Kmečka frgovina Novi predpisi za pakiranje sadja Kastopnik mlnistra za trgovino ln Industrijo g. htz. Nikola BešliS je predpisal pravlla za paklraBJe aadja, namanjenega lzvozu. Po teh pravilih ¦o predpisani zabojl za pakiranje sadja. Tipi zabojev oo naslednji: 1. zaprt zaboj (ltaHjanska »Stajgna«) vsebine 10 kg naslednjih fcier: pokrov 45X32 cm, nestavljen od 12 komadov povprečnih letvlo in treh podolžnlh letvlc, Bikvtr pa Jo sesta?V«n lx oarolh komadov horlBontalnih letvic, stene ao eestavljene lz 12 kopiadov letvtc, osem vogalnlh. Napls mora bitl v lntlnlci Jugoslavija z ognjenim žlgom. Nadalje Je predpisan velik odprt zaboj nasledBjih mer: dno 52X41 cm, boCne stranl 52X10 cm, delne stranl 41X10 cin in trlvogalne noge 15 cm Trifitne. Srednji odprt zaboj lma dno 50X30 cm, bočne ¦trani 50X8 cm In čelne strani po S0X8 cm. Mali »dprt zaboj ima dno 40X25 cm, bofine fitranl 40X5 cin In čelne strani 25X5 cm. Pleteni okrogli Baboj merl v globino 20 om, prečntk pa lma 35, DBiroma 20 cm. Zaprti zaboj amerižkega tipa ima naslednje mere: notranja mera 45X29X27 cm, pokrov ln dno 7mm debelosti itd. Končno ao predpisane mere tudi ie za kabltoetni (poštni) zaboj z notranjo mero 40X33X9 oentimetrov. Za pakiranje se morajo porabljatl: prl Izvozu »vežih namiznih češpelj -zaprt zaboj, velik odprt In srednji odprt zaboj; za sveže namizno grozdje ¦rednji odprt In pleteni okrogli zaboj, za kablnetna jabolka tn hruške kabinetni (poštni) zaboj, za sveža namizna jabolka ln hruške velik fcdprt zaboj, odprt zaboj z razmaknjeniml deSčicaml ln zaprt zaboj ameriškega tlpa, za lzvoz Bvežih namlznih breskev erednji odprt zaboj, za l»veže namizne češnje ter vlšnje zaprt zaboj, ¦rednji odprt zaboj ln pletenl okrogli zaboj, sa ¦veže namizne jagode mall odprt zaboj. Pri pakiranju svežega grozdja, češenj ln viženj ca lzvoz mora biti vsebina zavita v pergamentni papir. Ce ee jabolka izvažajo v Nemčijo v razsutem •tanju, mora biti vagon razdeljen v pet pregraj. Prekrški teh pravil se kaznujejo po členu 47, toCka uredbe o kontroli lzvoza eadja ln sadnih Izdelkov. Obstoječe zaloge zabojev, kl v tem pravilntku clso določeni, ki so bill določeni s prejšnjimi predpisi, se smejo porabiti za izvoz samo v letu 1939. Izvoz v bivšo Avstrijo Nemčija nam je v ozemlje bivše Avstrije dovolila izvcziti sledeče: vlna za 150.000 RM, Jagod z& 50.000 RM, breskev In marelic za 70.000 RM, 6«Senj tn viSenj za 60.000 RM, graha za 20.000 flžola v stročju za 20.000 RM, papriko za 10.000 mark. Vsota za breskve ln marelice J« zato tako Vlsoka, ker se bo za 30.000 mark tega sadja prodalo naprej v ostalo Nemčijo in ostano potem za pzemlje bivše Avstrije le 40.000 RM visoka vsota xa nakup tega eadja. Določene eo ie tudi najVlžje cene za to sadje, postavljeno na jugoslovansko-nemško, ali pa na jugoslovansko-madžareko mejo. Te cene so sledeče: Jagode 50 mark, breskve in marelice 32 mark, C«šnje 37 mark, višnje 42 mark, grali 16 