a' je večina le menila, da rtogovarjanjem med °cialnimi partnerji dose-ed velik napredek. zakonom, ki mora še toži tretjo obravnavo, bo-0 zadovoljni predvsem ftodikati. Ne le, da bo za-p°n okoli 33 tisoč delav-s6tn dvignil plače na 45 ti-°c tolarjev bruto (kar so Poslanci določili še kot Ptojemljiv prag plačila za onnalno delo), ampak bo °|ocal tudi sankcije za • e‘°dajalce, ki ne bodo ^Plačevali najnižjih plač. a tak prekršek bodo delodajalci kaznovani z naj- J^ao) milijonom tolarjem den- - 1 1 errarne kazni. Tako tore obveljal predlog Pavlici , dajnižji plači 50 tisoča ov kot tudi ne o najvišji 'd znašala 600 tisoč bru ■ Bo novem zgornja meji on °° smela biti višja oc d tisoč tolarjev bruto. X a znesek se vštevajo tud rSl Mesečni prejemki ozi i ustrezni mesečni de večmesečnih ali letnil P^ojsmkov, ki po zakonu c Ouodnini predstavljajc sUovo za davek od ose bnih prejemkov. Poslanci so z omejitvijo na 900 tisoč tudi strožje posegli v najvišje plače, kot če bi obveljalo določilo iz dogovora. Po njem namreč najvišja plača v najveCjih podjetjih ne sme presegati se-demkratnika povprečne plače. Slednje bi lahko v nekaterih primerih, predvsem pri najboljših podjetjih, pomenilo tudi precej več od 900 tisoč. Z določitvijo zgornje in spodnje meje plač in z uresničevanjem dogovora in sporazuma naj bi zagotovili umiritev naraščanja plač ter določili sprejemljivo raven razpona med njimi. Čeprav smo po eni strani priče čedalje večjemu razvrednotenju najnižjih plač, se število tistih, ki prejemajo plače večje od štiri- ali pet- kratnika povprečne plače, v Sloveniji skokovito povečuje. Povečuje se tudi število tistih, ki prejemajo plaCe izven kolektivnih pogodb. Medtem ko je vlada po protestih upokojence izvzela iz predloga zakona, pa se bodo v skladu z dogovorom in sporazumom usklajevale tudi plače poslancev in zaposlenih v državni upravi. Tako so na včerajšnji obravnavi sklenili poslanci in zavrnili očitke, da omejujejo najnižje plače ter iščejo možnosti, da bi naj-višjim plaCam odprli vrata in zaščitili sebe. »Cma ovca« med poslanci Ivan Verzolak (SND) pa meni, da pomeni omejevanje poslanskih in sodniških plač grob poseg izvršilne oblasti nad zakonodajno. Ce bo šlo vse po sreči, bodo poslanci zakon sprejeli prihodnji teden, veljal pa bo, dokler bosta v veljavi dogovor in socialni spo-razum. Margareta Jarc Rina Klinar (ministrica za delo, družino in socialne zadeve): Po drugem branju podprt predlog o najnižji plači, ki naj bi znašala bruto 45 tisoč SIT, pomeni 46-odstotno povečanje sedanje zajamčene plače. To pa je vendarle prvi korak na poti uresničevanja vseh tistih predlogov, ki bi želeli, da bi bila najnizja plača še višja od 45 tisoC SIT. Stefan Kociper (SKD): Z mojim predlogom o minimalni plači, ki bi morala znašati bruto 55 tisoč SIT, sem želel najnižje plače, ki jih delavci prejemajo za polno opravljeno delo, približati najnižjim pokojninam. Feri Horvat ( ZLSD): Lesarji, tekstilci in drugi so državni zbor opozorili, da bi povečanje minimalnih plač pomenilo likvidacije številnih podjetij. Kajti to bi po njihovem sprožilo verižno reakcijo večanja drugih plač, da bi tako ohranili razmerja med plačami. (M. B.) ADRIA AIRWAYS / USPEŠEN ZAKLJUČEK POGAJANJ Piloti in stevardese v ponedeljek ne bodo stavkali la !^Ul?LJANA - Včeraj popoldne so se uspešno zakljuci-is f Ponerteljek začeta pogajanja med Sindikatom pro-toiih pilotov Slovenije in Sindikatom stevardov in ste-„ rtes Slovenije ter vodstvom Adrie Airways, zato sta tir!tin ena ^dikata sklenila, da stavko, napovedano za ftuiodnji ponedeljek, odpovesta. Obe strani sta z uspe-°ln Pogajanj zadovoljni. Generalni direktor Adrie ;invayS Peter Grašek je na ®aitoji novinarski konfe-i u. C1> ki so jo sklicah po za-Ucku pogajanj, poudaril, da ga veseli, ker so poiskali kompromisne rešitve za vse stavkovne zahteve obeh sindikatov, ki jih bodo v kratkem združili v podje- tniško kolektivno pogodbo. V nasprotnem primeru bi, kot je dejal, ponudil svoj obstop, ker bi stavka pilotov in stevardes verjetno že v nekaj dneh povzročila podjetju finančno škodo. Z njo bi bili spodkopani temelji sanacijskega programa podjetja, za katerega je Grašek odgovoren. Pilot in predsednik stavkovnega odbora sindikata pilotov Tomaž Markun je včeraj poudaril, da so z napovedjo stavke hoteli opozoriti predvsem na delovne pogoje pilotov in stevardes, na zahteve v smislu varnosti in na neurejene razmere v prometnem sektorju. V zvezi s slednjim sta sindikata zahtevala odstop direktorja prometnega sektorja Jurija Finžgarja, ki je včeraj sam ponudil svoj odstop in bo tako po dobrih osmih letih, ki jih je prebil kot vodja sektorja, v podjetju še na- prej letel kot kapitan in inštruktor. V zvezi s stavkovnimi zahtevami obeh sindikatov je bil dosežen sporazum o planiranju kabinskega osebja, o koriščenju dopustov iz lanskega leta in o možnosti izplačila nadomestila za neizkoriščen dopust, sporazum o izdelavi podjetniške pogodbe, katere osnutek naj bi bil ob sodelovanju obeh sindikatov in strokovnega tima pripravljen do 25. junija, sporazum o dežurstvih in 24-urni pripravljenosti (ta naj bi se za zdaj skrajšala za nekaj ur, v končni fazi pa na osem ur). Dosegli so tudi sporazum o trikratnem povečanju zavarovalnih vsot in sporazum o zavarovanju licenc, ki bo rešen v okviru podjetniške pogodbe (na način kot je to rešeno v svetu), sporazum o udeležbi sindikatov pri sestavi ustreznih varnostnih i Tomaž Markun, predsednik stavkovnega odbora sindi-ta pilotov: »Z zaključki pogajanj smo zadovoljni. Gla-, a zahteva je bila normaliziranje delovnih pogojev, kar z toasnjim dnem v celoti sicer še ni realizirano, ker še ni-o spemenili vseh pravilnikov in dokumentov, poveza-s tem. Vse skupaj je povezano tudi z direktorjem pro-etnega sektorja, za katerega smo zahtevali odstop, ker je B našem mnenju krojil precejšnjo količino naših delo-it™ Pogojev. Kar se tiče števila pilotov, lahko rečem, da število nekako zadoščalo, gre bolj za nekoliko nespre-0 porazdelitev po posameznih tipih letal. Omeniti mo-Se en problem, ki je v pristojnosti direktorja prome-ega sektorja, ki v zadnjih štirih letih ni poskrbel za pilot-5Kl naraščaj.« Pri pogajanjih v Bruslju je prišlo do zapletov, a ne nepričakovanih LJUBLJANA (STA) -Po mnenju ministra za ekonomske odnose in razvoj Janka Deželaka je 12. junij 1995 Se vedno datum, do katerega naj bi Slovenija v Bruslju podpisala sporazum o pridruženem Članstvu v Evropski uniji. »Del slovenske delegacije se sicer vrača v Ljubljano, vendar pa se bodo pogajanja nadaljevala, saj naj bi dosegli takšen sporazum, ki bi bil sprejemljiv za Slovenijo,« je na včerajšnji rejlni novinarski konferenci povedal Deželak. Povedal je tudi, da je na pogajanjih v Bruslju prišlo do nekaterih zapletov v zvezi s posameznimi gospodarskimi panogami oziroma posameznimi izdelki. Taksni zapleti so bili pričakovani, na primer na področju kmetijstva ali tekstila, vendar pa Deželak pred zaključkom pogajanj ni hotel govoriti o podrobnostih. Na pogajanjih so veliko pozornosti namenili tudi vprašanju liberalizacije uvoza gospodarskih vozil in avtobusov v Slovenijo ob hkratnem uresničevanju sanacijskega programa Tama. Program, ki ga sanacijska ekipa še pripravlja, bo po Deželakovem prepričanju dologorocno zagotovil možnosti nadaljnjega razvoja Tama, seveda tako, da bo brez državne pomoči ustvarjal dobiček. Državna sekretarka za ekonomske odnose s tujino Vojka Ravbar je potrdila, da so bila prizadevanja njene uprave v zadnjem času usmerjena na pogajanja v Bruslju. Pripravljali so se tudi na podpis sporazuma o prosti trgovini z Efto sredi junija v Bergnu na Norveškem in na pogajanja o sporazumu o prosti trgovini s Poljsko. S podpisom slednjega bo Slovenija izpolnila tudi pogoje za vključitev v Sporazum o prosti trgovini srednje Evrope (CEFTA). Na ministrstvu pripravljajo tudi zunanjeeko-. nomsko strategijo Slovenije. Ta bo pomenila nadaljevanje razvojne strategije, ki jo je slovenska vlada že posredovala v razpravo parlamentu. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je prejšnji mesec pripravilo srečanje s slovenskimi predstavniki in diplomati po vsem svetu. Predstavili so jim temeljne ekonomske kazalce in osvetlili vse vidike makroekonomske politike vlade. Minister Deželak je povedal, da so se konec aprila na Bledu sešli z upravnim odborom nemških bank delniških družb, ki se ukvarjajo z naložbami v tujini. Člani upravnega odbora so izrazili svojo namero po vstopu v slovenski banCni prostor, predstavili pa so tudi svoje predloge o tem, s kakšno dimamiko in poudarki naj bi se Slovenija odpirala nemškemu gospodarstvu. »Slovenija se želi povezovati tudi z gospodarstvom Bosne in Hercegovine,« je povedal Deželak. Ljubljano sta že obiskala ministra za trgovino ter energetiko in industrijo BiH, s katerimi so se pogovarjali o možnostih za povečanje obsega blagovne menjave s to državo. BiH je regija, ki je zelo pomembna, vojna ne bo trajala večno in na ministrstvu menijo, da bo od sodelovanja lahko imelo korist tudi slovensko gospodarstvo. S področja zakonodaje je Deželak omenil pripravo zakona o regionalnem razvoju, ki je v drugem branju v parlamentu. Zeli si, da bi zakon sprejeli čim-prej, saj uvaja nekatera boljša in predvsem ažurnejša merila ocenjevanja nerazvitosti v Sloveniji. »Na podlagi tako dopolnjene zakonodaje razvitost ne bi bila le ekonomski ali socialni motivacijski cilj, ampak stanje, ki naj bi ga država vzpostavila predvsem s spodbujanjem podjetništva v teh regijah. Pri tem naj bi se zgledovali po EU,« je dejal minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak. Peter Grašek, generalni direktor, po napornih, a konstruktivnih pogajanjih (Foto: J. S./BOBO) navodil in sporazum o pripravi izračuna za premalo izplačane plače v prvi polovici leta 1991. Predstavnika sindikata prometnih pilotov in sindikata stevardes sta vCeraj zanikala različne govorice, ki so se pojavile v javnosti, da so hoteli s stavkovnimi zahtevami doseči tudi povišanje osebnih dohodkov. Helena Drewry Barbara Garhiar, predstavnica sidnikata stevardov in stevardes: »Mislim, da so bila pogajanja zelo uspešna, ker so se stvari premaknile in je prišlo do določenega razumevanja med obema stranema. Piloti in stevardese (tudi tehnično osebje) delamo po operativnem planu šest dni v tednu, zato se pojavi problem dopustov. Zahtevali smo, da se ta plan izdela in se nam predstavi. Dogovorili smo se o začetku izdelave in zaključku podjetniške kolektivne pogodbe, sklenili smo dogovor o upoštevanju delovnega Časa letalcev. Izkazalo se je, da je na tem 'izpitu' padel direktor prometnega sektorja, ker so bile omenjene stvari doslej premalo upoštevane v prid delavcev.« ® RAI 1 6.45 9.30 10.05 11.45 12.25 12.35 13.30 14.20 15.15 15.45 17.30 17.55 18.00 18.10 18.50 19.35 20.30 20.40 22.20 22.45 0.15 0.25 0.35 Jutranja odd. Unomatti-na, vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Dnevnik in nan. Cose del’ altro mondo, 10.00 dnevnik TGl Film: la figlia di Nettuno (kom., ZDA 49), vmes (11.00) dnevnik Variete: Vabilo k mizi -Tutti a tavola Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik in gospodarstvo Tenis: mednarodni turnir Italije, moški Kviz: Sala giochi Mladinski variete Solleti-eo; risanke, nanizanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera Variete: Luna Park (vodi Rosanna Lambertucci) Vreme, dnevnik in šport Aktualno: 11 fatto Film: Playboy in p rova (kom., ZDA '87, i. P. Dempsey, A. Peterson) Variete: Seconda serata Dnevnik Aktualni tednik TGl Almanah Danes v Parlamentu Dok. Videosapere RAI 2 Dok: V kraljestvu narave Otroški variete Nan.: Black Stallion, 8.45 La clinica della Foresta nera Nad.: Quando si ama TG2 33,11.45 dnevnik 2 Aktualno: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, zdravje in vreme Otroški variete: Quante storie ragazzi!, risanke Nad.: Paradise Beach, 15.00 Santa Barbara Dnevnik Popoldne na RAI 2 Film: Immunita diplio-matica (dram., ZDA ’93) Dnevnik Šport in vreme Sereno variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Film: Tutti gli uomini di šara (krim.. It. '92, i. N. Brilli, G. Scarpati) Aktualno: 740, kaj narediti? Dnevnik, pregled tiska in vremenska napoved Tenis: Medn. turnir Italije, moški ^4 RAI 3 8.30 Jutranji dnevnik, informacije Oddaje Videosapere: Pregled tiska, Potovanje po Italiji, Prva pomoč, Naši otroci, itd. 5 Fantastica Eta Fantastica Mente, 11.50 Asino d' oro Dnevnik, delo, okolje in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti Popoldanski dnevnik 15.00 15.15 18.50 19.50 20.30 23.15 23.25 0.30 1.00 TGR Dežela 7 Tenis: Mednarodni turnir Italije, moški Vreme, dnevnik, 19.30 deželne vesti Kolesarstvo: Giro di sera Aktualno: Tempo reale Dnevnik, deželne vesti 50 let zgodovine italijanskega športa, dnevnik Pregled tiska in vreme Videosapere: Kultura news, 1.25 Fuori orario g? RETE 4 7.30 8.00 9.00 14.00 14.15 16.25 20.45 22.25 22.35 Nan.: Tre cuori in affitto Nad.: Manuela Variete: Buona giomata, vmes nad. 9.15 Guadalu-pe, 10.20 Teleprodaja, 10.35 Febbre d’amore, 11.40 Rubi, 12.20 Cuore selvaggio, 13.00 Sentieri, vmes (11.25, 13.30) dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Senteiri, 15.25 La donna del mistero 2 Aktualno: Agenzia matri-moniale, 17.10 Perdona-mi , 18.00 Punto di svol-ta, vmes (19.00) dnevnik Film: Innocenza colposa (tem., VB ’91, i. L. Nee-son, L. San Giacomo) Zanimivosti o filmu Jefferson in Pariš Film: Cocoon, il ritorno (fant., ZDA ’88), vmes (24.00) dnevnik 3] CANALE5 6.30 9.00 11.45 13.00 13.25 13.40 14.20 16.00 17.55 18.00 20.00 20.40 22.45 23.15 1.30 2.00 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 ~ Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto di fami-glia (vodi A. Castagna) Otroški variete: nanizanke in risanke TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Variete: La sai 1* ultima? (vodita Pippo Franco, Pa-mela Prati) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik Sgarbi quotidiani Pregled tiska # ITALIA 1 01 Otroški variete WJ Nanizanke g| Aktualno: Village IHBa Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.40 Šport studio Otroški variete Odprti studio Variete: Non & la RAI Kolesarstvo: 78. Giro d’ Italia, 17.00 Studio tappa Aktualno: Village Nan,: Baywatch Odprti studio, vreme, 19.50 Šport studio FSIjljl Variete: Karaoke Rfl Nan.: Beverly Hills Q Variete: Giro sera |£gl!J Film: A časa con i Web-bers (kom., ZDA ’92, i. J. Tilly, J. Tambor) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Sgarbi quotidiani Nan.: Kung Fu, 3.00 Chi-ps, 4.00 Baby Sitter # TELE 4 o.io 1.15 2.15 2.30 12.50 14.00 14.30 15.30 18.10 18.20 19.30 13.30 20.30 22.45 17.45, 19.30, 23.55 Dogodki in odmevi Rioni alla ribalta Film ® MONTECARLO 14.00 14.10 19.30 20.35 18.45, 20.25, 22.50, 0.20 Dnevnik, 13.30 Šport Film: Ho amato un fuori-legge (krim., ZDA ’51) The Lion Trophy Show Film: Allan Quatermain e le miniere... 