mark, fižol 18 mark, paprika 25 mark za 100 kg-. Uvozna dovoljenja BO bila doslej lzdana samo za Jagode. Za primerJavo gornjih cen v našem denarju pripominjamo, da Je ena nemška marka v zasebnem prometu, to je na evobodnem tržišču vredna 13.70 do 18.90 din, v uradnem obračunavanju v bankah pa 17.71 din. Gospodarskc zanimivosti Cehi so prcpustili svojo tovarne pri nas Anglcfcem. Tekstllna industrija »Jugočeška d. d.t Kranj Jn »Beogradska tekstilna Industrija d. d.« Beograd so doslej pripadale čeSki industrijski skupini >Peček«, ki je bila v omenjeiiih tovarnah udelcžena z večino svojih delnic. Sedaj je omenjena češka industrijska skupina prodala svoje deln' ,e pri omenjenih tovarnah angleški finančnl ukupini, katera je s tem postala dejanskl lastplk gcrnjih tcvarn. Koliko sladkorja poje prcbivalec posameznib. iflrzav? Ameritani so lzračunali, da Je v letu 1938 vsak Jugoslovan pojedel povprečno 5.7 kg »ladkorja, Itali.ian 9.1 kg, Nemec 27.1 kg, Bol- gar 5.4 kg, Madžar 11.8 kg, Nlzozemec 29.1 kg, Romun 5.9 kg, Ceh In Slovak 27.5 kg, Turek 6.6, Portugalec 9.9 kg, Poljak 24.8 kg, Norvežan 34.4, Ireo 40.8 kg, Sved 48.6 kg, Svlcar 41.4 kg, Ajiglež 50.3 kg. Goveja živina Italija nam Je spet prepovedala uvažati našo živtno. Pri zadnjem transportu naše rogate živine v Italijo se Je že na ltalijanskili tleh pojavila alinavka. Radi t^a nam je Italija od 29. maja začasno zabranila uvažati živino na njeno ozemlje. Ker se Je pa pojavila slinavka pri živlni fiele v Itallji, so naše oblasti žaradi postopanja ItalJjanov na merodajnih italijanskih mestih odločno protestirale ln tako je upati, da bodo Italijani svojo prepoved umaknili. Izgledl ta iivoz živine v Palestlno. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Je z našo Narodno banko uredil vsa vprašanja, ki se tičejo lzvoza v Palestino. S tem v zvezi se že dalje časa nahaja v Palestini odposlanec Zavoda za pospeSevanje zunanje trgovine, kateri ee o možnosti trg-ovanja e Palestino razgovarja s palestinsldml uvozniki Po dosedanjih porofiillh se bo za 600 kg težke vole dobilo okrog 17.5 funtov, kar znaša v našem denarju pribllžno 7.50 din za kg žive vage. Ker je pa ta cena z ozirom na stroške prevoza do pristanišče Haife za. naa nizka, bo naša Narodna banka pri obračunavanju funtov z dinarji izvozničarjem v Palestino dajala posebne nagrade v obliki vlšjega plačevanja funtx>v. Po sejmih bo pa blle kupčije z živino sledeče: Voll. Maribor debeli 4—5 dln, poldebeli 3.25 do 4 din, plemenski 4.50—6 din; Ptuj 3.75—4.50, Slov. Konjice 4—4.50 din, Slovenjgradec 4—5, Brežice 4.50—5 dln, Crnomelj 4.50—5.50 dln, Vtrovitica na Hrvaškem 4.50—5 dln kg žlve vage. Bikl. Na plemenskem sejmu v Velikih Laščah so se prodajali plemenski biki po 7.50—9.25 din kg žive vage; biki za zakol 80 bili v Mariboru 3.25—4 din, v Virovitici na HrvaSkem 5—5.50 din kg žlve teže. Krave. Maribor klavne 3.50—4.75 din, plemeneke 3.25—4.50 din, za klobasarje 