9L. RAI3 slovenski program 20.25 20.30 Risanke: Bojan Dnevnik SLOVENIJA 1 10.15 10.30 10.45 11.15 13.00 14.15 15.30 17.00 17.10 18.00 I. Zorman: Storžkovo popoldne, 2/3 del Gospa Špageti, EBU drama Odkrivanje zemlje, ponovitev 1/26 dela ameriške izobraževalne serije Po domače, ponovitev Poročila J. J. Kolški: Paberek, poljska drama Državna slovesnost ob 50-letnici konca II. svetovne vojne TV dnevnik 1 Otroški program: Ziv žav Regionalni studio Maribor 18.45 19.13 19.30 20.05 Štiri v vrsto, igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme šport Komisar Rex 7/15 del avstrijske nadaljevanke Tednik Q TV dnevnik 3, vreme, šport 51 Žarišče SE Poslovna borza Sova Večen sanjač, 19/27 del ameriške nanizanke Mancuso, FBI, 12/20 del ameriške nanizanke ST SLOVENIJA 2 13.00 14.15 16.40 17.30 18.00 18.45 19.05 19.20 20.05 21.05 22.05 23.10 Euronevvs Kinoteka: Ciklus filmov Franka Gapre: Spoznajte Johna Doeja, ameriški (čb) film V vrtincu Sova, pon. Princ z Bel - Aira, 6/24 del ameriške nanizanke Mancuso, FBI, 11/20 del ameriške nanizanke 2e veste Majhne skrivnosti velikih kuharskih mmojstrov Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike Grozote koncentracijskih taborišč Večerni gost: Zorana de Kide Oči kritike Stoletnici filma naproti: Ciklus filmov Andreja Tarkovskega: Ivanovo otroštvo, ruski (CB) film A KANALA Luč svetlobe, ponovitev Pariš, ponovitev A - shop, Spot tedna, CMT Spot tedna, A - shop Dance session, ponovitev Zadeto, ponovitev Magnetoskop, glasba A -shop Vreme Risanka Luč svetlobe, 428. del Pred poroto, 43. del Vreme B Končno poslanstvo, ameriška komedija Kino, kino, kino g® Magnetoskop, ponovitev Klasična video glava HI Spot tedna, A shop, CMT © Koper Euronevvs Bersaglio, ponovitev Leteči zdravniki, TV nanizanka Slovenski program: Gradovi - dokumentarna oddaja Zamejski portreti Primorska kronika TV dnevnik Medicina danes: Laična prva pomoč, 1. del Euronevvs Meridiani - aktualna tema Odprte strani - oddajo pripravlja Rosanna Giuri-cin Stanje stvari - kultura, oddajo pripravlja Nataša Melon TV dnevnik Slovenski program: Karaoke, zabavno - glasbena oddaja EMEP Avstrija 1 Umor, je napisala Knight Rider Vesoljska ladja Enterpri- Otroški program Heidi Viking Viki Smrkci Vesoljska ladja Enterprise Kamenje in prah Knight Rider Za dolžino nosu prednosti Strašno prijazna družina Nekoč je bila hiša... Naš hrupni dom Psihobanket VVolffov revir Pretep Pri Huxtablovih Kačji doktor Hmdable Cas v sliki, kultura Vreme Pogledi od strani Bavarec na otoku Riigen Detektivki iz Hamburga, 4/13 del nemške serije NYPD Blue - newyorški policisti Črno kot smrt, ameriški triler, 1989 Strašno prijazna družina, ponovitev Vsak dan s Schiejokom, ponovitev Dobrodošli v Avstriji, ponovitev Črno kot smrt, ponovitev filma Raji živali DIHF Avstrija 2 Vsak dan s Schiejokom, ponovitev Help TV, ponovitev Vreme Ruska mafija, ponovitev Nekoč Čas v sliki Poročilo, ponovitev Zemlja in ljudje, ponovitev Moč strasti Umor, je napisala Vsak dan s Schiejokom Čas v sliki Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Čas v sliki, kultura Vreme Pogledi od strani Dva na poti po Avstriji Vera, talkshow z Vero Russvvurm Cas v sliki2 gjffl Šiling n Odsun Izgon Nemcev iz Češke Med Dunajem in Jeruzalemom FilS Video strani mm© Slovenija 1 5.00, 6.00,6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 10,30 Pregeld tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetiijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-lh; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.30. 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30.16.30.17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.05 Danny razlaga sanje; 8.40 Prireditve; 8.45 Radio Most; 11.15 Izjava tedna; 11.35 Obvestila; 12.05 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldne; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Stergo er-go; 17.50 Šport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Jazz; 21.00 Proti etru; 22.20 Mala nočna filmska, Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Komedija; 13.05 Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 O jeziku; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Operni umetniki; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Koledar; 6.30 Jutranjik;; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Servisne informacije; 9.45 Od otroštva do mladostii; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 16:45 Informativni servis; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Večerni pr.; 22.30-23.15 Četrtkov koncert. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna odd.;N.30 Aktualnosti; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 The mušic bus; 16.00 Modri val ; 18.45 Jazz; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 18.15, W.l5 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam dO" nes; 11,00 Anketa; 12-05 BBC Novice; 14.05 Pas1' radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15,45 Av_ tomarket;l6.1 Cankarjev dom se predstavi; 18.15 Aktualna tema; 19.25 Vreme; 20.00 Poslovni radio; 22.00 Megle eye; 2.00 Sat. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutn- 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; H-2 Kdo bo koga; 12,3 Osmrtnice, zahvale; 13,® Pesem tedna; 14.30 Planinsko športni kotiček- 15.30 Dogodki in odmevi; 18.20 Musič machine: 19.30-24.00 Študentski program Radia Kranj. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00- 11.00, 12.00, 13.00, 14.00- 15.00, Poročila; 17,00" 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 lavnica znancev; N .45 Infoservis; 12.10 Mc$ oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.10 Čas je zaC 14.00 Osmrtnice, obvestila ; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Prleški berlužjak; 18.00 Pokličite 101 555; 19.30 Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 20.0 Kulturno-umetniški progr." 22.00 Zrcalo dneva. Radio študent 11.00 Prevzetni klop; 12.00 Komu zvoni?; 14.05 Recenzije & Napovej (kinotečni filmi); 15.00 O (24 ur-info, Joculatoj; 17.00 Borzni parket; 19-00 TB: Caspar Brotzmann Massaker; 20.00 Brcamo v temo (Seksizem v jeziko v javni rabi); 22.00 Vas omiljeni DJ Jure: Izštekani The SpoonsML > Trst A 9.00 Dnevnik" , 14.00, 17.00 8.30 Slov. 9.15 Odpr-ir indijskega ira ouiv~-50 Internnez-•ogla mizo rska P°je aiagvi 15.30 Mladi turna kro-in glasba: no Dopism- Radio Opčine 11.30,15.30, 17,30 Poročila; 10.00 Matineja; 15J Rok z Vami; 16.30 Te zan ma tvoja prihodnjs- 18.00 Mix Zoon; 20.u Foyer (pon.). Radio Koroška 18.10-18.30 Rož - Podjuna -Žila. NAPOVEDI PRIREDITEV Četrtek, 18. maja 1995 gledališča [SLOVENIJA KOPALIŠČE KODELJEVO Danes, 18. maja, ob 21. uri: predstava Pi=3,1415926... (Dramska Sola Bariče Blenkuš). Bežijo: Igor Štromajer (na sliki), igrajo: Barbara Žafran, Tina Matijevec, Mojca Funkl, Nives LaCen, Petra Filipi, UrSa Naglic. 4l'imTTZl'en' V petek, 19. maja, ob 20. uri: M. Jesih -. ^ “rti, za izven. aigffir4-962 ^gbgto, 20. maja, ob 11. uri: Z. Krilič - JAJCE, izven. V nedeljo, 21. maja, ob 20.30: VEČER POEZIJE LILI NOVY, za izven. MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 18. maja, ob 20. uri: T. Partljič - STAJERC V LJUBLJANI, premiera MALA SCENA MGL, tel.: 061/ 210-852 V petek, 19. maja, ob 22.30: L. VVilson - ZA2GI! Predstava bo Se v soboto, 20. maja, ob isti uri. SNG OPERA IN BALET, tel.: 061/331-950 V soboto. 20. maja, ob 19. uri: L. Minkus - DON KI-HOT. Zadnjic v sezoni! V četrtek, 25. maja, ob 19. uri: LeoS Janaček - JENUFA, premiera. Dirigent VACLAVNAVRAT, režiser FRANTISEK PREISLER, scenograf in ko-stumograd ALEKSANDER BABRAJ. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, tel: 061/312-860 t DRAMA, tel.: 061/ 221-511 18. maja, ob 19.30: J. B. P. Moliere - DON 3 AL/ KAMNITA GOSTIJA, za abonma di-lqS,7 večerni in izven. V petek, 19. maja, ob Cj0: W. Allen - ZAIGRAJ SEMKRAT, SAM, za en. V soboto, 20. maja, ob 19. uri: W. Shakespe-, " DAMLET, za izven. ,F[ ODER, tel, 061/221-511 UCTm’ 18' maia’ °b 22. uri: E. Ionesco - INSTRU-/A, za izven. DRAMA, tel.: 061/ 221-511 f47es> 18. maja, ob 20. uri: F. Bover - ALI BOG LA-iUflpvcn. V petek, 19. maja, ob 20. uri: M. Jesih -za izven. _ ŽIVLJENJE V soboto, 20. maja, ob 19.30: L. Kraigher - ŠKOLJKA, za abonma red sobotni in izven. CEUE SLG CELJE, tel.: 063/25-332 V petek, 19. maja, ob 12. uri: W. Shakespeare - BENEŠKI TRGOVEC, za abonma Srednja sola za gostinstvo in tuirizem Cehe. V soboto, 20. maja, ob 10. uri: S. Makarovič - MEDENA PRAVLJICA, za abonma Mravljica in izven. KOPER GLEDALIŠČE KOPER Danes, 18. maja, ob 20. uri: Kulturno društvo Osp ■ POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO. V soboto, 20. maja, ob 10. uri: M. Logar - KRALJ V ČASOPISU. MARIBOR SNG DRAMA, tel: 062/221-206 Danes, 18. maja, ob 19.30: E. Albee - KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF, za red rumeni, abonente in izven. V petek, 19. maja, Mah oder, ob 21. uri: CABA- RET UNPLUGGED ........ .............. abonente in izven. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 V sredo, 24. maja, ob 20. uri: H. Ionesco - PLEŠASTA PEVKA, DELIRIJ V DVOJE, za abonma sreda in izven. ■ SKAKALCI ODSTEKANO, za FURLANIJA-JULIJSKA krajina "'finsko Stalno Gledališče »FUije z mladinsko igro Fulvia Tomizze v v operi« danes, 18. t. m., ob 9.30 jjn|!a‘i dvorani gledališča F. Prešeren v p Buncu; jutri, 19. t. m., ob 11. uri na 2a° . u (Kulturni dom) in ob 15. uri v Q| iku (osnovna šola). „1 ^ualiska šola Slovenskega stalnega stuje $Ca’ 1° v°di Adrijan Rustja go-?*•> ob: ?u)e s pravljico »Palček« danes, 18. t. 20.30 v Prebenegu (Srenjska hiša) m v soboto, 20. t. m., ob 16. uri pri Sv. Uu (pri šolskih sestrah). Qleda|išCe Rossetti 18. t.m., ob 20.30 (red Četrtek) go-u Stalnega gledališča iz Veneta z nj, borovo komedijo »Namišljeni bol-"• Israjo Giulio Bosetti,Marina Bonfi- [koroška estno gledališče: v ponedeljek, 22. t. ■’ ob 20. uri VVaechter-Miller »Klovni«. danes, 18. t.m., ob 20.00 - Felix q terer: Sibirija. Igra Branko Miklavc, cert 1 iV soboto> 20- t.m., ob 19.30 - Kon-Ujj^tov. vokalne skupine Cantate Do- gli in Antonio Salinas. Režija Jacques Lassalle. Predstava v abonmaju: odrezek št. 5. Predprodaja je v teku. Ponovitev jutri, 19. t. m., ob 20.30 (red petek). Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. Gledališče La Contrada Jutri, 19. t.m., ob 10.00 mladinska igra »La strada dei ciotoli bianchi - variazio-ni su Cappuccetto rosso«. Vstopnina 5.000 lir. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 18. t. m., ob 20.30 koncert ansambla London Baroque. SELE Farni dom: V nedeljo, 21. t.m.,ob 19.30 -Predavanje »Korenine slovenstva na Koroškem« predava dr. Joško Savli. RADIŠE Pri Culehnerjevi kapelici: v sredo, 24. t. m., ob 19.30 »Marijino petje«. Razne prireditve lSLOVENIJA PIL - Pisani list, Studio Akademik, Rlasbeniki Don Juani, Simona weiss, Sendi, META in ROBERT 'robij® m PILOV ŽUR tekmovanje najstniških zabavnoglasbenih skupin Dvorana PAN v Kidričevem, v Petek, 19. maja, ob 16. uri K^JEPISNI MUZEJ SLOVENIJE, 0 « ^aske revolucije 7 GEor o 8 ma/a’ °b 12. uri: predstavitev publikacij ^fffBAESKI ZBORNIK ACTA GEOGRAPHICA 1994 ‘n ACTA CARSOLOGICA KRASO-^ ZBORNIK XXm 1994. CAFE TEATER, Miklošičeva 1 Danes, 18. maja, ob 22. uri: piano bar s pianistom Blažem Jurjevčičem. GALERIJA SOU KAPELICA, Kersnikova 4 LErlanija-julijska KRAJINA Hes"*! nS knjigarna (Ul. S. Francesco 20): da- 8arna^ m'’ ob 17. uri vabita Tržaška knji-ln Studijski center Nediža na predsta- vitev knjige »Sulle strade di Andrea da Loka - Po poteh Andreja z Loke«. Govoril bo Pavel PetriCiC. V petek, 19. maja, bo ob 20. uri v Domu Letalcev v Brežicah koncert skupine DEMOLITION GROUP GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA SLOVENSKA FILHARMONIJA Danes, 18. maja, Mala dvorana ob 19.30: komorni koncert UROŠA USENIKA (kitara), DUŠANA SODJE (klarinet) ob klavirski spremljavi TATJANE KAUČIČ. KUD F. PREŠEREN, tel.: 061/332-288 Danes, 18. maja, ob 20.30: PIJANO BAR JANIJA KOVAČIČA. CERKNICA V soboto, 20. maja, telovadnica OS Nova vas ob 20. uri: koncert MLAJŠEGA MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA OS NOVA VAS, DEKLIŠKEGA NONETA AEDAC CERKNICA in GODBE CERKNICA. GRAD BOGENŽPERK NAD LITIJO V petek, 19. maja, ob 19.30: koncert VESNE in JASNE JAN (flavta, klavir). KRŠKO V soboto, 20. maja, Kulturni dom ob 19.30: MASA V F-DURU ZA PIHALNI ORKESTER, MEŠANI ZBOR IN SOLISTE. MARIBOR KLUB STUK, Gosposvetska 83 Danes, 18. maja, ob 21. uri: koncert skupine NE ZDALI. PIRAN CLUB MAONA, Arze 5 V petek, 19. maja, nastopa SID GRIF-FIN (ZDA) in predskupina HIŠA (Trbovlje). SLOVENSKE KONJICE V petek, 19. maja, športna dvorana ob 20. uri: koncert ansambla ŠTAJERSKIH 7. ZAGORJE DELAVSKI DOM V petek, 19. maja, ob 19. uri: koncert domačih komornih pevskih skupin PEVSKI ZVOK ZA ULTRAZVOK. SLOVENIJA GLASBA FJK LJUBLJANA CANKARJEV DOM V Galeriji CD je do 10. junija na ogled razstava portretov in keramike (1947-1969) PICASSO & MADAME Z. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23 Razstava ob petdesetletnici konca druge svetovne vojne je na ogled do 25. maja. MODERNA GALERIJA Razstava izraelskega umetnika ZVIJA GOLDSTEINA je na ogled do 11. junija. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava ilustracij MARJETE CVETKO je na ogled do 25. maja. GALERIJA AVLA, Trg republike 2 Razstava MRJENKA in MAJE LICUL je na ogled do 6. junija. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava slik KLEMENTINA GOLIJA je na ogled do 28. maja. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava pastelov in akvarelov MAJE PAIC - KVEDER je na ogled do 2. junija. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava skulptumega lončarstva MAJE MIHELIČ je na ogled do 25. maja. KONEX CLUB, Cesta na Brdo 109 Na ogled je razstava ilustracij FOJZA A. ZORMANA. KI-CENTER KRIŽANKE Razstava URA JE PRIŠLA! je na ogled do 20. maja. KD ŠPANSKI BORCI, Zaloška 61 Razstava JOŽETA BARACHINIJA je na ogled do 1. junija. GALERIJA PIC LEK Danes, 18. maja, bo ob 19. uri otvoritev razstave olj, akrila in slik na svili KATJE BOLCI-NA-NAGELSCHMIED. Razstava bo na ogled do 16. junija. GALERIJA SOU KAPELICA Razstava kiparja DARIJA KREUHA je na ogled do 31. maja. BREŽICE GALERIJA POSAVSKEGA MUZEJA Razstava slik ALENKE GERLOVIČ je na ogled do 4. junija. CEUE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI -MESTNI GRAD Razstava GENERACIJA 82 je na ogled do 23. junija. IURSKA BISTRICA GALERIJA NA VIDMU Razstava ALME DUJMOVIČ je na ogled do 27. maja. KOPER GALERIJA LOŽA, Titov trg Razstava ENZA CUCCH3JA je na ogled do 30. maja. KRANJ PREŠERNOVA HIŠA Razstava treh mlajših avtorjev MOJCE OSOJNIK, BORUTA OMERZUJA in ANDREJA STULARJA je na ogled do 21. maja. GALERIJA V MESTNI HIŠI Danes, 18. maja, bo ob 11. uri otvoritev razstave MIR JE ZMAGA. d GORENJSKI MUZE) KRANJ ptica z A/cine, 6.stol. n. š. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Razstava skupine MI (Irena Cuk, Darko Golija, Samuel Grajfoner, Zdravko Jerkovič, Samo Pajek in Oto Ri-mele) je na ogled do 1. junija. POSTOJNA KNJIŽNICA BENA ZUPANČIČA Danes, 18. maja, bo ob 20. uri otvoritev razstave ERIKA LOVKE. Razstava bo na ogled do 8. junija. VELENJE RAZSTAVIŠČE GORENJE SERVIS, Partizanska 12 Razstava slik ALBINA POLAJNARJA je na ogled do 17. junija. ŽALEC SAVINOV LIKOVNI SALON Razstava kiparja FERENCA KIRALVJA je na ogled do 30. maja. FURLANI J A-JULIJSKA KRAJINA TRSI Občinska galerija Costanzi Do 4. junija je na ogled razstava »Anita Pittoni». Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Galerija Cartesius: V soboto, 20. t.m., ob 18.30 odprtje razstave tržaškega slikarja Car-mela Vranicha, ki bo trajala do 2. junija z naslednjim umikom: vsak dan od 11.00-12.30 in od 16.30-19.30, ob nedeljah od 11.00-13.00. Galerija Art Light Hall: na ogled je razstava skulptur Antonia Volpicellija. Art Galery: na ogled je razstava Nadje Mon-cheri. Gostilna »Stalletta« pri Sv. Jakobu Na ogled je skupinska razstava tržaških umetnikov. OPČINE SKD Tabor: na ogled je razstava Patrizie De-vidh. REPEN - Krožka hiža Do 28. t. m. bo ob nedeljah in praznikih na ogled razstava narodnih noš. Razstava je odprta ob nedeljah in praznikih: 11-12.30,15-18. GORICA Kulturni dom: do 31. t.m. razstavlja svoja dela slikar Oskar Beccia! SPETER Beneška galerija: do 20. t. m. je na ogled dokumentarna fotografska razstava »Benečija v miru in vojni«. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled, poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: Do 18. junija je na ogled razstava del Aloisa Kochla in Bernharda Cella Hiša umetnikov: na ogled je razstava del Bri-gitte Kordine in Huberta Matta. TINJE Galerija Tinje: Na ogled so dela Garya Bikov-nika iz New Yorka. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potre, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Rubina. TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 Danes, 18. t. m. ob 20.30 (red C) opera U. Giordana »Fedora«. Režija Beppe De Tomasi. Ponovitev v soboto, 20. t. m., ob 20.30 (red L). Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Miela Koncertna sezona Glasbene mladine Italije: Danes, 18. t.m., ob 20.30 - Koncert dua Giuliana Klizman (flavta) in Tiziana Bortolin Vigini (Celo). V ponedeljek, 22. t.m., ob 21.00 - Koncert glasbene skupine Laibach. Kavarna San Marco Danes, 18. t.m., ob 20. uri »Umetnost v koncertu«. Predstavitev umetnika D. Pisanija.ob spremljavi kitare Antonia Macchija, ki bo izvajal Fandango Španskega skladatelja Joaquina Rodriga- Discobar Macaki - Drevored XX Septembra Jutri, 19. t. m., ob 21. uri zaključni večer »Protagonisti 95«. Laboratorij P - bivša umobolnica Trst vabi v nedeljo, 28. t.m., ob 22. uri na koncert skupine »2227» iz Ljubljane ob izidu zadnjega CD. Ob 20. uri bo otvoritev razstave grafitov, plakatov, stripov in fotografij ter predvajanje videospotov skupine Strip Gore. RICMANJE Promenadni koncerti V nedeljo, 21. t. m., ob 17. uri bosta nastopili godbi Corpo bandistico Corno di Rosazzo (Videm) in Pihalni orkester SVEA (Zagorje ob Savi). ZGONIK Športni center V soboto, 20. t. m., ob 20.30 slavnostni koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Finko Tomažič ob 50-letnici osvoboditve. Na koncertu bodo predstavili tudi nove kasete in CD ploščo. MENJALNIŠKI TEČAJI 17. maja 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 80,50 81,45 11,27 11,57 6,97 7,42 A banka Koper 80,45 81,45 11,15 11,57 6,94 7,40 A banka Nova Gorica 80,40 81,40 11,24 11,56 6,93 7,38 Banka Celje d.d., t: 063/431-000 80,55 81,50 11,25 11,60 6,60 7,20 Banka Noricum d.d., t: 133-40-55 80,50 81,50 11,35 11,55 7,00 7,45 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 80,52 81,43 11,25 11,58 6,94 7,17 Come 2 us Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12 80,90 81,20 11,43 11,52 7,13 7,32 Creditanstalt d. d. 80,60 81,40 11,35 11,60 6,90 7,40 Hida, od 7-19, sob od 7-14 81,11 81,15 11,46 11,48 7,20 7,25 llirika Ljubljana, t: 12-51-095 81,14 - 11,45 - 7,24 - Kompas Hertz Celje Tel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-15 80,90 81,30 11,40 11,50 6,94 7,15 Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 80,90 81,30 11,40 11,50 6,94 7,15 Kompas Hertz Idrija Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15 80,90 81,30 11,40 11,50 6,94 7,15 Kompas Hertz Tolmin Tek 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-15 80,90 81,30 11,40 11,50 6,94 7,15 Kompas Hertz Bled Tel: 065/28-711, od 7-19, sob Od 7-19 80,90 81,30 11,40 11,50 6,94 7,15 Kompas Hertz Maribor Tel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13 80,90 81,30 11,40 11,50 6,94 7,15 Nova kreditna banka Maribor d.d. 80,30 81,60 11,30 11,62 6,60 7,30 Lemo Šempeter,t: 065/ 32-250 80,50 81,40 11,30 11,50 7,01 7,20 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 80,50 81,30 11,30 11,50 6,95 7,30 Poštna banka Slovenije 79,10 81,10 10,70 11,46 6,35 7,25 Publikum Ljubljana, t: 312-570 81,10 81,14 11,47 11,48 7,25 7,26 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 80,85 81,30 11,37 11,47 7,20 7,30 Publikum Celje, t: 063/ 441-405 81,10 81,40 11,42 11,52 6,80 7,30 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 81,10 81,25 11,44 11,46 6,70 7,20 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 79,70 81,49 11,20 11,65 6,50 7,20 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 80,80 81,25 11,35 11,44 7,10 7,15 Publikum NM, t: 068/ 322-490 80,85 81,20 11,35 11,54 7,00 7,28 Publikum Žalec, t: 063/ 715-114 80,80 81,40 11,38 11,50 6,70 7,30 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 81,00 81,40 11,42 11,52 6,70 7,30 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 - - - - - - Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842 80,60 81,30 11,31 11,58 6,40 7,10 SKB d.d.,*** 80,70 81,65 11,23 11,73 7,00 7,45 SHP Kranj, t: 064/331-741 - - - - - - SZKB d.d. Ljubljana 80,80 81,35 11,39 11,53 7,10 7,48 UBK Ljubljana, t:061/444-358 80,70 81,70 11,32 11,57 7,05 7,42 Upimo Ljubljana, t: 212-073 81,12 81,18 11,46 11,48 7,21 7,26 Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*** BčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 17. MAJ 1995 valuta v LIRAH nakupni prodajni ameriški dolar 1610,00 1680,00 nemška marka 1118,00 1165,00 francoski frank 317,00 330,00 holandski gulden 1000,00 1041,00 belgijski frank 54,50 56,70 funt šterling 2524,00 2627,00 irski šterling 2577,00 2683,00 danska krona 286,00 298,00 grška drahma 6,90 7,20 kanadski dolar 1188,00 1236,00 japonski jen 18,60 19,40 švicarski frank 1338,00 1393,00 avstrijski šiling 159,30 165,80 norveška krona 252,00 262,00 švedska krona 219,00 228,00 portugalski escudo 10,70 11,10 španska pezeta 12,90 13,40 avstralski dolar 1179,00 1227,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 13,50 14,40 hrvaška kuna 300,00 320,00 17. MAJ 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1623,00 1668,00 nemška marka 1136,00 ' 1171,00 francoski frank 320,00 335,00 holandski gulden 1009,00 1037,00 belgijski frank 54,90 56,10 funt šterling 2546,00 2636,00 irski šterling 2600,00 2690,00 danska krona 288,00 296,00 grška drahma 7,00 7,60 kanadski dolar 1196,00 1241,00 švicarski frank 1357,00 1387,00 avstrijski šiling 160,60 165,60 slovenski tolar 13,80 14,60 11. MAJ 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,30 8,90 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 8,90 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,20 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,10 Italija Kmečka banka Gorica 13,80 14,60 Italija Iržaška kreditna banka 13,50 14,40 14. MAREC 1595 V DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4098 francoski frank 28.0770 nizozemski gulden 89.1430 belgijski frank 4.8360 španska peseta 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar 0.9945 japonski jen 1.5464 švicarski frank '20.0700 avstrijski šiling 14.2070 italijanska lira 0.8365 švedska krona 19.4450 Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 18.5.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI tečaj zaDEM 81.22 81.50 2. Banka nudi podjetjem tudi možnost TERMINSKEGA nakupa deviz za tolarje. e Podrobnejše informacije: tel 17-18452,302-326 in 302-315 MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333 Tečajna lista št. 092 z dne 17.5. 1995-Tečaji veljajo od 18.5. 1995 od 00.00 ure dalje^^^. ZA DEVIZE -d država šifra valuta enota nakupni srednji prodajnj^/ Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija Opomba: Tečaj H RK se uporabi) 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 a za izkai avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta rovanje rezultatov pas 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 lovanja z Rep1 84,8522 1153,2856 394,3116 85,6388 2070,8212 2654,3168 2289,3787 8109,7367 "7,0563 134,3621 7245,5631 1823,3121 77,2290 1582,3718 9700,8670 182,8097 116,3341 149,8071 93,3187 ubliko Hrvaško, kjer je 85,1075 1156,7559 395,4981 85,8965 2077,0524 2662,3037 2296,2675 8134,1391 50,5049 186,7598 7,0775 2264,6584 134,7664 7267,3652 1828,7985 77,4614 1587,1332 9730,0572 183,3598 116,6842 150,2579 93,5995 ; omenjena valuta p 85,3628 1160,2262 396,6846 86,1542 2083,2836 2670,290" 2303,1563 8,i8:t§ 135,1707 7289,1673 1877 6938 1591:8946 9759,2474 'i;® ilačilno sredstvo^ Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečai) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) — (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (8) devizni del skupgU- 1) BLAG/ UNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5, . 10. 1995: 1,700.000 833,498 799,796 "L633594, 140 98 0585% 94.0 937% 96.( 1761% 170,000 83,350 79,980 "J63^ Tečajnica bornega trga st.; 89 Datum: 17. 5. 1995 Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon štdat(3) enotni tečaj % sprem datum povpras ponudba Max Min. 10MS1T TTiTT? irants LEE 796 14.5.93) 12.100 4,31 17.5. 11.400 12.100 12.100 12.100 121 PRB 1.000 16.6.94) 14.029 2,72- 17.5. 13.860 14.050 14.280 13.650 10.886 SAL 500 (7)(29.8.94) 20.359 ,83- 17.5. 20.140 20.470 20.690 20.150 8.754 SKBR 458 (16.5.94.) 33.504 ,77- 17.5. 33.010 33.330 34.000 32.710 46.905 3IE HIKV;* SB2E RSOl 8,0 4.131.12.94) 98,2 ,33 17.5. 98,1 98,3 98,5 98,0 19.972 RS02 9,5 8.(1.10.94) 102,1 ,26- 17.5. 102,3 102,7 102,3 102,0 109.675 RS08 5,0 3.(30.11.94) 84,OA ,07 17.5. 82,0 84,0 84,0 83,3 5.044 Bil 7,0 4.(15.1.95) 88,5 16.5. 83,0 97,0 BUD 8,0 4.(31,12.94) 97,2 ,10 17.5. 97,3 98,0 97,3 97,1 641 BL2D 9,5 8.(1.10.94) 102,0 17.5. 100,0 102,0 102,0 102,0 168 SOI 10,0 4.(1.11.94) 95,0 17.5. 93,7 95,9 95,0 95,0 912 Km? B3BQ rtsirm m 11,234 .14 17.5. m 10.000 (1.6.94.) 121.477 3,72- 17.5. 118.100 119.600 126.000 116.200 31.827 FMD (8) 16.697 2,71- 17.5. 15.850 16.800 17.400 16.210 2.338 SPGR 21.500 ,02 17.5. 19.400 21.750 21.500 21.500 108 MR 15.200 15.5. 14.600 15.390 m 218 (30.3.93.) 9.156 2,60- 17.5. 9.150 9.280 9.160 9.150 1.557 «R 4.000 (8|(10.6.94.) 4.176 3,14- 17.5. 4.11 4.170 4.365 4.031 14.425 im (5) 764.1 2,23- 17.5. 754,0 770,0 786,0 754,0 3.511 MK •ilfc«!« 2S2I 2HS3 OTP 4000 (23.5.94) 32.663 3,27- 17.5. 32.550 33.030 33.490 32.120 13.457 PFNP 33,158 3,61- 17.5. 33.000 34.000 33.800 33.000 2.686 RGSP (6) 697,6* 6,98- 17.5. 667,0 727,0 701,0 663,0 237 UBKP 10.650 7,51- 17.5. T1.550 10.900 10.800 10.500 107 IT 40.91 17.5. 40.900 41.100 40.900 40.900 205 trm1: »ilfcU TOM LEK12.0 4.( .11.94) 98,0 5.5. 95,5 DZG 11,0 4.(1,1.95) 88.3A 1,73- 17.5. 88,0 90,3 88,3 88,3 817 PCE 12,0 6.(1.12.94) 98,8A ,15 17.5. 98,6 100,0 98,8 98,7 448 TJ 12,0 ?.(1.1.95) 99,OA ,03 17.5. 98,9 99,0 99,0 3 $0 10,0 l.(1.6.94) 95,8 ,63- 17.5. 92,6 96,3 96,0 95,5 984 BGSl 10,0 4.(1.6.94) 43,0 12.5. 31,0 40,0 Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 89/95-17. 5. 1995 Vrednost. papir nt ex kupon št.dai(3) enotni tečaj % sprem datum povpras ponudba Max. Min. im sir znrs GEAR GRDO HBR0 m RDR0 RGSR 119 (8.3.94.) 4.000 32.500 3.449 3.599 17.400 508,9 ,03- 22,63- 19.4. 31.3. 16.5. 17.5. 26.4. 17.5. 2.000 500.0 1.603 3.435 10.100 415.0 4.000 35.000 3.000 3.500 17.400 500.0 3.599 601,0 3.595 500,0 3.239 862 TTefij HBP0 OOKBPi KBPP IMG 3.300 30.000 4,605 9,77- 16.5. 18.4, 17.4. 3.030 3.300 10.000 4.650 3.300 30.000 4.900 4.700 4,600 193 liTTOHT GORO LOK MLJ0 OSMO 0LS0 ONM OPO um ra 10,0 10,0 10,0 10,0 10,0 11,0 10,0 8,50 10,0 9.(15.1.95) (1.10.94) (1.4.94) (1.10.94) 81.9,94) (1.8.94) 6.(1.2.95) 2.(15.4.95) (1.10.94) 98.1 86.1 93,6 81,OA 86,0 88,1 86,0 80,0 98,5 ,54 3,07- ,07- ,14 16.5. 16.5. 17.5. 17.5. 17.5. 17.5. 16.5. 15.3. 30.1. 98.1 86,5 93.1 80,0 85,3 88.2 85.0 25.0 95.0 100,0 90.0 95.0 86.9 90.0 91.0 99.9 93,6 82,0 86,1 88,3 93,6 81,0 85,5 88,1 28 833 1.033 2.389 50 dnevi (vSlT) 90 dnevi (v SIT) 120 dnevi (v SIT) BNB2breznak.bona(1.6.95) (1.6.95) delnak.bona(vSrr)NBSl deliiaLbona(vSIT)NBS2 99,6 50.000 20.674 ,26 1,75 3,27- 17.5. 17.5. 17.5. 99,7 55.000 20.670 99,7 20.800 99,7 58.000 21.800 99,5 20.520 11.957 58 77.898 n»:1c« 150.000 SITskupaj maj tolarski del maj devizni del maj 150.000 SITskupaj maj tolarski del maj devizni del maj 106,6 108,2 2.3. 21.3. cd i 17.5.95 preišnii d T d% ODI 1.162,09 1.182,32 -20,23 -1,71 Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v od-stotiah (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davCna olajšava; A - aplikacijski teCaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba teCaja; * * - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplaCilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, Ce ni navedeno drugače; max. - najvisji teCaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja. MEDPODJETNIŠKI TRG Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obroču deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 18. maja 1995 od 00.00 ure dalje država valuta enota Avstrija šiling 100 Francija frank 100 Nemčija marka 100 Italija lira 100 V.Britanija funt 1 ZDA dolar 1 nakupni ZADEV|ZE_, prodajni,, 1159,0115 2300, 8150,0000 7,0910 183,7173 116,9118 1154,7452 2292,2760 8120,0000 7,0652 183,0410 116,4814 Z.UA uuiur i iio,4oi4 i riena Opomba: Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je možno odstopanje Q'e trenutne tečaje na trgu deviz oz. poseben dogovor._____ ,— banka Probanka Maribor SKB Banka d.d. valuta DEM DEM nakupni Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je možno odstopanje. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne IS.maja 1995 od 00.00 do 24. ure. banka 81,50 81,40 81,40 81,50 81,50 Devizni tečaji za USD, ATS, UT In CHF so določeni na podtagi srednjih tečajev . ,~=—: d—i,aci----5—j -j- .~i—--jrazmerje BankeStovenijeP^ ^viz Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka valuta nakupni DEM 81,20 DEM 81,25 DEM 81,10 DEM 81,20 DEM 81,20 do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih in nakupih se tečaj določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemo kupovati in prodajati tujo valuto pu nem tečaju in v skladu s tekstom, Id dopolnjuje pogoje nakupa ali prodaje. _____- /O ljubljanska banka NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D.. im\jM --------------------- LAN J, P 0 D R U Z I C A P i a z z a A. D i a z 2 M i I L g tel.: 0039 2 864 65300 fax: 0039 2 864 čim MILANSKI DEVIZNI TRG 17. MAJ 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji ameriški dolar 1652,080 ECU — 2129,200 nemška marka — 1152,560 francoski frank — 324,700 funt šterling — 2591,290 holandski gulden — 1029,780 belgijski frank 56,026 španska pezeta 13,238 danska krona 294,100 irski funt — 2643,660 grška drahma — 7,149 portugalski escudo ■— 10,974 kanadski dolar — 1216,550 japonski jen — 19,115 švicarski frank 1379,260 avstrijski šiling — 163,910 norveška krona — 258,830 švedska krona 224,190 finska marka 376,840 avstralski dolar — 1205,190 17. MAJ 1995 v ŠILINGIH --1 valuta nakupni ^prodojn^ ameriški dolar 9,9000 10,4008 7,7000 16,4000 856.0000 34,9000 203.5000 640.0000 716,1000 0,6350 184.5000 162.0000 141,8000 235.5000 6,9700 8,4200 11,8500 9,10 kanadski dolar 7,3000 funt šterling 15,6000 švicarski frank 824,0000 belgijski frank 33,6000 francoski frank 195,5000 holandski gulden 616,0000 nemška marka 690,1000 italijanska lira 0,6010 danska krona 176,5000 norveška krona 155,0000 švedska krona 135,2000 finska marka 225,5000 portugalski escudo 6,6300 španska peseta 7,9800 japonski jen 11,3500 slovenski tolar hrvaška kuna 8,70 Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute^ J ŠPORT m Četrtek, 18. maja 1995 NOGOMET / POVRATNA FINALNA TEKMA NOVICE Parma prvič osvojila pokal UEFA Dino Baggio pokopal Juventus Uspeh Porine je povsem zoslužen - Isti ekipi še v boju zo držovni noslov in itolijonski pokol - Sinočnjo tekmo živčno in no trenutke tudi grobo (lWntus - Parma 1:1 D.Strelca: Vialli v 35. ir 'no Baggio v 54. minuti ra \IVentus: Peruzzi, Ferra ’ Jarni, Porrini, Torricelli nusa, Di Livio (Carrera oc p.' min.), Marocchi (De p 6r° °d 74. min.), Vialli, R a®o, Ravanelli. lu anna: Bucci, Benarrivt p, frssi od 46. min.), D 'arra (Castellini od 80 t‘‘ln,T Minotti, Susic, Cou '°re, D. Baggio, Crippa 2ola.Asprilla. Sodnik: Van der Wijn gae» (Belgija) Gledalcev: 80.742; iztržek od prodanih vstopnic 4, 2 milijona DEM. MILAN - Nogometaši Parme so prvič v klubski zgodovini osvojili pokal UEFA in tako Juventusu iztrgali prvo od treh trofej, za katero se ta kluba potegujeta v letošnji sezoni. V nedeljo se bosta ekipi spet pomerili v prvenstvenem spopadu, neodločen izid pa bi Juventusu tudi matematično zagotovil italijanski naslov. Nato Čaka obe enajsterice prihodnji mesec Se dvojni spopad v finalu ita- Dosedanji zmagovalci Barcelona (Španija) 60; Barcelona (Španija) AS Roma (Italija) Ig* Valencia (Španija) ^encia (Španija) Barcelona (Španija) , ®7: Dinamo Zagreb (Jugoslavija) Leeds United (Angfija) ^ewcastle United (Anglija) $ Arama! (Anglija) Leeds United (Anglija) 1f72: Tottenham Hotspur (Anglija) 1 3: Liverpool (Anglija) 197 Beyenoord Rotterdam (Nizozemska) lQ 5: Bomssia Miinchengladbach (Z. Nemčija) Liverpool (Anglija) 1(77: Juventus (Italija) PSV Eindhoven (Nizozemska) !979:Bo igd 'U K Goteborg (Švedska) : Anderlecht (Belgija) ion ^ttenham Hotspur (Anglija) ^ Real Madrid (Spknija) 1Qq : Real Madrid (Španija) ^ Goteborg (Švedska) igo : Bayer Leverkusen (Z. Nemčija) gNapolidtalija) iqq Mventus Torino (Italija) Ig L Liter Milano (Italija) 1q2: Ajax Amsterdam (Nizozemska) Juventus (Italija) ^ Liter Milan Btalija) V Ibku3™3 (ItaliiaJ 'l() t ktn*58-71 ^ S^° 23 P°^ sejemskih mest, leta 1959 ni lijanskega pokala. Uspeh Parme je povsem zaslužen, saj je v seštevku obeh tekem pokazala veC, predvsem pa je znala izkoristiti ■ priložnosti, ki so se ji ponudile. Povratno srečanje pred razprodanim stadionom v Milanu je bilo pretirano zivCno, z nekaterimi pregrobimi prekrški, zaradi katerih je bilo na igrišču velkrat precej vroCe. Tekma se je začela v znamenju Juventusa, ki je takoj silovito pritisnil, da bi Cim prej izničil zaostanek (1:0) s prve tekme v Parmi. Igralci v Crnobelih dresih so večkrat nevarno napadli, najlepso priložnost pa je imel Vialli v 15. minuti, ki pa jo je po lepi podaji Bag-gia po tleh »uspel« povsem sam in neovban s približno 5 mehov zapraviti. Nato je Parma vzpostavila ravnotežje, v precej živčni igri pa večjih priložnosti ni bilo. Toda v 33. minuti je Juventus po mojstrskem golu Viallija prešel v vodstvo. Začetnik akcije je bil Torricelli, ki je s svoje polovice igrišča z dolgo podajo naSel Viallija na robu kazenskega prostora Parme, nekoliko na levi strani. Vialli je žogo spustil na tla, ko pa je odskočila je z volejem neubranljivo zadel desni zgornji kot Buccijevih vrat. Parma si je pokal zagotovila z golom Dina Baggia (isti igralec je bil uspešen tudi na prvi tekmi), ki je v 54. minuti z glavo preusmeril v mrežo lep pred-ložek Mussija. S tem je naloga Juventusa postala skoraj nemogoča, saj bi moral za osvojitev pokala doseči Se dva gola. TurinCani so sicer poskušali, vendar je bila nervoza prevelika, tako da se je srečanje končalo neodločeno. Srečanje v Milanu je bilo precej živčno (AP) TENIS / TURNIR V RIMU Favoriti tokrat brez večjih težav naprej RIM - Po polomu v 1. krogu, tokrat favoriti niso imeli večjih težav. Avstrijec Thomas Muster je z zmago nad Nizozemcem Janom Siemerinkom s 3:6, 6:4, 6:3 v 2. krogu odprtega teniškega prvenstva Ita-Uje proslavil svoj 600. dvoboj in še podaljšal svojo zmagovito serijo na peSCenih igrioščih, kjer letos Se ni doživel poraza. V popoldanskih srečanjih so bib uspešni tudi Ivaniševič, Bruguera in Edberg. Rezultati 2. kroga: Ivaniševič (Hrv/3) - Spadea (ZDA) 6:4, 6:3, Bruguera (Spa/8) - Eltingh (Niz) 6:2, 4:6, 6:4, Tarango (ZDA) - Gross (Nem) predaja, Frombeig (Avs) - Guardiola (Fra) 6:3, 7:5, Bjorkman (Sve/16) - Cesnokov (Rus) 7:6 (7:5), 6:3, Muster (Avt/7) - Siemerink (Niz) 3:6, 6:4, 6:3, Santoro (Fra) -Dosedel (Ces) 7:5, 6:7 (5:7), 6:4, VVashington - G611-ner (Nem) 7:6 (7:5)„ 6:2, Ulihrach (CeS) - Martin (ZDA/10) 6:4, 3:6, 6:3, Ferreha (Jar/4) - Yzaga (Peru) 6:4, 7:6 (7:3), Edberg (Sva/12) - Rios (Čile) 6:3, 6:3, Medvedev (Ukr/14) - Reneberg (ZDA) 6:4, 6:4, Chang (ZDA/2) - Carbonell (Spa) 2:6, 6:2, 6:3, Borro-ni (Ita) - Carretero (Spa) 7:6 (7:4), 7:6 (7:5). Krabbejeva dobila tožbo MUNCHEN (STA/dpa) - Nemška atletinja Katrin Krabbe je na sodišču proti nemški atletski zvezi (DLV) in Mednarodni atletski zvezi (IAAF) dosegla prvo zmago. SodiSCe v Miinch-nu je odločilo, da je dveletna prepoved nastopanja, ki jo je IAAF Krabbejevi zaradi jemanja nedovoljenih poživil izrekla 22. avgusta 1993, neveljavna. SodiSCe je tudi ugotovilo, da je zahtevek Krabbejeve po odškodnini utemeljen. Katrin Krabbe od DLV in IAAF zahteva 751.625 nemških mark odškodnine, sodišCe pa tega zneska še ni ocenilo. Odločitev sodišča še ni pravnomočna, bila pa je pričakovana, saj je bilo sodišCe že na obravnavi 5. aprila na strani atletinje. 2e takrat je sodnik Wolfgang Rabbl kritiziral odločitev IAAF, Ceš da pomeni konec tekmovalne poti za Krabbejevo. Pomemben pa je bil tudi sodni vidik, saj je sodišCe po mnenju poznavalcev v korist atletinje odločilo tudi, ker ne želi, da svetovne športne panožne organizacije krojijo lastno »kazensko zakonodajo« za športnike. S sedeža IAAF v Monte Carlu pa so že sporočili, da se bo Mednarodna atletska zveza pritožila nad odloCivijo miinchenskega sodišča v primeru Krabbe. »Ne verjamemo, da je civilno sodišCe pristojno, da odloča o zadevah mednarodnih športnih zvez. Ostajamo pri lastnih pravilih,« med drugim piše v sporočilu IAAF in v nadaljevanju, da pri IAAF upajo, da bodo športniki v bodoCe zadeve in pritožbe reševali na Mednarodnem športnem sodišču. New York Rangersi v polfinalu NEW YORK (STA/dpa) - Lanski prvaki profesionalne hokejske lige NHL New York Rangersi so tudi letos odlično zaceli končnico tekmovanja za Stanleyjev pokal. V šesti tekmi Četrtfinala play offa so s 4:2 premagali moštvo Quebec Nordiques in se z enakim izidom v zmagah uvrstili v naslednji krog. V VVashingtonu pa so Pittsburgh Penguinsi kar s 7:1 premagali domače Capitalse in izid v zmagah izenačili na 3:3. Odločilna sedma tekma bo drevi prav tako v VVashingtonu. Olympiakos, Antibes in Gibona prvaki ZAGREB (STA/Hina) - V torek zvečer so se končala kar tri pomembna državna košarkarska prvenstva v Evropi. V Grčiji so naslov osvojili igralci Oiympiakosa iz Pireja, v Franciji Antibes, na Hrvaškem pa Gibona. V Grčiji je Oiympiakosu uspelo zmagati že tretjič zapored. V odločilnem petem srečanju končnice so na domačem terenu premagali »večnega tekmeca« Panathinaikos iz Aten tesno s 45:44 (26:22). Za Oiympiakos je Eddie Johnson dosegel 16 točk, za Panathinaikos pa Stojko Vrankovid 13. Tesen je bil tudi izid v francoskem prvenstvu. Antibes je na Četrtem srečanju premagal Pau Orthez z 81:80 in skupnim izidom 3:1 v zmagah osvojil prvenstvo. V Zagrebu pa je Gibona premagala Zrinjevac prav tako le s točko prednosti 95:94 in si priborila tretjo odločilno zmago. Skupni izid je bil 3:1 v korist Gibone. KOLESARSTVO / 5. ETAPA DIRKE PO ITALIJI TORTORETO - Ital T.P^kie« Filippo Casagra: *iki AP), brat mnogo bolj j jp Francesca, je bil v zakl Pdntu 5. etape gira moti p"°go bolj izkušenega Daj a Sorensena. Zato je pov "ttiljivo, da je Casagra Prihodu skozi cilj dob ^riihnil v jok in tako pi vojo prvo zmag0 me(j p . Skupaj z njima st Prišla še Nizozemec Breu a jjan Mario Chiesa, mec ^8'avnina, v kateri so bili Mladi Casacjrande presenetil vse najboljši zaostala 3 minute in 49 sekund. Najboljša Četverica je skupaj Se z nekaterimi kolesarji pobegnila že Sest kilometrov po Startu in 50 kilometrov pred ciljem je imela skupina desetih kolesarjev kar 9 mi- ■ nut in 48 sekund prednosti. To pa je že predstavljalo pravi alarmni zvonec za vodečega v skupni uvrstitvi, Švicarja Romingerja, saj je Sorensen za njim v skupnem vrstnem redu zaostajal le za 6 minut in 35 sekund. Zato je Romingerjeva ekipa Mapei uprizorila pravi lov na ubežnike, ki jih sicer ujeti veC niso mogli, toda zaostanek so zmanjšali do take mere, da je Rominger mirno obdržal roza majico in 51 sekund prednosti pred Fon-driestom. Vrstni red 5. etape od Porta Re- " canati do Tortoreto Lida, 182 km: 1. Filippo Casagrande (Ita-Brescia-lat) 4 ure 39 minut 2 sekundi, poprečna hitrost 39, 135 km na uro (bonus 12 sekund); 2. Rolf Sorensen (Dan) isti Cas (bonus 8 sek.); 3. Erik Breukink (Niz) isti Cas (bonus 4 sek.); 4. Mario Chiesa (Ita) + 4 sekunde; 5. Luca Gelfi (Ita) + 31; 6: Jan Svorada (Sik) + 1:06; 7. Stefano Zanatta (Ita); 8. Stefano Giraldi (Ita); 9. Jose Luis Arrieta (Spa); 10. Mario Mantovan (Ita) isti Cas; 11. Mario Cipollini (Ita) + 3:49;...39. Toni Rominger (Svi};...44. Evgenij Berzin (Rus);...58. Francesco Casagrande (Ita);...66. Maurizio Fon-driest (Ita) vsi isti Cas kot Cipollini. Startalo je 192 kolesarjev, odstopili pa so: Giacomelli (Ita), R. Peti-to (Ita), Chefer (Kaz) in Skibby (Dan). Skupni vrstni red: 1. Tony Rominger (Svi) 19 ur 50 minut in 39 sekund; 2. Maurizio Fon-driest (Ita) +51; 3. Francesco casagrande) Ita) +1:07; 4. Evgenij Berzin (Rus) +1:15; 5. Pjotr Ugrumov (Lat) +1:28; 6. davide Rebellin (Ita) + 1:45; 7. Pavel Tonkov (Rus) isti Cas; 8. Massi-miliano Lelli (Ita) +1:45; 9. Wladimir Belli (Ita) +2:07; 10. Enrico Zaina (Ita) +2:10 itd. KOŠARKA / KONČNICA V NBA Velika izenačenost v četrtfinalnih bojih ORLANDO - Ozračje v konCnici NBA je tako napeto, da je res možen vsak razplet. O tem pričata poraza San Antonia in Phoenbca, ki sta proti Los Angelesu oziroma Houstonu vodila že s 3:1 in imela peto tekmo na svojem igriSCu. Tako Lakersi kot Rocketsi pa so dokazali, da so neukrotljivi in oboji so po podaljšku izsilili vsaj Se en dvoboj. Na Vzhodu je Orlando z veliko težavo premagal Chicago in sedaj ravno tako vodi s 3:2. VZHOD Orlando (1) - Chicago (5) 103:95 (3:2 v zmagah; H. Grant 24, 0’Neal 23 točk, 22 skokov in 5 blokad, D. Scott 22 - 5 trojk, A. Hardaway 19; Jordan 39, BJ Armstrong 18) Magicsi so ponovno izkoristili premoč pod košema, kjer sta 0’Neal in Horace Grant pometala z nasprotniki. Ob tem pa sta odlično zaigrala tudi Scott in Hardaway, medtem ko je pri Bullsih sijal le Michael Jordan. Povsem sta odpovedala Pippen in Kukoc (skupaj le 6:19 iz igre), tako da je Chicago vodil le do polčasa (50:43) in bo skušal stanje ponovno izenačiti na domači tekmi jutri ponoči. ZAHOD San Antonio (1) - Lakers (5) 96:98* (3:2 v zmagah; D. Robinson 34 točk in 17 skokov; Van Exel 22) Ko je že vse kazalo, da si je San Antonio že zagotovil vstop v polfinale, se je prebudil Nick Van Exel ter s trojko nekaj sekund pred koncem izsilil podaljšek, v katerem je zadel še osem točk. Potrti Spursi so tako prvič letos v končnici izgubili doma, jutri ponoči pa bodo šesto tekmo igrali v Los Angelesu. Phoenbc (2) - Houston (6) 97:103* (3:2 v zmagah; K. Johnson 28 toCk, 8 skokov, 8 asistenc, Barkley 17 toCk in 20 skokov, Person 15, Green 20 skokov; Olajuvvon 31 točk in 17 skokov, Smith 21, Brown 21, Horry 11) Komentar Drexlerja jasno priča s kakšnim zagonom so se Rocketsi lotili tekme: »Kadar se boriš za obstoj se lahko spremeniš v poSast in zaigraš kot si ne bi predstavljal niti v sanjah. To se je tokrat zgodilo nam in Lakersom.« Prvaki NBA so res zaigrali izredno, ob tem pa ne moremo mimo zgovornega poidatka, da so Sunsi zapravili cel kup priložnosti. Barkley je v zadnjih minutah rednega dela zgrešil kar pet od Šestih prostih metov in Majerle pa je 10 sekund pred koncem podaljška zgrešil tudi met za 3 točke. Po tekmi je Olajuvvon veselo dejal: »Nisem pričakoval, da nam bo uspelo še osmič zmagati odločilno tekmo pred izpadom, in to še v Phoenrai. Jutri bomo igrali spet pred svojim občinstvom, a v sebi imamo zdaj veC moCi, saj smo bili že odpisani.« (V)) KOŠARKA / SINOČI V DRUGI POLFINALNI TEKMI KONČNICE C1 LIGE Visok poraz jadranovcev Boris Vitez v bolnišnico Ciffadella stanje tako izenačila na 1:1 - Tretja tekma v soboto Cittadella - Jadran TKB 88:65 (47:31) CITTADELLA: Znrlo n.v., Tosetto n.v., Pemzzo 11 (3:7 met za 2, 1:2 met za 3, 2:2 pm), Pierobon 9 (3:5, 1:1, -), Bemo 29 (2:6, 5:13,10:11), Sauro Zonta 7 (3:5, -, 1:1), Lago 2 (1:2, -, -), Salomon 2 (0:2, 0:3, 2:2), Favaro 16 (7:11, 0:2, 2:2), Samuel Zonta 12 (6:12, -, -), trener Parpaiola. Met za 2: 25/50, met za 3: 7/21, skupno 32/71, pm 17:18. SON: 13. 3T: Bemo 5, Pemzzo 1, Pierobon 1. JADRAN: Arena 6 (2:6 met za 2, - met za 3, 2:2 pm), Oberdan 9 (1:4,1:2, 4:4), Pregare 4 (2:8, 0:2, -), M. Emili, Gobbo, Vitez 12 (6:8, -, -), Samec 10 (4:5, 0:1, 2:3), Rauber 14 (1:4, 4:8, -), Hmeljak 8 (3:3, -, 2:2), Grbec 2 (1:2, 0:1, -), trener Vatovec. Met za 2: 20/40, met za 3: 5/14, skupno 25/54, pm 10:11. SON: 15. PON: Pregare (34). 3T: Rauber 4, Oberdan 1. Sodnika: Bonazza (Crema) in Pisoni (Gorgonzola). CITTADELLA (PADOVA) - Tudi sinod na drugi polfinalni tekmi končnice prvenstva Gl lige je Cittadella potrdila, da je za ja-dranovce zelo neugoden nasprotnik, saj jih je v tej sezoni že dvakrat premagala.. NOVICE Tudi sinoči so košarkarji Cittadelle, z odličnim Bernom na čelu, zasluženo zmagali, saj so bili, razen v uvodnih minutah, stalno v vodstvu. Okoli 15. minute srečanja pa je prišlo do dogodka, ki je verjetno dokončno pokopal upe naših predstavnikov. Poškodoval se je namreč Boris Vitez., ki si je verjetno med akcijo pri skoku porezal dlan, tako da je moral po prvo pomoč v bolnišnico, kjer so mu zaših rano z več šivi. Ze itak slabo nerazpoloženi jadranovci so po tem dogodku še slabše igrah, tako da je prednost gostiteljev ob polčasu znašala kar 16 točk. Pričakovati je bilo, da bodo jadranovci v drugem polčasu reagirali. Igrali so sicer nekoliko bolje, predvsem v obrambi, toda bilo je odločno premalo, da bi lahko zausta-vili zelo razpoložene in včasih v obrambi preveč »čvrste« domače košarkarje. V soboto bo v Briščkih tretje in odločilno dejanje med tema tekmecema. Malo verjetno pa je, da bi lahko Vitez v soboto stopil na igrišče. (VJ) Zmaga Don Bosca V drugi sinočnji polfinalni tekmi je Don Bosco s »trojko« Oliva v zadnji sekundi premagal Latte Carso z 68:67. Sandi Rauber 14 točk (Foto Balbi/Kroma) A liga: danes Napeli - Milan NEAPELJ - Da bi se Milan temeljito pripravil na finalno tekmo za evropski pokal prvakov z Ajaxom, ki bo v sredo, 24. t.m. na Dunaju, bodo prenstveno srečanje 32. kola italijanske A lige Napoli - Milan igrah že drevi ob 20.30v Neaplju. Včeraj na Opčinah pokopaliRoberta Terpina Na Opčinah so včeraj pokopali Roberta Terpina, ki je bil zelo znan in cenjen ne samo v tržaškem, temveč v vsedržavnem nogometnem krogu. Terpin je namreč že kot zelo mlad začel z nogometno sodniško kariero in leta 1974 je imel krstni nastop celo v A ligi, kjer je sodil na številnih in tudi pomembnih tekmah do leta 1981. Terpin, ki je v ponedeljek pri komaj 51 letih umrl zaradi srčne kapi, je bil zelo cenjen tudi kot vzgojitelj, saj je bil za dijake v Villaggiu del Fanciullo na Opčinah izreden učitelj in predvsem »oče«. Naraščajniki: Mladost sklenila prvenstvo z zmago v gosteh Staranzano - Mladost 1:3 (0:0) STRELEC ZA MLADOST: Florenin 3. MLADOST: D. Devetak, Sergo, Moro, Zanier, Gorjan, Peric, Rosano, Jelen, Koršič, M. Devetak, Florenin. Kljub zelo zdesetkani postavi (manjkalo je kar 7 standardnih igralcev) je združena ekipa Mladosti na zaostah tekmi prvenstva naraščajnikov zasluženo in zanesljivo v gosteh premagala, sicer povprečno ekipo Staranzana. Naše moštvo je zlasti dobro in predvsem učinkovito igralo v drugem polčasu, ko je z razigranim Markom Floreninom doseglo vse tri zadetke. Cicibani: Doberdobci iigrali neodločeno Mladost - San Canzian B 1:1 (1:1) STRELEC ZA MLADOST: Frandolič. MLADOST: Pernarčič, Otgianu, Ponzetta, Peric, Camieli, Nikolič, Frandolič, Bressan, Marušič, Ba-gon, Legiša. Na ponedeljkovi zaostah tekmi so doberdobski cicibani dokaj dobro igrah in si neodločen izid tudi povsem zaslužili. Izenačujoči zadetek je dosegel Matija Frandolič. Disciplinski ukrepi: izključenih več nogometašev naših društev Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je tudi v zadnjem kolu raznih amaterskih prvenstev izključila več nogometašev, med tem tudi nekatere, ki igrajo pri naših društvih. V promocijski ligi je za eno kolo izključen Massi-miliano Canduth (Juventina). V 1. AL je prepoved igranja za dve koh dobil Edo Businelh (Sovodnje), za eno kolo pa: Giovanni Tomizza (Sovodnje), Claudio Mislej in Maurizio Savarin (Primorje) ter Paolo Soavi (Vesna). Glede mladinskega deželnega prvenstva je odbornik Juventine Giuseppe Giotta izključen do 6. junija tega leta. KOLESARSTVO / PESTRA DEJAVNOST ADRIE n V nedeljo maraton prijateljstva Start netekmovalne prireditve bo v Ljubljani, cilj v Lonjerju Dejavnost kolesarskega kluba Adria, ki se je letos pričela z marčevsko kolesarsko dirko ZSSDI, se je v aprilu nadaljevala s pričetkom dirk cikloamaterjev in članov. Naj omenimo le eno od zadnjih dirk, ki se je odvijala v tržaški pokrajini, kjer so Adrijini kolesarji slavili z 2. mestom Hafnerja, 3. mestom Perettija, 4. mestom Kunaverja in 6. mestom Miho-viloviča v svojih kategorijah. Se prej so nastopili na vrsti dirk v naši deželi, kjer so se posebno odrezali Bruno Visintin, bivši olimpijec Zakotnik in Hafner. Omembe vredni so tudi nastopi Sandra Rojca, ki kljub kratki kolesarski karieri preseneča klubsko vodstvo s svojimi uvrstitvami. Poleg aktivnega kolesarjenja moramo dodati, da so se v zadnjem obdobju nekateri »preoblekli« in nasto- pili v funkciji tehnične pomoči na komaj zaključeni dirki Po Sloveniji. Tako so se Radivoju Pečarju, ki je bil tudi tokrat športni direktor dirke, pridružili Sandro Rojc, Saško Kalc, Giorgio Schneider, Livij Valenčič in še nekateri ljubitelji kolesarstva italijanske narodnosti. Kot že rečeno, se dejavnost kolesarskega kluba Adria nadaljuje in to s precej živahnim tempom, saj bo že v nedeljo na sporedu 8. Maraton prijateljstva, "ki ga klub prireja v sodelovanju s kolesarskim društvom Rog iz Ljubljane. Netekmovalna kolesarska prireditev bo Startala ob 9.30 iz Ljubljane, nadaljevala pot mimo Vrhnike, Logatca, Postojne, Senožeč, mejnega prehoda na Fernetičih. Prihod kolesarske karavane je predviden v Lonjerju okrog 13.30. (JPč) ROKOMET / ČETRTFINALEj3P Nemci izločili branilce naslova Ruse, v polfinalu tudi Hrvaška REVKJAVIK - Francija - Nemčija in Hrvaška -Švedska ali Češka sta jutrišnja polfinalna para 14. sve' tovnega prvenstva v rokometu za moške, branilci naslova iz Rusije pa so se od lovorike s tekmovanja V pred dveh let poslovili že v včerajšnjem četrtfinalu,v katerem so izgubili proti Nemčiji. ČETRTFINALNI IZIDI Švica - Francija 18:28 (7:15) Rezultat je bil le dvakrat izenačen (2:2 in 4:4), odlični vratar Delatre ter hitri in raznovrstni napadi Francozov pa so skrojih prvi četrtfinale. Po zadnjeiD izenačenju so »trikolori« zapored dosegli šest goi°, in v nadaljevanju zlahka kontrolirali rezultat. Krožn1 napadalec Kerdavec je dosegel 8 golov, Stoecklin ni Anquetil po 5, za švicarsko reprezentanco pa Brunner in Spengler po 7, najboljši strelec predlanskega Pr' venstva Baumgartner se po selitvi na mesto srednjeg3 zunanjega igralca sploh ni vpisal med strelce. Nemčija - Rusija 20:17 (12:7) Prvaki so izpadli, Nemci pa so poleg Švedov edina reprezentanca, ki je na Islandiji dobila vse tekme. Začetek je bil enakovreden, pred odmorom pa J nemški vratar Theurl nanizal nekaj fantastičnin obramb in Rusi so velik zaostanek ujeh šele sredi drugega polčasa. Zadnje minute so bile spet v znamenj Theurla, pa pretepa med Scearzerjem in Filipovem, prej pa izključitev obeh trenerjev - Ehreta (v 16. minuu in Maksimova (v 54. minut) ter pogosto upravičenm pripomb Rusov na sojenje Borresena in Stranda. Hrvaška - Egipt 30:16 (13:8) Podcenjevanje Tunizije je bil za Hrvate pravi opomin pred drugim zaporednim srečanjem z afriško reprezentanco. Začeli so z vodstvom 3:0 in pred odmo rom uprizorili novi nalet. Drugi polčas je bil le j°r malnost, Egipčani so se dokončno predah, svoj cilj Pa so že dosegli z neposredno uvrstitvijo na naslednj SP. , Ostali rezultati: Švedska - Češka nočna tekma: o 9. do 16. mesta: Španija - Kuba 32:29, Južna Koreja Alžirija 33:25, Islandija - Belorusija, Tunizija - Romu nija nočni tekmi. Rezultati osmine finala: Češka - Južna Koreja 26:2 (21:21, 9:8), Hrvaška - Tunizija 29:28 (25:25, 20:2 , 18:18, 8:10), Nemčija - Belorusija 33:26 (15:13), Švica - Kuba 27:26 (16:9), Francija - Španija 25:20 (12:9J> Egipt - Romunija 31:26 (13:14), Islandija - Rusija 12:25 (8:11), Švedska - Alžirija 28:22 (16:12). Naslednje moško SP na Japonskem REVKJAVIK (STA) - Naslednje moško rokometno SP bo od 18. maja do 1. junija 1997 v Kiamamotuju m v Tokiu na Japonskem. To so včeraj na 14. rokorne nem SP na Islandiji sporočili predstavniki MednaroU ne rokometne zveze (MF). »Dežela vzhajajočega son ca« bo prvič gostila rokometno SP, tako kot na letoš nejm SP pa bo tudi tam sodelovalo 24 moštev. r SMUČANJE / OBJAVLJENE DEŽELNE LESTVICE NAJBOLJŠE TRIDESETERICE PO KATEGORuS^ Na lestvicah tudi naši smučarji, kar potrjuje uspešnost sezone Letošnja smučarska sezona se je končala pred dvema mesecema, pred kratkim pa je federacija posredovala končne deželne lestvice najboljše trideseterice v posameznih kategorijah. Tudi letos je na teh lestvicah precej naših smučarjev, kar pomeni da se kljub težkim pogojem zamejsko smučanje uveljavlja in dosega tudi nekatere rezultate, ki so v deželni konkurenci precej vidni in spodbudni. Slovenska društva, ki se ukvarjajo s tekmovalnim smučanjem, so dejansko samo tri.. SK Devin in Mladina, ki sta letos sodelovala v smučarski selekciji ZSSDI ter SK Brdina, ki je letos sama izpeljala sezono, kljub temu pa je bilo sodelovanje med temi tremi društvi letos stoodstotno. Tudi glede rezultatov so ta društva izpolnila cilje, ki so si jih zadala pred sezono. Pri SK Brdina moramo omeniti predvsem Valentino Suber, ki je tudi letos imela kljub ostri konkurenci v kategoriji mladink v deželi dobre rezultate. Za pravo presenečenje v tem društvu pa je poskrbel letos »baby« smučar Denis Petrovčič, ki je skozi celo sezono dosegal uvrstitve med prve tri v deželi, kar mu je tudi omogočilo uvrstitev v finale Ostržka na smučeh v Abetoneju. Velik napredek tega mladega smučarja v tej sezoni vzbuja upanje, da bo v bodočih sezonah postal gonilna sila zamejskega smučanja. Tudi pri Devinu morajo biti z rezultati v letošnji sezoni zadovoljni, čeprav napredek ni bil tako viden kot prej pod vodstvom Matjaža Martinška. Zelo talentiran je Matej Križmančič, ki je letos smučal na precej visokem nivoju, vendar pa bi za hitrejši napredek moral imeti letno vsaj 100 dni treninga na snegu, kar velja sploh za vse naše smučarje. Tudi pri Mladini je bila sezona pozitivna, žal pa je bila v kategorijah, kjer so tekmovali smučarji tega društva, konkurenca res izredna. Ne smemo pozabiti, da so vsi dosegli tudi dobre rezultate na deželnih šolskih tekmah, kjer je bila prisotnost naših smučarjev skoraj enaka italijanskim. Za naslednjo sezono so napovedi zelo težke, tudi ker je glavno breme na ramenih staršev. Poletni treningi na ledenikih v Avstriji so zaradi padca vrednosti lire posta-h skoraj nemogoči, tako da bodo potrebni pravi čuideži, da bi tudi v naslednji sezoni dosegli vsaj take rezultate kot letos. (E.M) UVRSTITVE NA DEŽELNIH LESTVICAH Baby deklice: 1. Alessia Segu-lin (Sci club TS) 300 točk;...12. Mateja Piccini (SK Brdina) 108;...16. Martina Gantar (SK Devin) 71. Baby dečki: 1. Edoardo Sirza (Sci Cai TS) 300; ..3. Denis Petrovčič (SK Brdina) 240;...24. Jaro Furlani (SK Devin) 58; Cicibanke: 1. Corinne Cella (Fomese) 300;...12. Mateja Paulina (SK Devin) 125;...26. Roberta Purič (SK Brdina) 60; Deklice: 1. Lorenza Romanese (Sci club 70 TS) 500; ...20. IngO0 Bianchi (SK Brdina) 67; 21. N1^3 Furlani (SK Devin) 59; DeCki: 1. Massimo Lazzar (Trbiž) 500; ...23. Matej Kriz" mančič (SK Devin) 68; 25. En Piccini (SK Brdina) 56; Naraščajnice: 1. Jessica Assan dri (Sci Cai Višarje) 500;. Karin Mezgec 87; 20. Fjona Me gec (obe Brdina) 81;.., 26. Johan Križnič (SK Brdina) 9; Mladinke: 1. Monica Stropp0 lo (Sci Cai Višarje) 480; ...H- , lentina Suber (SK Brdin8 187;...15. Katja Culot (SK DevmJ 87; d Članice: 1. Olivia Andreus (Ravascletto) 500;...3. Sarah Sos (SK Devin) 130;...6. Gabriela U® (SKDevin) 90; Člani: l.Stefano Romanein (Sci Cai Višarje) 530;...22. Rob®* Renčelj (SK Devin) 77;... 25. P®1®1 Ferluga (SK Brdina) 71. ^ VRSTNI RED PO DRUSTVin 1. Sci Cai Višarje 10.454;.-i^ SK Brdina 1131;..14. SK Dev» 765;....29. SD Mladina 94 HjCOšARKARSKA C2 LIGA / ZMAGA BORA V ZAOSTALI TEKMI 1. KOLA Bor Radenska zaključil sezono na 5. mestu Trener Sancin se je poslovil Arte Go - Bor Radenska 86:91 (48:39) ARTE: Sapio 11, Miani 19, Mas-Sari, D.Ambrosi 4, G.Ambrosi, Gasparini 12, Medesanio 8, D’Amelio Vecchiet 15, De Pierro 3; trener "aronese. BOR; Susani 20 (2:5, 4:4, 4:4), fercic 12 (6:8, -, -), Debeljuh 14 |“:5, 1:2, 1:1), Požar nv, D.Barini 7 3:8> 1:2), Smotlak 24 (6:9, 0:1, 2:16), Carbonara 6 (-, 2:2, -), Bos-Ler (OD, -, -), Rasman 4 (1:1, 2:2), Kustja 4 (2:5, 0:1, -): trener F.Sancin Met za dva 25:43, met za tri 7:10, skupno 32:53 (60%), pm 20:25. ON: 18. 3T: Susani 4, Carbonara 2' Debeljuh 1. Sodnika: Pavan (Tavagnacco), ttuello (Videm) 2 zmago v zaostali tekmi 1. kola s° borovci sklenili letošnjo sezono z 32 točkami na lestvici in tako kupaj z Manzanom in Udinesejem osvojili končno peto mesto. Tekma z Artejem, ki je nastopil s petimi zelo mladimi igralci, je bila dopadljiva, saj sta obe peterki igrali sproščeno in brez psihološkega pritiska. V prvem delu tekme sta si bili ekipi enakovredni (16:15 v 8. min., 23:24 v 11. in 33:34 v 16. David Batini je dosegel 7 točk (Foto Kroma) min.), zatem pa so belozeleni zgubili nekaj žog v napadu (ob koncu kar 23!) in domači košarkarji so s protinapadi z delnim izidom 15:1 povedli kar s 47:34. V dragem polčasu je trener Fabio Sancin, ki je zadnjič vodil Borovo člansko postavo, odredil nekaj taktičnih variant in s conskim presingom ter s consko postavo 3:2 zmedel igralce Arteja. V pidih petih minutah so belozeleni nadokna- dili zaostanek in tudi povedli (52:53). V nadaljevanju tekme so borovci boljše igrali in minuto pred koncem imeli kar osem točk prednosti (75:83). S tremi trojkami pa so domači košarkarji spet postavili v dvom ime zmagovalca (86:87 25 sekund pred koncem), Smotlak in Susani pa sta s prostimi meti zapečatila zmago Radenske. (VJ) PLAVANJE / TEKMOVANJE V TR2ICU Borova plavalna šola za najmlajše potrdila stalno kakovostno rast Mladi tekmovalci so bile zelo uspešni v štafeti po so povsem nepričakovano osvojili prvo mesto Naj mlajši Borovi plavalci so se v nedeljo udeležili tradicionalnega deželnega mitinga za pokal Adria, ki ga v tržiškem občinskem bazenu prireja tamkajšnje društvo. Člani PK Bor redno sodelujejo na tej množični plavalni manifestaciji, na kateri se ponavadi zbirajo najboljši mladi plavalci od osmega do desetega leta starosti iz takoimenovanih »plavalnih šol«. Letošnji miting je potrdil, da naš mladi tržaški klub kakovostno stalno rase in dobro skrbi za podmladek, saj doslej v Tržiču se nikoli ni bil tako uspešen kot letos. Na moštveni lestvici (11 društev) je PK Bor zasedel peto mesto, v finale je plasiral kar osem tekmovalcev v petih raz- j^PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET h Podvigi alpinistov SPDT Čeprav je že zapoznela pomlad, je ume-,tri0' da vsaj z zamudo zabeležimo nekaj lažnih podvigov naših alpinistov v zadnjih Letošnjo zimo sta elana alpinističnega odseka SPDT Ivo Buda in Erik Švab v sme-Cassin na stolpu Trieste v skupini Civet-°pravila prvi zimski vzpon v enem dne-'A Gre za zahtevno, klasično smer v Dolo-. ih, ki poteka po razu med vzhodno in JOZno steno in je visoka 600 metrov, dolga Pa 750 metrov. Ocenjena je ED-, V/VI, Al n °uda in Švab sta jo preplezala v desetih l^oh in sicer 8. januarja letos. Stena ima ze-0 kompliciran sestop ob vrvi po grapi po Seyerno zahodni steni, ki ga smatrajo za ®ajtežjega v skupini Civette in enega naj-j®2jih v Dolomitih. Smer so že ponovili 1964 in plezali so štiri dni, letošnja pa e bRa verjetno prva zimska ponovitev v eneru dnevu. Razmere v steni so bile dobre, Ptoblem pa je bil mraz. V zimskih nesecih je elan alpinističnega °dska SPDT Erik Švab z drugim soplezal-Cem preplezal nekaj ledenih slapov v Doli-"P Aoste v pogorju Gran Paradisa, v Sappa-1 m pod Marmelado. V prvi polovici apri-a Pa se je podal v skupino Mont Blanca in 7111 s soplezalko Danielo Consolaro, aplini-tCnim vaditeljem C Al, preplezal ledeno aiUer Goulotte Lafaille v steni Mont Blanc u Tacul. Smer je visoka 400 metrov in v aklonu od 55 do 80 stopinj. Za vzpon je uk Švab potreboval štiri ure. Opravila sta . turno smuko po Vallee Blache s klasic-p 111 krasnim spustom s 3600 metrov visoke juite Helbronner na italijanski strani Mont , ^Uca, mimo granitnih sten in ledenikov Chamonbca na francoski strani, ki leži a RkiO metrov nadmorske višine. To je le-1 ln zanimiva smuka po eni izmed naj-psijh alpskih dolin z razgledom na najmogočnejše in najvišje evropske vrhove, j JA Presmučaš 2600 metrov višinske raz-6 m nekaj ur uživaš gorske naravne lepo-e 1,1 oster svež zrak. j Alpinistična dejavnost odseka SPDT se Tv0 nadaljuje skozi vse leto in se v razlic-n letnih časih prilagaja danim naravnim razmeram. (E. Švab) cvetočo Gorenjsko v nedeljo vsi tržaški planinci na Gorenj-°. kamor bodo potovali z vlakom. Ze L flsnji teden smo v tej rubriki zapisali, da do planinci privoščili izlet v naravo na do narcaz cvetoCe travnike pri planinskem Um Pristava na(j Jesenicami. Zal je v snku izpadel važen podatek, kdaj se bo to g°ddo, za kar se oproščamo. Na izlet gre-0 v nedeljo, 21. maja, z vlakom do Jese-Q^'.bla vlak bodo izletniki vstopili v Novi , Uti. zato je zbirališče izletnikov v ne-1° zjutraj ob 5.45 na trgu Oberdan v Tr-> odkoder se bodo z avtomobili odpeljali v Novo Gorico. Spotoma se bodo pridružili izletniki z zgornje kraške okolice, ki bodo počakali ob 6.00 na parkirišču Črpalke AGIP na avtocesti pri Devinu. Skupno se bodo udeleženci izleta pripeljali pred železniško postajo v Novi Gorici ob 6.45 in stopili na vlak, ki bo proti Jesenicam odpeljal ob 7.00 uri. Čaka nas zanimiva vožnja po slikoviti Soški dolini in potem po ozki dolini Bače do Podbrda in dalje mimo Bohinjske Bistrice do železarskega središča Jesenice. Tam se bo pričela hoja po ne preveč strmem svetu do Doma Pristava. Do tja je približno dve uri hoje. Povratek je predviden v popoldanskih urah, ko bo treba na vlak stopiti malo po 18. uri, prihod v Novo Gorico pa je ob 19.58. Prijave za izlet sprejemajo na uradu ZSS-DI še danes in jutri, potrebne informacije pa daje Lojze Abram (tel. 415534), ki izlet vodi. Openci na Medvedjaku Pobuda nekaterih elanov SPDT se je obnesla. Zamislili so si krajši popoldanski planinski izlet za Opence na bližnji Medvedjak. Kljub temu, da vreme ni bilo najbolj primerno za tak »podvig«, se je na parkirišču nad PerCedolom, prejšnjo nedeljo popoldne, zbralo okrog 30 izletnikov, ki so ugodno sprejeli pobudo in se pogumno napotili mimo PerCedolskega jezera po stezi preko kraške gmajne na Medvedjak. Zal je med potjo zaCelo rositi in je dež pohodnike spremljal do povratka, vendar moCa ni zadržala nikogar in kolona se je veselo vila proti vrhu Medvedjeka. Na Medvedjaku seveda ni bilo razgleda, zato pa so pobudniki izleta poskrbeh, da so si udeleženci potešili vsaj žejo. Za lepo pesem ob spremljavi kitare pa so poskrbele pridne mlade pevke zbora Vesela pomlad. Med Openci, ki so se udeležili izleta, je prevladalo zadovoljstvo in marsikdo je izrazil željo, da bi se take pobude še kdaj ponovile. Mladinci SPDT gredo na Višarje V okviru sodelovanja s Športno šolo Trst pripravlja vedno aktivni Mladinski odsek SPDT izlet za osnovnošolce in dijake na Višarje. Mladi izletniki se bodo v nedeljo, 21. maja, z vlakom popeljah do OvCje vasi v Kanalski dolini in se potem z žiCnico povzpeli na Višarje, s katerih je lep razgled na Mangart in druge mogočne gore Julijskih Alp. Tržaški šolarji bodo najprej šli v romarsko cerkev, v kateri so znamenite freske slovenskega slikarja Toneta Kralja, potem pa na krajši sprehod po gorskih pašnikih v neposredni bližini, kjer bodo na vrsti običajne igrice. Po-poldnbe se bodo osnovnošolci vračali z žičnico v OvCjo vas in se ob 17.15 vraCali z vlakom v Trst. Zbirališče šolarjev je v nedeljo, 21. maja, na železniški postaji v Trstu, ob 6.30, ker vlak odpelje ob 6.54. Povratek v Trst, zvečer, ob 19.58. Izlet je veljaven za dodelitev planinskih značk, zato naj udeleženci ne pozabijo planinskih knjižic. Kdor je nima, jo dobi na izletu. Prireditelji priporočajo primemo obutev in obleko in zmerno količino hrane v nahrbtniku. Vabila so že razposlali po posameznih osnovnih in srednjih šolah, vendar je priporočljiva prijava v uradih ZSSDI (tel. 635627) še danes in jutri. Dodatna pojasnila dajeta Maksi Kralj (tel. 229463) in Robert Devetak (tel. 55180) v večernih urah, ki vabita k Cim-veeji udeležbi. Na Krokar - Krempo SPDT pripravlja za zadnjo nedeljo v maju avtomobilski izlet na Krokar - Krempo nad Gornjo Kolpsko dolino. O izletu, ki ga vodi Franc Armani, bomo podrobneje poročali prihodnji teden v tej rubriki in navedli vsa potrebna pojasnila o krajih, ki jih bodo izletniki obiskali, o hoji in umikih odhoda. (LA.) V nedeljo na Golico V nedeljo, 21. t.m. se goriški planinci odpravljajo na Golico. Zanimanje za avtobusni družinski izlet je veliko in, kljub temu, da so vsa mesta v avtobusu že zasedena, je še zmeraj popraševanje. Avtobus bo odpeljal ob 6.30 iz Rožne doline (na slovenski strani). Priporočamo točnost. Program izleta predvideva naslednje: avtobus bo izletnike popeljal do Planine pod Golico in se takoj zatem vrnil na Jesenice, oziroma v Javotniski rovt, do doma Pristava, kjer bo počakal. Izletniki, ki jim ni do hoje (približno poldruga ura) se bodo z avtobusom lahko direktno peljali v Ja-vomiški rovt. Pohodnikom priporočamo primemo obutev in obleko (zaradi razmočenih tal) in hrano iz nahrbtnika. V domu pristava je sicer možno dobiti hrano in pijačo, pričakujejo pa ta dan velik obisk in bo predvidoma velik naval. Avtobus po iz Javomiškega rovta odpeljal ob 16. uri, kajti predviden je še obisk muzeja v Škofji Loki. Povratek v Rožno dolino do 21. ure. V Borovlje, Sela in Čelo Na drugem mestu poročamo o zanimivem izletu, z avtobusom, na Koroško, 4. junija. Prijave že sprejemajo na sedežu društva v ulici Malta 2 tel. 33029 ob sredah in Četrtkih. Prijav je že precej, zato interesente vabimo, da Cimprej poskrbijo za vpis. Tudi zaradi boljše organizacije izleta. Priložnostna značka SPD Gorica bo s priložnostno značko obeležila letošnji jubilej - 50-letnico obnovitve. Značka bo moCno podobna prvi znački SPD pred sto leti, le napis bo drugačen: Slovensko planinsko društvo v Gorici 1945-1995. Pri društvu delajo na tem, da bi bila značka na razpolago že za skorajšnje 24. srečanje planincev v Stmavru. liCnih disciplinah, prvič v svoji zgodovini pa je zmagal na eni od štafet. Od naših tekmovalcev je najboljši rezultat dosegel Martin Lissiach. Na 50 m prosto je v finalu zasedel drugo mesto, Aljoša Kalc pa je bil osmi. Skupno je v tej disciplini nastopilo kar 59 otrok. Lissiach je zelo dobro plaval tudi v hrbtnem slogu. Uvrstil se je v finale, tam pa zasedel konCno 4. mesto. Na zmagovalni oder je stopila tudi Giulia Giorgi. Na 50 m prsno je bila namreč tretja (24 tekmovalk), uvrstila pa se je tudi v finale na 50 m prosto (51 tekmovalk), kjer je zasedla 6. mesto. Da PK Bor ustanavlja v prsnem slogu pravo šolo, potrjuje tudi dejstvo, da je v finale te discipline uvrstil kar tri svoje tkermovalce. Jan Sossi je pristal na 6. mestu, Ivan Langella je bil sedmi, Aljoša Kalc pa osmi. PK Bor je sodeloval na dveh štafetah. Moška na 4x50 m mešano (Martin Lissiach, Ivan Langella, Obvestila Jan Sossi in Aljoša Kalc) je v ostri konkurenci devetih klubov zasedla peto mesto. Zelo ugodno pa je presenetila štafeta deklet in fantov na 6x50 prosto (Aliče Crepaldi, Ivan Zupan, Giulia Giorgi, Olaf Simonettig, Andreja Koren in Alan Mahne Kalin), ki je povsem nepričakovano premočno zmagala z desetimi sekundami prednosti pred drugouvrščenim CSN Monfalcone. Barve našega kluba so, poleg omenjenih tekmovalcev in tekmovalk, branili še Ivana Zidarič, Boris Kalc, Roberta Chirani in Federico Zuljan, ki so v Tržiču, tako kot pravzaprav vsi ostali, zlasti nabirali potrebne izkušnje za bodoče nastope. Društvena lestvica: 1. Nuoto Friuli 110, 2. Latus Anniae 105, 3. Triestina 75, 4. Edera 61, 5, PK Bor 54, 6. San Vito 50, 7. Car-nia 35, 8. Altura Sporting club 29, 9. Codroipo 28, 10. Cordenons 20, 11. CSN Monfalcone 19 točk. (ak) KK ADRIA in Kolesarsko društvo Rog prirejata v nedeljo, 21. t.m., 8. MARATON PRIJATELJSTVA, ki bo kolesarje popeljal iz Ljubljane do Lonjerja. Start bo ob 9.30. Vse podrobne informacije dobijo interesenti DANES, 18. t.m., ob 20. uri v društvenih prostorih v Lonjerju, tel. 911275. SD PRIMOREC vabi elane in simpatizerje na 29. redni občni zbor, ki bo v petek, 26. maja ob 20.30, v Ljudskem domu v Trebčah. SK DEVIN sklicuje 21. občni zbor, ki bo v petek, 19. t.m., na sedežu v Cerovljah v prvem sklicanju, ob 19.30 in ob drugem sklicanju, ob 20.30. Zaželjena so tudi nova imena na kandidatni listi, posebno mladih elanov za priliv novih mladih idej v delovanju kluba. Toplo vabljeni vsi elani, prijatelji ter druga prijateljska društva. Sledi kot običajno družabnost. PRIMOTOR KLUB organizira izlet po severni Primorski v nedeljo 21. maja 1995. Vse informacije telefonsko na Številkah 228292 (Jasna / 18.00-19.00) in 228641 (Andrej / 18.00-20.00). SK BRDINA prireja v nedeljo, 21. t.m . pri nogometnem igrišču v Repnu 4. Kraški bike slalom in vzporedni bike slalom trofej LEA MOTOR BIKE. Začetek tekme ob 10. ure. Vabljeni vsi Športni ljubitelji te panoge. Vpisovanje na sedežu kluba v Proseski ulici na Opčinah 18. in 19. t. m. od 20. do 21. ure. SK DEVIN MTB poziva elane, naj se udeležijo 4. Kraškega bike slaloma, ki bo v nedeljo, 21. t.m., v Repnu v izvedbi SK Brdine. Prijave sprejema Sarah na tel.št. 220423 v večernih urah. SPDT - mladinski odsek prireja v nedeljo, 21. t.m., izlet za osnovnošolce na Višarje v Kanalski dolini. Vpisovanje pri ZSSDI tel. 635627; informacije tel. 55180. Vabljeni. PK BOR vabi elane in prijatelje na spomladanski izlet, 28. maja na Prem v Brkinih z ogledom gradu. Prijave in informacije do 18. t.m. pri Andreini ob urah vadbe v bazenu pri Alturi. PRIMOTOR KLUB organizira ob priliki VN ITALIJE avtobusni izlet v Mugello dne 11. junija 1995. Vse informacije telefonsko na Številkah 228292 (Jasna / 18.00-19.00) in 228641 (Andrej /18.00-20.00). NOVICE Z GORENJSKE Večer arhivskih filmov JESENICE - Muzej Jesenice in Arhiv Republike Slovenije prirejata .ob mednarodnem dnevu muzejev Večer arhivskih filmov, ki bo danes ob 20. uri v kinu Železar. Na ogled bo devet filmov. Obiskovalci si bodo lahko ogledali prvi slovenski barvni film Božidarja Jakca, ki prikazuje jeseniško železarno, in tri filme Metoda in Milke Badjura: Mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih v Planici, Procesija sv. rešnjega telesa v Ratečah in film Koledniki. Predavanje in časopis JESENICE - Nocoj ob 18. uri bo v Kosovi graščini Muzejski večer, na katerem bo inž. Borut Razingar govoril o dragih kamnih. Na muzejskem večera bodo predstavili tudi zadnjo, posebno številko Muzejskega časopisa, ki je izšla 9. maja. Učenci OŠ se predstavljajo JESENICE - Jutri ob 18. uri bodo v razstavnem salonu Dolik odprli razstavo z naslovom Likovna ustvarjalnost učencev osnovnih šol občin Jesenice in Kranjska Gora. Ob tej priložnosti bo nastopil mlajši mladinski pevski zbor OS Prežihov Voranc. Razstava bo na ogled do 7. junija. Prva obletnica kluba Lions Bled BLED - Ob prvi obletnici ustanovnega večera Lions kluba Bled jutri ob 20. uri v Vili Bled prirejajo prireditev s plesom, na kateri bodo slepim podelili Braillove vrstice. V prvem letu delovanja so člani kluba zbrali 16.500 nemških mark, kolikor stane nakup tega dragocenega pripomočka za slepe. V kulturnem programu se bosta predstavila Zoran Zorko in skupina Multi Har-mo Show. Novice zbrala Mateja Faletič KOPER / SINDIKATI IN LASTNINJENJE Kaj se dogaja v koprskem Elkopu? Očitki o oškodovanju družbenega premoženja V obalni sindikalni organizaciji so včeraj pripravili tiskovno konferenco, na kateri so predstavili problematiko podjetja Elkop, p. o., Koper. Ne gre za veliko podjetje - v letu 1990 je bilo v njem zaposlenih 58 delavcev, zdaj pa jih je Se 20. Po mnenju koprskih sindikalistov pa je zanimivo kot značilen primer dogajanja v procesih lastninskega preoblikovanja. Na sindikatu pravijo, da je zmanjšanje števila zaposlenih na eno tretjino plod prizadevanj prejšnjega direktorja Ivana Vetriha za prisilno privatizacijo družbene lastnine, in dodajajo, da je sedanji direktor Leon Petrač, ki je vodstvo prevzel julija lani, začrtano pot nadaljeval s programom tehnoloških presežkov, pri čemer so tri delavce že odpustili, štiri pa to še čaka. Povod za tiskovno konferenco sindikata je revizijsko poročilo o poslovanju podjetja od leta 1990, ki ga je inšpekcijska komisija pri- pravila do letošnjega februarja, na sindikatu pa so ga po večkratnih zahtevah dobili šele nedavno. Iz poročila navajajo vrsto ugotovljenih nepravilnosti: plačilo računov brez ustrezne podlage, posredniške provizije, škodljive pogodbe, odtujitev osnovnih sredstev, odpise terjatev, zmanjševanje revalorizacije materialnih naložb, carinske prekrške in to, da pri reviziji ni bila predložena verodostojna dokumentacija. Skupaj naj bi bila družbena lastnina oškodovana za 160 milijonov tolarjev. Sedanjemu direktorju sindikalisti očitajo, da se ni odzval na to poročilo ter da s programom tehnoloških presežkov nakazuje težnjo po čimlažji izpeljavi lastninjenja in šikaniranju delavcev v sindikatu. Omenjajo tudi sum okoriščanja na račun podjetja Elkop. Pri tem naj bi šlo za posojilo v vrednosti 500 tisoč nemških mark, la ga je v imenu Elko-pa dobilo podjetje Elex Celovec, ter več škodljivih pogodb in drugih finančnih transakcij. Opozarjajo na dejstvo, da je direktor Leon Petrač v Elkopu zaposlen le za tretjino delovnega časa, za dve tretjini pa v ljubljanskem podjetju Elex, ki ima tudi podružnico v Celovcu... Direktor Petrač o tem pravi: »Vse skupaj je zavajanje in podajanje neresnic. Revizijsko poročilo smo že obravnavali na zboru delavcev, ugotovitve iz poročila pa so podobne kot v številnih drugih podjetjih. Sicer pa gre za zadeve, ki so se zgodile, preden sem prevzel funkcijo direktorja, na primer omenjeni odpisi terjatev so bili realizirani pred dvema letoma, ko je bilo to obvezno po zakonu. Program razvoja podjetja, ki sem ga podal ob nastopu in ga je večina delavcev sprejela, pa je bil v veliki meri že uspešno realiziran in zanj še vedno odgovarjam. Mislim, da gre za izigravanje sindikata, ki ga hočejo nekateri izkoristiti za svoje interese.« V zvezi z govoricami, da je lastnik celovškega Elexa, pa je Petrač povedal, da je stoodstotni lastnik celovškega podjetja ljubljanski Elex, ki še ni bil lastninjen, torej sta obe podjetji v celoti v družbeni lasti... Boris Vuk ______IDRIJA / KOMUNALNI ODPADKI_____ Odpovedujejo se »Čistemu mestu« Izvedba projekta je po mnenju komisije za občino škodljiva KRANJ / JAVNA TRIBUNA Kranjski župan je obljubil pomoč pri iskanju ustreznega prostora za mlade Mladina v gorenjski metropoli resnično potrebuje svoj center, je sklep, s katerim so se strinjali vsi udeleženci javne tribune, ki so jo v okviru Tedna mladih Kranja pripravili kranjski Študentje. Problematiko bo obravnaval tudi mestni svet. »Poseben problem predstavlja dejstvo, da za zabavo mladih v Kranju v zadnjih dvajsetih letih ni bilo ustrezno poskrbljeno, zato je mladina prosti čas preživljala v neprimernih lokalih,« je v posebnem pismu udeležencem tribune sporočil predsednik mestnega sveta Branko Grims. Zupan Vitomir Gros je mlade pozval, naj pripravijo konkretne predloge za mladinski kulturni center, in jim obljubil pomoč pri iskanju ustreznega prostora. Izkazalo se je, da je prav ustrezen prostor največja težava, za katero niti mladi trenutno nimajo rešitve. Stavba, kjer je nekoč domovala policija, je oddana tožilstvu, še vedno samevajoči dom jugoslovanske armade pa naj bi prerasel v trgovsko-podjetniški center. Boštjan Sladič iz UNZ Kranj je povedal, da je bila lani kar Četrtina storilcev kaznivih dejanj na Gorenjskem mladoletnikov, Miran Oštir iz kranjske policijske postaje je opozoril na problematiko v zvezi z alkoholom, sodnica kranjskega okrožnega sodišča Janka Soline pa je dejala, da bo predlagala zakon o popolni prepovedi prodaje alkohola v gostilnah in trgovinah. Javne tribune sta se od povabljenih predstavnikov strank, ki so zastopane v mestnem svetu, udeležila predstavnika LDS in ZLSD. Oba sta podprla zamisel o ustanovitvi mladinskega centra, pri čemer je Sašo Govekar opomnil, da so podoben projekt pripravljali že pred slabim desetletjem. Pri uresničitvi projekta je mladim iz Kranja ponudil pomoč tudi predstavnik republiškega urada za mladino. Vine Bester Bo red naredilo ministrstvo za zdravstvo? RADOVLJICA - V Radovljici, Bledu uj Bohinju je položaj nevzdržen. Že več kot en mesec nihč® ne odvaža komunalnih odpadkov. Zato so se včeraj v ten krajih mudili predstavniki Zavoda za zdravstveno varstvo, ki so dan preživeli na terenu, da" nes pa direktorica Komunale Bernard3 Podlipnik pričakuje njihovo mnenje in konkretne ukrepe- Med predstavniki zavoda je bil tudi glavni inšpektor z3 zdravstvo ministrstva za zdravstvo dr. Jože Samu, za Podlipnik upa, d3 bo občine odreši začaranega kroga, v katerem so se znašle po 15. aprilu-Kot je povedala, jin bodo danes obiskali stanovski kolegi iz združenja komunalnih podjetij Slovenije, s katerimi se bodo pogovorili o reševanju položaja in projektu, ki ga je v preteklih letih zastavila radovljiške Komunala. Ta bi bd po mnenju direktorice Podlipnikove uspešen - če ne m bilo lokalnih volitev. . Danes se bo sese tudi blejski občinski svet, ki ima na dnevnem redu točko, v kateri bodo svetniki spregovorili o odlagališču komunalnin odpadkov, bržkone pa bodo glasovali tudi o zaupnici sedanji direktorici podjetja Komunala Radovljica Bernardi Podlipnik. Mateja Faletič NOVA GORICA / PRESELITEV ODDELKA ZA INVALIDNO MLADINO IZ STAREGORE Komunala te dni pridno odvaža ogromne kupe kosovnih odpadkov (Foto: R. Bric) O usodi skupnega projekta Cisto mesto, ki ga je nekdanji idrijski izvršni svet pred koncem mandata podpisal z mešano slovensko-avstrij-sko družbo Barles iz Senovega, smo na straneh našega časopisa že večkrat pisali, danes pa bodo o njem vnovič razpravljali na seji idrijskega občinskega sveta. Tej temi so veliko pozornosti namenih že pred časom, ko sta svoja stališča o prihodnjem ravnanju s komunalnimi odpadki v občini predstavila direktor podjetja Barles Jože Leskovar in nedavno še njegov partner, direktor Komunale Anton Velikajne. Problem je podrobneje proučila tudi posebna komisija, ki občinskemu svetu predlaga, naj pogodbo in dogovor z Barlesom razveljavi, temu podjetju pa vrne že vložena sredstva v višini 765 tisoč tolarjev. Proti sprejetju taksnega sklepa je včeraj s posebnim dopisom ostro protestiral direktor Barlesa in opozoril na veljavnost dosedanjih dogovorov in pogodb, katerih sopodpisnica je poleg nekdanjega izvršnega sveta tudi Komunala. Tudi njegova ocena oskodovanosti se razlikuje od ocene komisije, saj Barles ugotavlja, da je z razveljavitvijo pogodbe oškodovan za 90 tisoč mark letno, kar po določilih pogodbe za 20 let znaša 1, 8 milijona nemških mark. Komisija, ki je ocenila, daje projekt ekonomsko zanimiv in dobičkonosen, predlaga, naj nadaljnjo izpeljavo projekta Cisto mesto skupaj s Komunalo prevzameta občina Idrija in nova občina Cerkno, kjer spor trenutno spremljajo kot opazovalci. Po besedah občinskega tajnika Marijana Carla v Cerknem želijo, da bi projekt ločenega zbiranja in sortiranja komunalnih odpadkov čim prej začeli uresničevati, bojijo pa se finančnih obveznosti, ki jih lahko doletijo, če bo po- godba z Barlesom razveljavljena. Problem, ki se je še pred dobrima dvema letoma, ko so Idrijčani odprli eno najsodobnejših komunalnih odlagališč, zdel veliko preprostejši, povzroča največ preglavic v idrijski Komunali. Njen direktor trdi, da je pogodbe v preteklosti podpisoval pod političnim pritiskom in da je Komunala sama sposobna izpeljati projekt Cisto mesto. Pred tem bi bilo treba dograditi odlagališče v Grohovtu, ki še ni uporabno, Idrijčani pa smeti še vedno vozijo na sporno odlagališče v Raskovcu. Komunala bi za ureditev reciklažnega dvorišča potrebovala posojilo v višini 15 milijonov tolarjev, Barles pa je v okviru pogodbe pripravljen vse stroške kriti sam in ves izkupiček naslednjih nekaj let vlagati v razvoj komunalne infrastrukture. Eden od razlogov za sporno razveljavitev pogodbe je tudi višja cena, ki jo je za odvoz komunalnih odpadkov določil Barles. Komunala je za enake storitve rednega odvoza odpadkov ponudila ceno v višini sedem nemških mark na gospodinjstvo, Barles pa 8, 5 oziroma v začetku celo devet mark na gospodinjstvo. Idrijčani so za mnenje povprašah tudi Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ki ugotavlja, da je sklenjena pogodba o ločenem zbiranju odpadkov v nasprotju z zakonom, kar bo verjetno tudi eden najmočnejših argumentov tistih, ki bodo na današnji seji idrijskega občinskega sveta zagovarjali ohranitev te dejavnosti v okviru Komunale. S tem bi lahko tudi dobiček iz teh virov preusmerili na druga, manj donosna področja komunalne dejavnosti. Ne glede na današnjo odločitev komunalnih zapletov v Idriji verjetno še ne bo konec. Roman Bric Družba naj se odgovorno obnaša do drugačnih, država pa naj prispeva denar Za ustanovitev regijskega centra za otroke in mladostnike s težavami v razvoju Vprašanje preselitve oddelka za invalidno mladino iz Stare Gore pri Novi Gorici v bližnjo Splošno bolnišnico Šempeter se je v zadnjem času zaostrilo. Tako zelo, da so vodstvo oddelka in svet staršev s problemom seznanih tudi slovenskega ombud-smana Iva Bizjaka in ga zaprosih, naj zastavi ves svoj vpliv, da do preselitve ne bi prišlo. Bizjak je oddelek v Stari Gori, kjer imajo trenutno 60 otrok s hudimi in zelo hudimi motnjami v telesnem in duševnem razvoju, obiskal prejšnji teden in je zagotovil, da se bo zavzel za njihove zahteve. Vprašanje preselitve se je zaostrilo letos, ko se bo oddelek ortopedije, ki tudi domuje v Stari Gori, preselil v Šempeter. Na ministrstvu za zdravstvo so predlagali, da bi zaradi slabega finančnega položaja v zdravstvu v prostore šempetr-ske bolnišnice preselili tudi oddelek za invalidno mladino. Tako bi bolnišnico Stara Gora izpraznili, objekte pa prodali. Menda je potencialnih kupcev kar nekaj... Predlog je med zdravstvenim osebjem in vodstvom oddelka, zlasti pa starši v Stari Gori živečih otrok najprej sprožil začudenje, nato pa ogorčenje, ki se je spremenilo v odločno nasprotovanje selitvi oddelka za utesnjene zidove Sempetrske bolnišnice. »To bi bilo škandalozno,« pravijo, »da bi tako hudo prizadete otroke zaprli v dva ah tri prostore v bolnišnici. Sedanje okolje v Stari Gori je za takšne bolnike (cerebralna paraliza, okvare hrbtenjače in druge okvare) idealno. Zato mora država najti denar za ohranitev oddelka na stari lokaciji in popravilo stavb.« Starši in vodstvo »Deigan-čevega« (tako se imenuje oddelek za invalidno mladino v Stari Gori) oddelka menijo, da bi se s preselitvijo ortopedskega oddelka izpraznili prostori, v katerih bi lahko uredili regijski center za prizadete mladostnike. V bolnišničnem oddelku je poskrbljeno le za otroke do sedmega leta starosti, nato pa so prepuščeni domači negi ali pa morajo v enega od treh centrov za prizadete mladostnike na Igu, Dornavi ali v Črni na Koroškem. Povsod je dolga čakalna doba, vsi centri so tudi precej oddaljeni, zato se starsi navadno odločijo, da prizadete otroke obdržijo doma, kar pa je seveda povezano s številnimi težavami. Po podatkih, ki so jih posredovali občinski centri za socialno delo na Primorskem, je v tej slovenski pokrajini (razen Idrije in Cerknega, ki spadata v ljubljansko mrežo) kar 595 oseb z zmernimi, težjimi in težkimi motnjami v razvoju. Samo lani so na novo razvrstili 30 oseb med 18 in 26 letom starosti, bj® _ več kot polovica (332) F P trebuje zavodsko os r y Med njimi jih 46 Preb’ kaj zavodih po Sloveniji, pa jih biva v domovih up jencev, ki pa niso prim6 tovrstno populacijo. , Projekt so načeloma P W la tri ministrstva (za z stvo, za šolstvo in sporj 6 „a. delo, družino in socialne deve), pa tudi novogor . mestna občina. Projek potrebuje finančno kriti6' sti v ministrstvu za zdrav ^ pravijo, da denarja ni m obnova pročelja šemp6 bolnišnice ter nakup n opreme izpraznila zdra' no mošnjo. Ministrstvo stvo meni, da so objekti v ustanovit^ naj bi bival0 kor primerni za ustano centra, v njem pa naj bi do 180 prizadetih. To n3® stvo je tudi zadolženo p P viti finančno konstrukcij začetek delovanja ceJ^ra^u(jer RAZVEDRILO - ZANIMIVOSTI Četrtek, 18. maja 1995 ŠAH mm trn mzMmtm a b c d e f g h Atlas - Enders/Ptuj 1995 Napredovanje dveh belih kmetov preprečujejo kar tri lahke figure Črnega, katerim je prihitel v pomoč tudi Cmi kralj. Naveza belih trdnjav na d liniji pa omogoča belemu, ki je na potezi, da Se pravočasno izpelje zmagovito kombinacijo in da se ne obremenjuje z obrambo osamljenega belega kmeta na polju e5! Rešitev naloge Le odločilen poseg belega kmeta na polje d8 1. d8D+! vodi belega do zmage. Po l...Ld8: 2. Td7+ Ke8 3.Td8:+! Odločilna poanta kombinacije! Zdaj na 3...Sd8: zakoraka proti osmi vrsti drugi beli kmet na c liniji 4.c7! in Cmi se je vdal! Kdo bi pričakoval tako hiter zlom Cme pozicije! Silvo KovaC KRIŽANKA Vodoravno: 1. lega, stav, 8. antikvar, 10. ime slovenskega koreografa Otrina, 11. lepo vedenje, 12. gorivo, ki ga pridobivajo kot preostanek pri razplinjenju premoga, 14. največja reka vzhodne Sibirije, 15. Obri, 17. etiopski naziv za gospoda, 18. Častni naziv judovskih učiteljev postave, 20. kraj na robu Ljubljanskega barja, 21. kratica za angleško dolžinsko mero Čevelj, foot, 23. toaletna potrebščina, 25. podaljšek trupa pri živalih, 27. mejna reka med Slovenijo in Hrvaško, 30. očka, 32. začetnik krščanskosocialnega gibanja na Slovenskem (Janez Evangelist), 33. levi pritok reke Vah na Slovaškem, 35. ože, 36. vztrajanje v ljubezenskem razmerju, 38. radioaktiven kemijski element z znakom Ac. Navpično: 1. mesto ob južnem delu Cudskega jezera v Rusiji, 2. ime Češkega kralja Premisla, ki je vladal v letih 1253 do 1278, 3. kemijski znak za lantan, 4. makedonsko kolo, 5. prožna mišična cev, po kateri se pretaka kri, 6. latinski izraz za dušo, 7. sibirsko ljudstvo, 9. okusen morski rak, 10. letovišče pri Opatiji, 13. neprijeten občutek, 16. egipčanski sveti ptic, 19. mesto v hrvaškem Sremu, ki so ga zasedli Srbi, 21. ime avstrijskega kanclerja Vranitzkega, 22. daljica, ki veže dve točki ploskve, 24. pri mletju odločene zunanje plasti žitnih zrn, 26. dan v tednu, 28. strojni del, ki podpira in vodi vrteč se tečaj kolesa, 29. skandinavsko moško ime, 31. podelitev imena, 34. ime slovenskega glasbenika Sossa, 37. osebni zaimek. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 • 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 22 • 23 24 25 26 • 27 28 29 30 31 • 32 33 34 • 35 36 37 38 •[impju ‘eqo}S0AZ ‘azo ‘en -IN ‘epog ‘dai ‘opm ‘y ‘8i ‘iqei ‘oje ‘iibav ‘murv ‘S5[0>[ ‘eqqo ‘oqj ‘lemrejs ‘(ezojod :ouAejopoyx Aansaa Z Horoskop zapisal B.R.K. "\ OVBl 21.3. - 20.4: V pomanjkanju smernic boste odprli bogat arhiv izkušenj in poiskali nasvet. Četudi boste z odgovorom zadovoljni, ga vendarle prilagodite novim Časom. BIK 21.4-20. 5.: Nekdo se bo zalepil na vas kot žuželka na mttholovko. Sprva vam bo bližina godila, ko vam bo začel piti kri, pa ga boste brez omahovanja postavili na razdaljo. DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: Pričakovali boste ustalitev, vendar se bo dinamika vsakdana še naprej povečevala. Ne boste se obremenjevali s skrbmi, saj vendar veste, da zmorete vse. RAK 22. 6. - 22. 7.: Kljub občasnim Čustvenim nevihtam boste notranje stanovitni in umirjeni. A preden se ne boste znašli v precepu, nikar ne pričakujte obetavnih vetrov. LEV 23. 7. - 23. 8.: Upočasnili boste delovni tempo in dah prednost užitkom. Vaši delovni ucmki zato ne bodo nic manjši; nasprotno: bolj boste uživali, soCnejši bodo plodovi. DEVICA 248.-22.9.: Vaš um bo nenevadno bister in danes dognali marsikatero življenjsko modrost. Ne ostanite pri besedah; speljite jih v resničnost in postanite mojster življenja. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Tako simpatično neznosni boste, da si boste zaželeli skočiti iz kože. Nekomu boste taki izjemno všeč, zato nocoj pričakujte Čudovit izlet v nebo užitkov. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Marsikdo vam bo ponagajal - ne, da bi vas dražil, ampak, da bi se soočili s svojo nevihtno impulzivnostjo, s katero se odzivate na vsakdanje sapice. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Uspelo vam bo odstraniti oviro in nadaljevati pot k postavljenemu cilju. NiC hudega, Ce bo videti drugačen, pomembno je, da prinaša resnično sreCo. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Posledice vaše nepremišljenosti se bodo pokazale v vsej svoji ostrini. Preden jih začnete reševati, obrzdajte nestrpnost, sicer se boste do konca zapleti! VODNAR 21.1. -19. 2.: Ko vam gre dobro, vam gre dobro povsod, ko pa vam na katerem področju zaškriplje, trpijo vsa. Najbrž je tako prav, saj ste enoviti, celi in relativno zdravi. RIBI 20. 2. - 20. 3.: V kritičnem trenutku se vam bo uspelo zazreti vase, in ponudila se vam se vam bo priložnost za osebnostni napredek. Lepo in prav, le lenoba bo nagajala. AFRIKA V rezgetih savanah vzhodne Afrike os* udki Vasico« . J Uiu hev, L; ?dan ( živijo nalah Ham žjuti res. vera Ugande občasno prihaja do spopadov med policijo in redkimi preživelimi tolpami gverilcev, ki še vedno podpirajo prejšnji režim. Z raznovrstnimi lokalnimi prevoznimi sredstvi sva napravila že precejšnje število kilometrov po cestah iz rdečkastega blata, ki so se kot na orjaških valovih dvigale in spuščale prek razgibane pokrajine, pokrite z gostimi nasadi sladkornega trsa in palmami najrazličnejših vrst. Nikomur ni bilo mar za vozni red, saj vozila tam ne gredo na pot ob določeni uri, ampak preprosto takrat, ko so polna. In Ce je avtobus za nekaj Časa obtičal v blatu ob cesti, se zaradi tega nihče ni razburjal. Zgodilo se je tu- di, da smo se vrnili, dve uri vožnje nazaj, do zadnje vasi in od tam po isti poti nadaljevali naslednje jutro, saj je bilo za nočno vožnjo skozi redko naseljene pokrajine premalo potnikov. V VVanseko, idilično ribiško vas ob Albertovem jezeru, ki leži na ugand-sko-zairski meji in ga na drugi strani imenujejo jezero Mobutu Sese Seko (po diktatorju, ki že precej Časa vlada v Zairu), sva se pripeljala na prikolici avtomobila ene od oboroženih policijskih patrulj, ki so nas občasno spremljale, saj je na vozilu, s katerim sva se peljala z množico temnopoltih domačinov, zaradi preobremenjenosti odletelo eno od pogonskih koles. Policija je bila oborožena z avtomatskimi puškami jugoslovanske proizvodnje, odkoder so bili tudi okvirji, polni nabojev. Vas je bila podobna- eni tistih iz filmov o zgodnjih popo-tnikili, ki so v začetku stoletja odkrivali še zadnje necivilizirane predele zemeljske oble. Brez elektrike in zaradi dolgotrajne suše tudi brez vode, ki pa jo je bilo na pretek v jezeru. Domačini so jo za uporabo v gospodinjstvih prekuhavali, saj je jezerska voda okužena z bilharzijo in že pri stiku z njo se ti pod kožo lahko naselijo drobnim Črvičkom podobni zajedalci. Se nadaljuje Janko Jazbinšek Ob jezerih na zahodu Ugande raste nenavadno cvetje (Foto: J. Jazbinšek) 28 Četrtek, 18. maja 1995 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE SREDJ?*® TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLON* VREMENSKA SLIKA Nad severno, srednjo in zahodno Evropo je območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta bo sredi dneva dosegla Alpe. K nam priteka topel, toda vlažen zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. ioioSat. raft fl IIP7* - • » 1 DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.27 in zašlo ob 20.31. Dan bo dolg 15 ur in 04 minut. Luna bo vzšla ob - in zašla ob 9.05. TEMPERATURE MORJA IN REK °c °C Mura 10,9 Crikvenica 15,0 Sava (Radovljica) 7,4 Malinska 16,0 Sora 9,6 Šibenik 16,0 Ljubljanica 11,3 Poreč 15,0 Savinja - Split 17,0 Vipava 9,4 M. Lošinj 15,0 Jadransko morje (Koper) 17,1 Dubrovnik 16,0 v v SW 8 do 16 vozlov PLIMOVANJE Danes: ob 6.30 6.30 najnižje -58 cm, ob 1320 najvisje 31 cm ob 18.42 najnizje -8 cm ob 24.13 najvisje 33 cm. hitri: ob 7.14 najnižje -50 cm ob 14.21 najvisje 29 cm, ob 19.50 najnižje -2 cm ob 24.57 najvišje 21 cm V™ TEMPERATURE V GORAH 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 17 13 8 6 3 1 < > OVIDEM č) č) 12/1S ■ GORICA GORICA n 12/'S O BIOPROGNOZA Obtežilm učinek vremena se bo ponovno krepil. Težave s počutjem, kot so povečan nemir, razdražljivost, utrujenost in potrtost bodo izrazitejše popoldne in zvečer. Tudi spanec bo nemiren. V0X POPULI Nova oblast, nova vajeniška doba. « « « Ples je otrok glasbe, igre in ljubezni. V Sloveniji: V petek bo obla eno s padavinami, meja sn ženja se bo popoldne spu®: la do nadmorske višine o 1400 m. Obeti: V soboto bo spreme Ijivo oblačno, večinoma ho in hladno. SVET / SLIKA PRI SLIKI.,.ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Alkohol ostaja pravo zlo za Ruse MOSKVA - Deset let po odobritvi zakona, ki je v tedanji Sovjetski zvezi poskušal omejiti proizvodnjo in porabo žganih pijač, je število smrtnih žrtev zaradi alkoholizma neverjetno naraslo. Leta 1991, ko je SZ razpadla, je zaradi alkohola v Ruski federaciji umrlo 16.600 ljudi, lani pa se je to število po podatkih ruskega notranjega ministrstva povzpelo na 53.000. Kot navajajo politologi, je protialkoholni zakon, ki so ga sprejeli 17. maja 1985, zadal hud udarec priljubljenosti tedanjega partijskega in državnega voditelja Mihaila Gorbačova. Ogorčeni pivci so ga "prekrstili kar v »mineralni sekretar«, ker je Ruse hotel prisliti, da se odpovejo vodki in začnejo piti mineralno vodo. To se seveda ni zgodilo niti za Časa Sovjetske zveze, saj so se Rusi znašli in z domačo žganjekuho nadomestili pomanjkanje alkohola. Na tržišču so se pojavile skrajno sumljive žgane pijaCe, ki so marsikomu pospešile pot v onostranstvo, saj so vsebovale celo metilni alkohol. V Jelcinovi Rusiji so seveda že vsi pozabili na ta zakon, ki ga nihče vec ne spoštuje. Nanj pa se je sedaj spomnil Jegor LigaCov, ki je bil leta 1985 drugi človek v politbiroju in eden od najbolj vnetih zagovornikov protialkoholnega zakona. V torek je namreč napovedal, da bi po morebiti zmagi komunistov na prihodnjih političnih volitvah ponovno uvedli ta zakon in Rusijo rešili alkoholizma. Ob tem zlobni jeziki že navajajo, da si ruski ne-okomunisti sami kopljejo grob s takimi nepopularnimi pobudami. Marsikdo pa trdi, da je alkoholizem v Rusiji postal tako zlo zato, ker se je v desetih letih število zločinov pod vplivom alkohola podvojilo, tako da bi bila lahko taka pobuda celo dobrodošla. Daka pod vodo Neobičajni monsun je v Bagladešu terjal že 41 mrtvih, Daka pa izgleda kot pravo plitvo jezero (Telefoto: AP) Vesoljskemu izstrelišču izklopili elektriko, ker ni poravnalo računov MOSKVA - Zveni skoraj neverjetno, a ruskemu vesoljskemu izstrelišču Pleseck so prekinili dobavo električnega toka, ker delniški družbi Arh-Energo, ki skrbi za distribucijo elektrike na tem severnem območju evropskega dela Ruske federacije, ni poravnal za 240 milijard rubljev dolgov. IzstrelišCe bo ostalo brez elektrike štiri dni, družbo pa mu bo delalo oporišCe za jedrske podmornice v Severodvinsku, ki si je prav tako nakopalo ogromne dolgove do distributerja. Družba Arh-Energo je tiskovni agenciji Itar-Tass navedla, da zaradi neporavnanih dolgov ne more več kupovati goriva za svoje termoelektrarne. Kljub zakonu, ki prepoveduje izklop elektrike in vode strateško pomembnim vojaškim oporiščem, pa ni prvič, da se zgodilo kaj takega. Lanskega septembra je zaradi dolgov ostal za nekaj minut brez elektrike celo generalni štab za medcelinske strateške jedrske rakete. Decembra 1993 pa so izklopili elektriko kontroli poletov v Rostovu na Donu, ko je Jelcin z letalom potoval v to južnoru-sko mesto. V ZDA se nadaljujejo neurja M im \Q Tornadi so v južnih in srednjezahodnih ameriških zveznih državah dosegli tudi Georgio, kjer so v Maconu ruvali drevesa. Marsikatero je padlo na strehe hiš (Telefoto: AP) I j mrmim 8B Ik PEKING - Tržno gospodarstvo ni na Kitajskem prizaneslo niti pokojnikom. Kot poroča neti P®" tinski dnevnik, se pogrebne družbe, ki imajo j di krematorije, dobesedno pulijo za trupla, ki l1 po novem ne smejo vec pokopati, ker bi s tem odvzeli zemljo poljedelstvu in industriji, frenu tno je v Pekingu kar 70 krematorijev, ki so se ra zvili v prave pogrebne družbe, ki svojcem prem1 nulih ponujajo vrhunske storitve. Te družbe ce _ plačujejo informatorje v bolnišnicah, tako da ^ zagotovijo trupla pred drugimi. Redki niso Prl^ meri, da pride do sporov in dobesednih spopa dov za posest trupel, tako da se mora s0(^tV° ukvarjati celo s takimi primeri. Predstavnik tisk prestižnega krematorija Babaoshan osmih zakladov) je priznal, da si krematorijs* družbe dobesedno kradejo trupla.