2.25—3 dln, molzne 4—5.50 dln, breje 3.75—4.50 din, Ptuj 8—4 din, Slov. Konjice 3.50—4.25 din, Slovenjgradec 8—4 <Jin, črnomelj 8.50—4^50 din kg žive teže. TeUce. Maribor 4—5.50 din, Ptuj 4—4.50 din, Slovenjgradec 4—5 dln, Črnomelj 4—4.50 din. Teleta. Maribor 4.50—6 din, Ptuj 6 din, Slovenjgradec 6—7 din, Brežice 5.50 din, Črnomelj 6—6.50 din, Virovitica 5—7 din kg žive teže. Svinje Plemonske. Mai-ibor 5—6 tednov stari prašiči 100—120 din, 7—9 tednov 130—145 din, 3—4 meeece stari 210—290 din komad. Pršutarji. Ptuj 7—7.50 din, SIov. Konjice 8 din, Slovenjgradec 7 dln, Brežace 7 din, črnomelj 7 do 7.50 din, Virovitica 7—7.50 dtn kg žive teže. Debele »vinje (špeharji). SIov. Konjice 9 din, Brežics 8.50 din, Crnomelj 8—8.50 dln, Virovitica 8—9 din kg žlve teže. Vino Okolica Ptuja navadno novo 4.25 din, «t&rq 5 din, sortlrano novo 8 dln, rtaro 10 dln llteiv Slov. Konjice navadno 3.50—4.50 dln, flnejSa S do 7 dln liter. Brežlce navadno 6 dln, flnejSe 7 dln liter. Crnomelj navadno 4.50—5 dln, finejS« 6—6.60 dln liter, prevzeto pri vtnogradniku. Drva V Virovitici m j« prodajala klaftxa bukovJh drv po 250—280 dln, gabrovih pa 280—S00 dla Tržne cene Cena mesu ta mlečnim izdelkom je skoraj n©» spremenjena. Kože. Goveje 10—12 dln, telefije 12—14 din, svinjske 8—10 din kg. — Volna. Neoprana volna v Slovenjgradcu 10 din, oprana 20 din kg. Sadje. Jabolka 8—10 din, suhe slive 8—12 din, češnje 6—8 din kg. Uter češenj 2.50—3.50 čin, žito. Prva cena za novo pSenico je na beograjski borzl cen bila 130 dln za 1 q. V Virovitlci Je bila pženica 145—150 dln, rž 125—135 dln, ovea 135—145 din, koruza 90—105 din za 1 q Flžol 2—3 dln kg. Knna. Sladko seno 55—65 din, Itislo 40—48 din, pšenična slama 30—35 din, v Virovitici serur 50 dln, slama pa 15 din 1 q. Zelenjava. 1 kg krompirja 0.75—1.25 din, čebule 4—6 din, Cesna 8—10 din, kialega zelja 3 din, hrena 8—10 dln, Spargljev 12—14 din. Ko mad zelja 0.50—3 din, kumarce 2—6 din, karfljola 4—12 din, ohrovta 0.50—2 din, zelene 0.50 do 3 dln, buče 3—4 din, glavnata solata 0.50—1 din, por 0.25—1 dln, koleraba 0.25—1 din, redkev 1 dln. Liter lušCenega graha 7.50—15 din, kupček graha v stročju 4—8 din. — Zelenjad v kupčkih po 1 din. Sejmi 12. jitnija živinski in kramarski: Turnišče, D<*brovnik, Nova cerkev; svinjski: Središče — dne 13. Junija živinski ln kramarski (sv. Anton): Zalec, Brežice, Kozje, Mala Nedelja, St. Janž pri Dravogradu ln Zlgarski vrh nad Sevnico; živinskl: Maribor; svinjski: Ormož; tržni dan s svinjami: Dolnja Lendava — 14. junija svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje — 15. junija tržni dan a svinjami: TurniSče; živinski ln kramarski: Zidani most, Dravograd, Mozirje, Planina (okraj Šmarjo pri Jelšah) — 16. junija živinski in lu-amarski: Dolnja Lendava, Prosenjakovci; svinjski: Maribor — 17. Junija: žlvinski in kramarski: Poljčane, Sv. Vid pri Grobelnem; svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje.