Problemi, ki zavirajo hitrejši razvoj podjetja Na občinski konferenci ZK Kranj, ki se je vršila dne 16. 1. 1970, je bila med drugim tudi obširna razprava o težkem gospodarskem položaju podjetja Tekstilindus v Kranju. Temeljito se je proučilo vzroke za to stanje in sicer notranji in zunanji problemi, ki tarejo to podjetje. V podjetju Tekstilindus je zaposlenih 2.980 delavcev, kar predstavlja drugo največje delovno organizacijo v občini. To dejstvo ima precejšen vpliv na kranjsko gospodarstvo, zato so člani konference sprejeli soglasni sklep, da se nerešena problematika tekstilne industrije posreduje tudi CK ZK Slovenije in CK ZK Jugoslavije. Ugotovilo se je namreč, da težave Tekstilindusa niso težave samo te delovne organizacije, pač pa da se v sličnem položaju nahaja večina večjih tekstilnih podjetij, predvsem kombinati v Sloveniji in tudi državi. Podjetje Tekstilindus je v nor- uvedbi novega deviznega in zuna-malnih razmerah dosegalo solidne nje trgovinskega režima se je pa poslovne rezultate, ki so podjetje izvoz povečal na cca 40 % in sicer uvrščali v jugoslovanski vrh bom- skoraj v celoti na tržišča s kon-bažne tekstilne industrije. Tekstil- vertibilno valuto. Znano pa je, da ni inštitut v Mariboru zasleduje se zaradi carinskih barier in tudi produktivnost predilnic in tkalnic drugih slabosti dosegajo za 35 do v državi ter še dosedaj ugotavlja, 40 % nižje cene, kot pa bi jih doda to podjetje v jugoslovanskih segali na domačem tržišču. Tako razmerah dosega še nadpovprečne dosežene cene dostikrat ne pokri-rezultate. vajo niti vseh materialnih stroškov Do 1. 1965 je podjetje izvažalo z amortizacijo, ne da bi bili OD cca 20 % celotne proizvodnje, po pokriti. Zato je podjetje imelo v 1. 1968 28 milijonov N din, v 1.1969 pa se predvideva izguba zaradi izvoza v višini 25 milijonov N din To so vsekakor visoka sredstva, katera le z izrednimi napori podjetje nadomešča, da ne zaide v izgubo, če bi ta denar ostal doma, bi po višini skladov in OD spadal Tekstilindus med vodilna podjetja v naši republiki. Istočasno, ko je bilo podjetje zaradi oskrbe z reprodukcijskim materialom prisiljeno povečati izvoz za vsako ceno, se je pa zadnja tri leta anarhično povečeval uvoz tkanin v našo državo. Le-ta je presegel vsako razumno mero ter pričel močno vplivati na prodajo tekstilnih proizvodov na domačem (Dalje na 3, strani) S 1. aprilom bo šel v zasluženi pokoj naš dolgoletni sodelavec, mojster ekspe-dita, tovariš Anton Križnar. Tovariš Križnar se je zaposlil v takratni tovarni Inteks že leta 1928 in je bil tako — po delovnem stažu — najstarejši član našega kolektiva. Z ukazom predsednika SFRJ je bil tovariš Križnar leta 1969 tudi odlikovan z Redom dela s srebrnim vencem. Naj v pokoju še dolga leta uživa sadove svojega vestnega in požrtvovalnega dela. Uredništvo Notranji transport surovega blaga !plilllllilllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllillll!lllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIII|l|i|l|lllll,l,,llllll,ll,llllllllllll,llllll,ill Volitve v samoupravne organe podjetja | § Ker je bila ta številka v času volitev že v ti- § 1 sku, bomo o rezultatih poročali v prihodnji t h številki Tekstilca. s Uredništvo § iuilllllllllllllllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll»llll»lllllll|lil|l|lllillllllillllllllllllliilMllil1111 20. seja predsedstva RSS (Mnenja, stališča in predlogi predsedstva RSZS Slovenije o cenah in življenjskih stroških — vzeto iz informacij RSSS). Edina točka dnevnega reda včerajšnje seje predsedstva republiškega sveta ZSS so bila vprašanja o gibanju cen in njihovem vplivu na življenjsko raven delavcev. Podlaga za razpravo je bilo med drugim gradivo republiškega zavoda za cene, sekretariata za gospodarstvo SRS in republiškega tržnega inšpektorata, gradivo s skupne seje komisij RSS za ekonomske odnose in za življenjske in delovne pogoje in opozorila občinskih sindikatov. S tem je bila dejansko načeta obsežna in izredno občutljiva problematika, ki zadeva prav vsakega našega delovnega človeka oziroma njegove življenjske razmere. Zato — in pa zaradi vedno številnejših neskladnosti na našem trgu — so člani predsedstva skenili, naj slovenski sindikati v prihodnje posvečajo tem vprašanjem še več pozornosti. Vse sindikalne organizacije in organi se morajo vključevati v odločna prizadevanja za odpravo vzrokov nestabilnosti na trgu, kakršna se nam prav sedaj vsiljujejo z mnogimi, v resnici največkrat neopravičenimi podražitvami. Lotiti se je treba tudi vseh možnih ukrepov za omejitev škodljivih posledic in to predvsem tistih, na trgu z osnovnimi živili. Obširneje bomo o razpravi predsedstva — sejo je vodil njegov predsednik Tone Kropušek — poročali v naslednji številki Informacij. V nadaljevanju objavljamo samo stališča predsedstva, uredništva glasil delovnih organizacij pa prosimo, naj jih svojim bralcem po možnosti posredujejo v neskrajšani objavi. MNENJA STALIŠČA IN PREDLOGI PREDSEDSTVA... Predsedstvo Zveze sindikatov Slovenije je na seji 4. marca 1970 razpravljalo o povečevanju življenjskih stroškov ter o gibanju cen v preteklem in letošnjem letu. Gradivo za razpravo je bila analiza republiškega zavoda za cene, sekretariata za gospodarstvo RS Slovenije in republiškega tržnega inšpektorata ugotovitve o gibanju cen in življenjskih stroškov na terenu, ter opozorila občnih zborov Zveze sindikatov v občinah. I. Na osnovi predloženega gradiva se je predsedstvo širše opredelilo do nekaterih vprašanj tržišča in cen, ože pa zlasti do pojavov na Sistemizacija delovnih mest INSTRUMENT DELA IN OBLIKOVANJA KADROVSKE POLITIKE Uspešnost vsake premišljene človekove dejavnosti je odvisna od njene organizacije. Pojem organizacije je zelo kompleksen, ker organizacija zajema vse pripravljalne, izvajalne in zaključne delovne operacije, enkratne ali ciklične dejavnosti, ki so značilne za vse delovne organizacije. Vsaka dejavnost vključuje tudi organizacijske delovne operacije, ki vsklajujejo, uresničujejo in ugotavljajo učinkovitost celotne dejavnosti. Povsod se torej srečujemo z delom. Vsako delo pa pomeni poseganje v materijo, ki jo obdelujemo z namenom, da v njej porušimo obstoječe ravnovesje in ga usmerimo k vnaprej določeni koristi. Tako z delom postavljamo v naravi pravzaprav umetno ravnovesje sil, ki pa ne more biti nikoli popolno in ga moramo nenehno vzdrževati in dopolnjevati. Iz tega sledi, da je vsaka delovna organizacija v bistvu umetna tvorba, ki vedno teži k dezorganizaci-ji, če nismo sposobni vzdrževati postavljenega ravnovesja. Osnovno načelo smotrne organizacije je, da vsakemu delavcu v delovnem procesu najdemo tisto mesto, ki mu glede njegovih psihofizičnih in drugih delovnih spo- sobnosti pripada. Zato razporejanje ljudi na delovna mesta ni samo problem kadrovske politike, temveč je to predvsem organizacijska aktivnost, ki pa je, brez temeljite študije delovnega mesta, ni mogoče določiti samo s predpi-s ali z organigram! (organizacijskimi shemami). 37. člen noveliranega temeljnega zakona o delovnih razmerjih določa, da mora vsaka delovna organizacija do 16. maja 1970 sprejeti akt o sistemizaciji delovnih mest, v katerem bo določila potrebno strokovno izobrazbo posameznega poklica in posamezne smeri za vsako delovno mesto, ki ustreza sedanjim in perspektivnim razvojnim potrebam delovne organizacije. Ker pa je »delovno mesto« funkcija organizacije dela in njene smotrne delitve na vsebinsko zaokrožena dela, opravila, enote, je mogoče sistemizacijo delovnih mest opredeliti za sistematično izdelan seznam in pregled del, ki so zaokrožena enota in zato označena za delovna mesta oziroma za prikaz celotnega delovnega procesa po njegovih temeljnih delih. (Dalje na zadnji strani) trgu, ki neposredno ogrožajo življenjsko raven družin z nizkimi dohodki. V sindikatih smo leta 1969 nekajkrat razpravljali o razmerah zaradi stalnega povečevanja nesta-bilnosti trga in cen. O tem smo razpravljali tudi, ko smo govorili o ^ni°Q7nh ?k?nomske Politike za le-t(j Takrat smo izrazili svoje stališče z zahtevo, da je treba za uspesno izvajanje reforme in za večjo socialno varnost zaposlenih predvsem izpolniti enega od tememljnih pogojev ki smo jih postavili ob reformi — tj. stabilizacijo trga in cen. Od tod naša večkrat ponovljena zahteva, da je treba vse ostale naloge ekonomske politike za leto 1970 podrediti stabilizaciji. Taka stališča so terjali in še danes terjajo ekonomski, socialni in politični razlogi. ^ jčiino, da so bile v Jugo- slaviji pa tudi v Sloveniji ob sprejemanju resolucije o ekonomski politiki za leto 1970 te zahteve močno prisotne, vendar so nekateri drugi kriteriji — predvsem težnje po relativno visoki rasti proizvodnje, da bi se zadovoljevale v večji meri potrebe splošne porabe in investicijske potrošnje ter zahteve po ustvarjanju večjih možnosti za zaposlovanje — dobili premočno veljavo ter s tem oslabile realne možnosti za večjo sta-bilnost. Gibanje cen in življenjskih stroškov pri nas je delno tudi posledica podobnih gibanj v svetu, vendar je zaskrbljujoče to, da pri nas naraščajo cene in življenjski stroški v poprečju več kot še enkrat hitreje kot v drugih deželah. Ker se taka gibanja nadalju-jejo, lahko trdimo, da so še vedno prisotni osnovni vzroki, ki so pogojevali visoko stopnjo nestabilnosti. Posebej pa nas zaskrbljujejo ugotovitve, da je težnja po povečevanju cen in življenjskih stroškov v začetku leta 1970 še močnejša kot v letu 1969 in znatno nad rastjo cen, ki je bila predvidena za leto 1970. Cene življenjskih potrebščin so bile letos januarja v primerjavi z lanskoletnim poprečjem za 7,3 % višje, medtem ko so bile v lanskem januarju v primerjavi s poprečjem leta 1968 višje za 5,7 %. V lanskem decembru so bile cene življenjskih potrebščin za 17,1 % višje nasproti poprečju za leto 1968. V letošnjem januarju smo zabeležili nadaljnjo rast cen, ki so za 1,2 % višje kot decembra leta 1969. Za razliko od lanskega leta je predvsem zaskrbljujoča hitra rast proizvajalskih prodajnih cen, ki so bile januarja 1970 za 4,8 % višje nasproti poprečju za leto 1969. Samo januarja so se dvignile v primerjavi s cenami v lanskem decembru za 2,1 %. To ne more ostati brez občutnih posledic za splošno gibanje cen v naslednjih (Dalje na 2. strani) Poštnina plačana v gotovini Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Polde Jenko — predsednik, inž. Zvonka Černe —• namestnik predsednika in člani: Franc Istenič, Marinka Farčnik, Stane Primožič, dipl. oec. Angelca Kern, Boris Pertot, Jošt Bajželj in Peter Gunčar. Tisk: ČP »Gorenjski tisk« v Kranju tekstilec LETO XIII. 30. III. 1970 — št. 3 Za osnovne šole - za otroške vrtce! V KRANJSKI OBČINI ŠE VEDNO PRIMANJKUJE OSNOVNIH ŠOL IN VZGOJNO-VARSTVENIH USTANOV Čeprav smo že leta 1964 pristali z referendumom na samoprispevek občanov in delovnih organizacij ter z zbranim denarjem zgradili štiri nove centralne osnovne šole in eno podružnico, je kljub temu še vedno čutiti pomanjkanje osnovnošolskih in vzgojno-varstve-nih kapacitet v občini Kranj. Da je res tako dokazujejo podatki, da delajo šole v dveh in nekatere celo v treh izmenah, dalje je še vedno pereče varstvo šolskih in predšolskih otrok, in to predvsem zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov. Zaradi prenatrpanosti učilnic in ker so vseskozi zasedene, tudi ni možno povsod uvesti sodobnejše oblike pouka, kar seveda zmanjšuje možnost in učinkovitost pridobivanja znanja. Kot posebno pereč problem, ki že leta čaka na rešitev, je treba omeniti posebno šolo v Kranju, kjer delajo in se uče otroci, ki počasneje osvajajo osnove znanja. Prav taki učenci bi morali imeti še posebno skrbno in ustrezno urejene prostore in pripomočke, skratka bi morali imeti najboljše pogoje za usposobitev. Vemo pa, da žive in delajo v starih, neprimernih prostorih, ki ne ustrezajo niti po velikosti niti sodobnim pedagoškim in higienskim zahtevam. Samo veliki požrtvovalnosti učnega osebja se moramo zahvaliti, da poteka pouk uspešno. Razumljivo pa je, da so profesorji prekomerno obremenjeni z delom in z vsakodnevnim reševanjem skoraj nerešljivih problemov. Ni torej dvoma, da je nujno treba zgraditi novo zgradbo za posebno šolo in tako omogočiti učencem in učiteljem normalne delovne pogoje. Če so razmere v občini že sedaj težke, potem bodo vsako leto težje, ker se število prebivalstva stalno veča, posebno v samem mestu Kranju. Zaradi preseljevanja ljudi v novozgrajena naselja v samem mestu, so nastale potrebe po novi osnovni šoli, čeprav je bila v letih 1964/1968 že zgrajena Prešernova šola na Zlatem polju. Tudi varstvene kapacitete za predšolske otroke ne zadoščajo, čeprav je bil letos dograjen vrtec pri Vodovodnem stolpu. Očitno torej je, da so novi objekti v samem mestu in v omenjenih naseljih (Predoslje, Trboje, Besnica, Orehek, itd.) nujno potrebni in je vsakršno odlašanje nespametno. Zavedati se namreč moramo, da so srednje šole in visoke šole vsako leto bolj zahtevne, da se zato tudi od učencev osemletke mora zahtevati vsako leto več znanja in sposobnosti. Tem zahtevam pa bodo profesorji, učitelji in vzgojitelji kos le tedaj, če bodo delali v normalnih pogojih, če bodo imeli na razpolago moderno urejene in opremljene prostore primerne za sodobne metode poučevanja. Ob sedanjem pomanjkanju prepotrebnih prostorov za kabinetni pouk je nemogoče dosegati optimalne učne uspehe. Kakšne probleme povzroča pomanjka- nje varstvenih ustanov, pa vedo predvsem tisti starši, ki morajo puščati svoje otroke doma, brez varstva in nadzorstva. PREVENTIVNI UKREP JE VEDNO NAJBOLJŠA REŠITEV Takšnega mnenja je občinska skupščina, takega mnenja so tudi občinske družbeno-politične organizacije in temeljna izobraževalna skupnost v Kranju. Zavedajo se resnosti problema šolstva v prihodnjih letih in nujnosti, da se na vsem območju občine ustvari vsaj približno enake in odgovarjajoče pogoje za sodoben pouk v osnovnih šolah, za vzgojo in varstvo predšolskih otrok, da se dalje poveča kapacitete za varstvo predšolskih otrok in tudi osnovnošolskih otrok. Problem, ki ga občinska skupščina sama ne more rešiti, pa je v tem, da ne razpolaga s potrebnimi sredstvi za realizacijo programa, s katerim bi vse te težave odpravila. Njen proračun zadošča le za tekoče potrebe občine. Ce bi hotela izvesti predvideni program iz proračuna, bi to povzročilo nepopravljivo škodo za vso občino, oziroma za vse tiste institucije, katerih dejavnost se finansira iz občinskega proračuna. Take anomalije si seveda ne moremo in ne smemo privoščiti. Poleg dejstva, da bi s tako akcijo zavrli normalno delovanje občinskih institucij, pa bi s temi sredstvi predvideni program gradenj občina uspela izvršiti šele v petnajstih letih ali več, kar bi bilo prepozno, ker bo problem šolstva — po mnenju strokovnjakov — že čez pet let postal nevzdržen. KAKO TOREJ ZBRATI SREDSTVA DOVOLJ HITRO IN BREZ KVARNIH POSLEDIC ZA SEDANJE RAZMERE V OBČINI? Občinska skupščina bi lahko enostavno predpisala višjo stopnjo občinskega davka in tako zagotovila potrebna sredstva tudi za realizacijo predvidenega programa, vendar smatrajo naši občinski možje, da je tak način nesprejemljiv in tudi nepotreben. Nesprejemljiv zato, ker bi z njim prvič nekatere občane in delovne organizacije močno obremenili in prizadeli, druge pa znatno manj ali pa sploh ne, po drugi strani pa (bi bil tak način tudi nepotrebno posiljevanje občanov, ki bodo, o tem ni dvoma, z razumevanjem in prostovoljno pristali na sodelovanje v akciji, kjer gre za korist vseh, predvsem pa za naše otroke in za otroke naslednjih generacij. Prepričan sem, da bodo redki tisti, ki bodo glasovali proti samoprispevku ali posojilu, čeprav je res, da marsikomu ne bo lahko dati prispevka od že tako nizkega osebnega dohodka. Ker pa vseeno računamo s pozitivnim zaključkom te akcije, je posiljevanje z večjo stopnjo davka tudi nepotrebno. KAJ VSE PREDVIDEVA PROGRAM GRADENJ Po programu je predvidena gradnja naslednjih objektov: 20. seja predsedstva RS Slovenije (Dalje s 1. strani) mesecih in tudi za cene življenjskih potrebščin. Tako nevzdržno naraščanje cen in življenjskih stroškov ima hude posledice za splošno povečevanje stroškov, za zmanjševanje konkurenčne sposobnosti gospodarstva v mednarodni menjavi in za življenjsko raven predvsem tistih družin z nižjimi dohodki. V takih pogojih vse bolj plahni prizadevanje za povečevanje dohodka z višjo produktivnostjo, za modernizacijo in prizadevanje za dobro gospodarjenje sploh. Vse bolj se utrjuje mnenje, da je moč popraviti svoj ekonomski položaj predvsem z višanjem cen. Mimo tega je močno prisotno prepričanje, da se dajo problemi, ki nastajajo, najbolj uspešno reševati s prelivanjem dohodka in z intervencijo države, kar je prav v nasprotju s tisto reformsko miselnostjo, ki je prevladovala leta 1967 in predvsem v prvi polovici je bil čas največjih prizadevanj za povečanje produktivnosti in miselnosti, da je treba predvsem v podjetjih reševati vprašanja zboljšanja ekonomskega položaja zaposlenih. Vzdrževanje pogojev, ki spodbujajo nasprotno miselnost, je lahko pogubno za reformo in s tem za stabilen položaj delovnega človeka. Ugotavljamo, da je takšna miselnost nevarna predvsem tam, kjer postaja lastna strokovnim in vodilnim delavcem in organom samoupravljanja v delovnih organizacijah. Pri tem pa menimo, da tudi sindikalne organizacije in njihova vodstva zapa-dajo težnjam, po katerih se jim zdi popolnoma razumljivo, da je povečanje cen v lastni organizaciji ali dejavnosti povsem opravičeno, neopravičeno pa se jim zdi povečevanje cen v sosednih organizacijah in nedopustno se jim zdi povečevanje življenjskih stroškov nasploh, čeprav s svojimi odločitvami tudi sami prispevajo k temu. kakovostnih procesov ali celo ciljev, ki smo si jih z reformo zastavili in ki so se v prvih letih reforme že močno uveljavili. II. Poudarjamo, da je treba postaviti v ospredje politične in ekonomske pozornosti nujo po večjih kakovostnih spremembah v gospo-darskem in socialnem razvoju. Teh pa ni mogoče doseči, če z tekočimi in dolgoročnimi ukrepi ne bomo zagotavljali večje stabilnosti, saj je to pogoj za smotrno funkcioniranje trga in smotrno obnašanje proizvajalcev. To velja za politiko v federaciji, republiki, občinah in delovnih organizacijah. Ponovno poudarjamo potrebo po večji prisotnosti republike pri oblikovanju gospodarskega sistema in ukrepov ekonomske politike v federaciji. To seveda terja večjo strokovno prizadevnost, večjo organiziranost in povezanost vseh subjektov v republiki, ki lahko vplivajo na politiko na zvezni ravni. Smatramo, da so problemi in težnje ob gibanju cen in življenjskih stroškov tako aktualni, da jih je treba postaviti na dnevni red občinskih skupščin, republiške in zvezne skupščine, oziroma njihovih odgovornih organov, ki naj sprejmejo ustrezne ukrepe za umirjenje teh gibanj. III. Ob našem načelnem stališču, da je treba ustvariti pogoje za stabi- lizacijo trga in cen ter omejiti sedanje splošno naraščanje cen in stroškov, so za sindikate trenutno v središču pozornosti cene osnovnih življenjskih potrebščin in storitev, ki najbolj občutno prizadevajo življenjsko raven zaposlenih z nizkimi osebnimi dohodki. To so predvsem cene osnovnih živil, cene komunalnih storitev in cene stanovanj. To so dobrine, ki se jim nihče — ne glede na dohodek — ne more odreči; tudi tisti ne, ki ima podpoprečne ali celo najnižje osebne dohodke! Pri obravnavanju osnovnih življenjskih potrebščin in storitev smo se že ob reformi zavzeli, da v njihovi proizvodnji in potrošnji moramo uvajati elemente gospodarske smotrnosti in tudi vse bolj ekonomske odnose. Nobenega dvoma ni, da je treba sprejeto politiko nadaljevati. To pa terja tudi stalno prisotnost dolgoročne in kratkoročne družbene politike — od proizvodnje teh dobrin do porabe, vključno s politiko cen. Pri tem mislimo na družbeno usmerjanje trga teh dobrin z raznovrstnim instrumentarijem, od razširjene reprodukcije, režima Cen, do ukrepov za ustvarjanje večjih materialnih rezerv in davčne politike. Ko ocenjujemo sedanje vsesplošno povečanje cen in življenjskih stroškov, v sindikatih menimo, da cene za osnovne življenjske potrebščine in storitve ne morejo rasti tako kot ostale cene, ker rast V sindikatih ne zanikamo pozitivnih dosežkov in premikov, ki jih kažejo nekateri količinski kazalci, kot so poprečna stopnja rasti proizvodnje, povečanje izvoza, povečanje možnosti za zaposlovanje, rast poprečne življenjske ravni itd. Zaskrbljuje nas pa, da dosegamo nekatere od teh količinskih kazalcev tudi z žrtvovanjem Poln sod na nepravem mestu! teh cen prizadene relativno širok krog prebivalcev, ki že ob nespremenjenih cenah ne pokrivajo ali težko pokrivajo minimum življenjskih stroškov. Vsako zvišanje cen na tem področju pa tudi najbolj povečuje splošni pritisk za zviševanje osebnih dohodkov ne glede na produktivnost in seveda s tem tudi močno vpliva na rast proizvodnih stroškov. Zato je sedaj potrebno takoj zaostriti kriterije za zvišanje cen osnovnih življenjskih potrebščin in storitev. Poseben režim cen naj bi veljal po našem mnenju za naslednja živila: standardni kruh, mast, olje, meso, mleko in sladkor. Ob tem vztrajamo, da se črn kruh, ki predstavlja eno izmed osnovnih živil ljudi z najnižjimi osebnimi dohodki, v sedanjih razmerah ne bi smel podražiti. Ko se opredeljujemo za osnovna živila, za katere naj bi veljal poseben režim, sodimo, da je do cen na teh področjih mogoč diferenciran pristop glede na standard kvalitete, standarde embalaže in masovnost potrošnje. Pri tem pa je treba zagotoviti tako strukturo ponudbe, kakršno zahteva masovni potrošnik, sicer pa je treba uveljaviti sankcije. Cene komunalnih storitev so po raziličnih področjih v Sloveniji zelo različne. Tako plačujejo ponekod tudi nekajkrat večje cene kot drugod, odvisno pač od politike, ki so jo vodile občinske skupščine. To pomeni, da bi morala biti sedaj tudi politika cen po občinah različna glede na doseženo raven cen in glede na sedanje potrebe. Zaradi vsesplošnega povečevanja cen in življenjskih stroškov pa bi bilo v tem času popolnoma nesprejemljivo, da bi se z dviganjem cen poskušale uresničiti investicijske potrebe in ambicije. Cene za gradnjo stanovanj skokovito naraščajo in povzročajo vse večja neskladja med plačilno zmogljivostjo in tisto stanarino, ki bi pokrivala stroške. Zato je nujno treba ugotoviti vse elemente, ki vplivajo na tako skokovito rast cen za stanovanja, in se usposobiti, da bomo obvladovali stihijska gibanja cen na tem področju. Predsedstvo poziva vse sindikalne organizacije, naj pri odločanju o svojih akcijah upoštevajo ta mnenja in stališča. Predsedstvo republiškega sveta ZSS L Osnovna šola Besnica: 3 učilnice, prostor za varstvo predšolskih otrok, stanovanje učitelja in drugi potrebni šolski prostori (134 milijonov starih dinarjev). 2. Osnovna šola Stane žagar: Dograditev novega trakta z 8 učilnicami, 2 prostorov za varstvo otrok, telovadnice in zgraditev igrišča (280 milijonov S din). 3. Osnovna šola Vodovodni stolp: Naselje se stalno veča in analiza predvideva, da bo na tem območju okoli 800 učencev. Z gradnjo te šole bi razbremenili osnovni šoli Simona Jenka in Franceta Prešerna. Šola bo imela: 22 matičnih in kabinetnih učilnic, 3 prostore za varstvo predšolskih otrok, 2 telovadnici, kuhinjo z zmogljivostjo 1500 obrokov in druge potrebne šolske prostore (910 milijonov). 4. Osnovna šola Predoslje: Prostori: 15 matičnih in kabinetnih učilnic, 2 prostora za varstvo predšolskih otrok, telovadnica, ostali prostori (610 milijonov). 5. Osnovna šola Šenčur: Zaradi predvidenega povečanja prebivalstva, je treba sedanje kapacitete povečati. Zgradili bi nov trakt ob sedanji šoli, ki bo imel: 6 kabinetnih učilnic, kuhinjo, jedilnico, sobo za socialnega delavca in večnamenski prostor (180 milijonov). 6. Osnovna šola Lucijan Seljak: Zaradi prevelikega števila učencev, uporablja ta šola sedaj še prostore v starem poslopju dn v župnišču. Zaradi tega bo treba povečati nove prostore za 8 kabinetnih učilnic (180 milijonov). 7. Osnovna šola Orehek Tudi na tem področju je vedno več prebivalcev, katerih otroci hodijo v šolo Lucijana Seljaka. Da bi se izognili izredno nevarnega prehoda preko glavne ceste in da ne bi 'bremenili kapacitet te šole, je utemeljena gradnja 4-razredne osnovne šole na Orehku. Prostori: 4 učilnice, 2 prostora za varstvo predšolskih otrok, ostali prostori (155 milijonov). 8. Osnovna šola Trboje Potrebni so dodatni prostori: 2 učilnici, prostor za varstvo predšolskih otrok, drugi prostori (120 milijonov). 9. Posebna osnovna šola Pri upoštevanju podatka, da je 2,5 % vseh šoloobveznih otrok takih, ki se morajo šolati v posebni šoli, je nujna gradnja novega poslopja. Prostori: 12 učilnic, delavnica, telovadnica in drugi prostori (310 milijonov). VARSTVENE USTANOVE Podatki povedo, da so vzgojno-varstvene ustanove za predšolske otroke že vključene v zgradbe osnovnih šol, vsaj tam kjer je to bilo možno narediti. Tak sistem je racionalnejši v pogledu gradnje in nižjih režijskih stroškov. Seveda pa povsod taka vključitev ni bila možna. Zato so predvidene tudi samostojne zgradbe oziroma adaptacije. 1. Vrtec v Stražišču Za novi vrtec se predvideva adaptacija stare šole, s kapaciteto 100 do 130 otrok (141 milijonov). 2. Vrtec Tatjane Odrove K dosedanjemu poslopju je treba prizidati trakt za 3 nove oddelke (91 milijonov). 3. Vrtec na Planini Po urbanističnem načrtu je treba na Planini zgraditi vrtec za 100 otrok (141 milijonov). 4. Vrtec v Naklem Na območju Nakla, Dupelj in Podbrezij je 451 predšolskih otrok. Predvidena je gradnja vrtca s kapaciteto 60 otrok (91 milijonov). 5. Vrtec na Zlatem polju Z dograditvijo novega naselja bo treba povečati sedanje kapacitete za 100 otrok (141 milijonov). 6. Vrtec v Cerkljah Potreben je nov vrtec za 60 otrok (91 milijonov). IN ŠE UTEMELJITEV! Na območju kranjske občine je trenutno 7059 predšolskih otrok, (Dalje na zadnji strani) Problemi, kFzavirajo hitrejši razvoj podjetja (Nadaljevanje s 1. strani) tržišču. Večji del uvoza je bil izvršen po izrazito dumpinških cenah iz vzhodno evropskih držav ter predvsem prizadel večja podjetja z množinsko in velikoserijsko proizvodnjo. Ta vpliv ne občutijo v tolikšni meri manjša podjetja, ker ne proizvajajo izdelke masovne proizvodnje in ker jim ni treba toliko izvažati. Zato tudi opazimo v isti industrijski grupaciji nekatera manjša podjetja, ki dosegajo dosti boljše poslovne rezultate, kot pa velika, kar je na prvi pogled težko razumljivo. Posledica nebrzdanega uvoza so se pričele kazati v drugi polovici 1. 1968, ko so zaloge gotovih izdelkov pričele naraščati v vseh večjih podjetjih. Nekatera so šla v prodajo z nižjimi cenami, kar je povročalo izgubo, ki jo je bilo mogoče razmejiti na tri leta. Tek-stilindus si tega ni mogel privoščiti, ker ni videl pred seboj nobene možnosti, da bi nastalo izgubo lahko pokril. Da je bilo to predvidevanje pravilno, nam kaže dejstvo, da večina podjetij, ki so se tega poslužila, ne morejo pokrivati pretekle izgube. Ker prodaja izpod lastne cene ni nikakšna trajna rešitev, so tekstilna podjetja zahtevala od Zvezne gospodarske zbornice in drugih organov, da se uvoz tkanin regulira in zmanjša na normalno količino. Zato je bil s posredovanjem Zvezne GZ koncem leta 1968 dosežen sporazum o uvozu bombažnih tkanin za naslednjih 14 mesecev, t. j. do konca 1. 1969. Sporazum je dovoljeval uvoz tkanin v višini 441,3 milijonov ND. Ta sporazum je bil grobo izigran in prekršen tako, da je bil uvoz 1. 1969 še večji, kot pa v 1. 1968. To ilustrirajo podatki iz Glasnika Savezne Privredne komore št. 5 od 31. 1. 1970 in sicer pod postavko 65 »Tekstilni proizvodi (bez odeče)« kjer stoji podatek, da je bilo uvoženo — vi. 1968 za 126,1 milijonov N din — vi. 1969 za 144,6 milijonov N din Spričo tako neodgovornega ravnanja je Svet oblačilnih strok pri Slovenski gospodarski zbornici izrekel nezaupnico Upravnemu odboru sveta tekstilne industrije pri Zvezni GZ že koncem leta 1969. Ta ukrep je povzročil samo veliko užaljenost, nikakor pa ne resno opozorilo, da zaradi velike anarhije na področju uvoza trpi dobršen del tekstilnih proizvajalcev spričo nizkih OD, podjetja pa polagoma, vendar sigurno drsijo v reprodukcijsko nesposobnost in nelikvidnost. Menimo, da je pri nas dovolj organov, ki so dolžni skrbeti za pravilne odnose na relaciji proizvodnja—tržišče. Predvsem sta tu mišljena državni sekretariat za gospodarstvo in Gospodarska zbornica, ki morata s Sekretariatom za zunanjo trgovino skrbeti, da pretiran uvoz ne uničuje domače industrije. Poznano je, kakšni so trendi domače proizvodnje, kakšen je trend izvoza in kakšni so trendi potreb na domačem tržišču. Iz tega se kaj lahko ugotovi, koliko Naši premogarji tekstila primanjkuje v državi. Tudi druge države skrbijo za pravilen odnos med proizvodnjo m uvozom. N. pr. Amerika dovoljuje ie 1U % uvoza iz tujin držav. i\aSa podjetja se niso nikoli Doma proti popoim ustavitvi uvoza, saj vsega ne morejo sama proizvajati. Upravičeno Dodo pa nasprotovala dum-pinskemu uvozu tekstnmn proizvodov, kakršnih imamo dovolj v državi v dosti boljši kvaliteti, kot so pa večinoma uvoženi izdelki. Ce bi se pa uvažal tekstil po normalni tržni vrednosti, takrat pa lahko odpadejo vse omejitve, ker v tem primeru bi bila naša tekstilna podjetja soočena z enakopravno konkurenco, o kateri v sedanjih pogojih m mogoče govoriti. Vsi navedeni razlogi so podjetje Tekstuinuus postavni v težak gospodarski poiozaj, ki zaostruje tuni notranje ounose. Neprodane zaloge povzročajo moro za podjetje in nezaupanje proizvajalcev. Bpnčo velike izgube v izvozu si podjetje lam ni moglo tvegati večjih razprodaj, ker oi to povzročilo dodatno izgubo, vsled katere bi podjetje zasio v dejansko izgubo, trgovina vztrajno zanteva boljše kondicije, katere pa lahko podjetje da edino v primeru, če se zmanjša izguba pri izvozu. Vsled tega je bil izdelan program proizvodnje, ki predvideva bolj umirjeno izvozno dejavnost in s tem manjšo izgubo. To bo omogočilo povečanje prodajnih kondicij na notranjem trgu, s čemer se povečuje tudi večjo konkurenčno privlačnost in prodajno ekspanzijo. Nadalje se ugotavlja, da se mora podjetje bolj približati prodajnim središčem v državi, kajti veletrgovina enostavno ignorira domačo proizvodnjo, če ima na vidiku boljše zaslužke z uvoženo robo. Zato mora biti podjetje prisotno tudi v centrih na bolj oddaljenih področjih. V ta namen so že sklenjene pogodbe za odprtje konsignacijskih skladišč v Beogradu, v Splitu, s podružnicami v Zadru in Mostarju, v pripravi je tudi organizacija konsignacijskega skladišča v Skopju. Na ta način se bo skladišču v Zagrebu, ki obstoji že več let, pridružila nova mreža tovrstnih skladišč. Ravno tako je v najkrajšem času predvidena ustanovitev posebne prodajne ekspoziture podjetja v Beogradu. Podjetje se poslužuje tudi modernih organizacijskih prijemov, zato je že junija 1969 sklenilo pogodbo z Birojem za operacijske in tržne raziskave pri Gospodarski zbornici SRS za izdelavo opti-malizacije proizvodnega programa v podjetju. Študija je dala prve parcialne rezultate, celotno delo pa je v zaključni fazi. Računa se, da bodo vsi navedeni ukrepi in napori podjetja pripomogli k boljšemu poslovanju, predvsem pa k znižanju zalog gotovih izdelkov. Dokaj ugodni prvi rezultati prodaje 'in sklenjenih pogodb v začetku leta ob novih tržnih pogojih potrjujejo uresničljivost zastavljenega cilja, po katerem se v letu 1970 predvideva znižanje zalog približno za tretjino, posebno še, če se bo uvoz znižal na normalno raven. Velik problem predstavljajo v podjetju tudi nizki osebni dohodki. To posebno pride do izraza v tako razviti občini kot je Kranj, ki enostavno ne prenese podjetja z izrazito nizkimi OD, ker to povzroča veliko fluktuacijo. Slika na področju OD je sledeča (za 9 mesecev 1. 1969): — poprečni OD gospodarstva občine 1.047,— ND — poprečni OD v industriji 1.004,— ND —• povprečni OD v Tekstilindusu 833,— ND s tem, da je Tekstilindus na zadnjem mestu in da so kranjska povprečja v OD nižja tudi zaradi velikega števila zaposlenih z nizkimi OD v Tekstilindusu. V tem obdobju je bilo v podjetju 169 oseb z OD med 400—600 N din in 1.135 oseb z OD med 600—800 ND. Vsled navedenih razlogov podjetje ne izgublja samo strokovnja- kov z visoko, višjo in srednjo izobrazbo, pač pa beleži tudi velik odliv osnovnih proizvajalcev v okoliške tovarne, ki delavcem lahko nudijo višje OD. Podjetje si je v letih 1962—1968 s trudom postopoma izboljševalo kadrovsko strukturo, v letu 1969 se je pa začela fluktuacija, ki jo brez povišanja OD ne bo mogoče zavreti. Razpisi na izpraznjena mesta pa ostanejo praktično brez odziva od strani zunanjih kandidatov. Glede kadrov je situacija ne samo za Tekstilindus pač pa na splošno za tekstilno stroko takšna, da se bo sedanje težko stanje maščevalo še čez več let, ker se mladi zelo neradi odločajo za tekstilni študij. Tako je situacija na kranjski Srednji tehniški tekstilni šoli takšna, da se v lanski jeseni ni vpisalo v I. letnik niti toliko dijakov, da bi lahko formirali po en predilski in tkalski razred, čeprav so potrebe po teh kadrih dosti večje. Spričo težke situacije na področju OD je Centralni delavski svet podjetja Tekstilindus ob sprejemanju gospodarskega načrta za 1. 1970 sklenil, da se bo po zaključku prvega tromesečja izdelala temeljita analiza o doseženih rezultatih. Ce bodo ob predvidenem znižanju zalog doseženi tudi ugodni poslovni uspehi in če bodo izgledi za vnaprej tudi dokaj ugodni, se bo ustrezno povišalo OD zaposlenih. Ugotovitev, da se tekstilna industrija kot celota nahaja v težkem položaju ne izhaja samo iz podjetij, pač pa to ugotavljajo tudi drugi forumi. V ilustracijo se citira izvleček iz poročila Zvezne gospodarske zbornice za 1. 1969, ki govori o stanju tekstilne industrije: »Karakteristično je za tekstilnu industriju, da je u 1969 godini ostvarila najniže lične dohotke sa vrlo niškim fondovima, ko ji ni ukom slučaju ne obezbeduju proširenu reprodukciju, a da u isto vreme sve radne organizacije, koje se uključuju’ u snabdevanju tekstilne industrije (uvoz), realizaciji proizvodnje (trgovina) itd. ostvaraju visoke dohotke u poslovanju sa tekstdlnom industri-jom. Tekstilna industrija u ovakvoj situaciji tražila je tokom 1969 godine izvesna rešen j a u okviru in-strumenata ili u okviru samo-upravnog dogovora između radnih organizacija. Problemi tekstilne industrije izneti su pred državne organe, ali do danas nisu dobijena konkretnija rešenja.« Tudi Republiški sekretariat za gospodarstvo SRS je 5. 1. 1970 izdal obširno informacijo o položaju tekstilne industrije v naši republiki. Le-ta na objektiven način prikazuje mesto in pomen tekstilne industrije v našem gospodarstvu ter notranje in zunanje težave, ki so spravile to industrijo v sedanji položaj. Ta informacija vsekakor lahko služi za nadaljno orientacijo pri reševanju problemov v Tekstilindusu in v ostali tekstilni industriji. Iz celotnega materiala je razvidno, da se podjetje Tekstilindus nahaja v dosti kritičnem gospodarskem položaju, kar velja tudi za nekatera druga tovrstna podjetja v republiki. S svojim akoijskim programom, ki se izdeluje na pobudo organizacije ZK, bo potrebno aktivirati in še v nadalje temeljito izkoristiti notranje možnosti za izboljšanje situacije v podjetju. Na nekatere nerešene probleme pa podjetje samo ne more vplivati, zato upravičeno zahteva, da se ti prično čimpreje reševati v okviru gospodarskega sistema. O teh nerešenih problemih so 28. 1. 1970 razpravljali na sestanku v Nišu predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravni organi in vodilni delavci iz trinajstih kombinatov bombažne tekstilne industrije, ki sò predstavljali 60.000 zaposlenih delavcev. Povzetki sklepov iz tega sestanka so v kratkem sledeči: 1. Problematika tekstilne industrije je bila z odgovarjajočimi Gradnja v obratu I napreduje po planu predlogi že v novembru 1969 dostavljena Zvzeni skupščini, vendar jih le-ta dosedaj še ni obravnavala. Ker je od predlaganih rešitev v mnogočem odvisen materialni položaj in perspektiva te industrije, se vztraja, da se čimpreje pristopi k realizaciji predlaganih ukrepov. 2. V posebno težkem položaju se v okviru tekstilne industrije nahajajo proizvajalci bombažnih tkanin, predvsem pa kombinati. Tem podjetjem je uspelo izboljšati produktivnost, kvaliteto, spremembo asortimenta itd. Pri tem jih pa ovirajo razne okoliščine, na katere pa podjetja sama ne morejo vplivati, zato bi bilo potrebno rešiti sledeče: a) Zvezni organi morajo poskrbeti za ustrezno stimulacijo pri izvozu tkanin na konvertibilna področja. b) Treba je poskrbeti za kontrolo uvoza tekstilnih proizvodov s pomočjo licenc. c) Sedanji gospodarski instrumenti vzpodbujajo konfekcijska podjetja, da so v veliki meri usmerjena na uslužno proizvodnjo iz uvoženih tkanin. Podvzeti je treba ukrepe, da se bodo konfekcijska podjetja tudi usmerila na večjo uporabo tkanin iz domače proizvodnje za izvoz. 3. Tekstilna industrija razpolaga z znatno manjšimi obratnimi sredstvi, kakor znaša povprečje v celotni industriji. Z ozirom na sedanji obseg proizvodnje in zaradi deleža v izvozu so ta sredstva nezadostna. Vsled tega tekstilna industrija ni v stanju, da obdrži likvidnost. Kljub temu, da so OD najnižji, grozi nevarnost, da jih bo večina podjetij smela izplačevati Ie v višini 80 %. Zato predlagajo, da se pri podjetjih, ki imajo nižje povprečje kot 800 din, ta predpis ne uporabi, seveda, če poslovni rezultati to omogočajo. 4. Bombažna tekstilna industrija nabavlja približno 90 % repro-materiaia in rezervnih delov iz uvoza, zato se predlaga, da se za to industrijo ne uporabi predpis, da ne sme uvažati, dokler nima pokritih domačih obveznosti. V kolikor se bo na tem vztrajalo, lahko pričakujemo večje zastoje v proizvodnji. Vsi navedeni sklepi so bili dostavljeni najodgovornejšim gospo darsko-političnim forumom v državi in sicer: — Predsedniku Zveznega izvršnega sveta — Predsedniku gospodarskega zbora Zvezne skupščine — Zveznemu sekretarju za gospodarstvo — Zveznemu sekretarju za finance — Zveznemu sekretarju za zunanjo trgovino — Predsedniku Zvezne gospodarske zbornice — Sekretariatu Sveta za tekstilno industrijo — Predsedniku odbora za industrijo in obrt pri Gospodarskem zboru Zvezne Skupščine — Sekretarju Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije. Konferenca ZK v Kranju je mnenja, da se tudi najvišje vodstvo ZK seznani s problematiko tekstilne industrije, ki bi ob sedanjih nerešenih problemih zašla v nemogočo situacijo. v pokoj Odšli so V mesecu februarju nas je zapustilo večje število dolgoletnih članov kolektiva, ki so odšli v zasluženi pokoj: Ivan Bogataj, predi!. II, strojni inšpektor, 40 let; Franc Hajdukovič, tkal.I, strojni inšpektor, 32 let; Franc štrekeij, tkal. I, vodja izmene, 32 let; Franc Hribernik, tkal. II, samostojni škrobilec, 24 let; Karel Rozman, tkal. II, tkalski mojster, 27 let; Rozalija Rozman, tkal. II, vezalka, 22 let; Rudolf Hilčer, gravura, moleter, 38 let; Albin Zupanc, plem. II, apre-ter na razpenjalnem stroju, 29 let; Ciril Derling, vzdr. en. ob., mizar, 24 let; Franc Mede, vzdrž. en. ob., jermenar, 26 let; Jože Šmid, uprava, referent za HTV v obratu I, 23 let; Franc štupnikar, uprava, vodja vratarsko čuvajske službe, 24 let. Poročilo o izobraževalni dejavnosti v letu 1969 Razvoj tehnologije in organizacije dela vse bolj odkriva spoznanje, da je dopolnilno izobraževanje delavcev v sodobni organizirani proizvodnji nujno potrebno, kajti zastarevanje tehnologije in samih proizvodov siU sleherno delovno organizacijo, in tudi našo, k spreminjanju in dopolnitvi proizvodnega programa. To spreminjanje pa zahteva glede na zakonitost uspešnega poslovanja poglobljeno in specializirano strokovno znanje ter delovne izkušnje. Te so potrebne slehernemu proizvajalcu, da bi lahko uspešno opravljal svoje delovne naloge. Zato je treba smatrati funkcijo izobraževanja v delovni organizaciji kot sestavni del celotnega delovnega potenciala, s katerim razpolaga delovni kolektiv pri ustvarjanju planiranega ekonomskega učinka. Dejavnost izobraževalnega centra je v glavnem usmerjena na poklicno usposabljanje ozkih in širokih profilov, torej za tista delovna mesta, kjer se zahtevajo priučeni specializirani delavci in za katere trenutno nimamo ustreznih javnih šol. Poleg poklicnega in družbenoekonomskega izobraževanja se center ukvarja tudi z dodatnim izobraževanjem strokovnih kadrov s srednjo, višjo in visoko iz- obrazbo. Znano je, da tudi akademsko izobraženi ljudje, ki zavzemajo kot začetniki vodilne položaje v podjetju, niso zanje primerno pripravljeni, kajti šola jim ni dala vsega potrebnega znanja, ki ga potrebujejo pri svojem delu, zlasti pa s področja vodenja in reševanja poslovnih in drugih problemov. Prav tako pa moramo postaviti tudi drugo, nasprotno trditev, da dolgoletna praksa v nobenem primeru ne more nadoknaditi pomanjkljivo poklicno izobrazbo. Iz vsega tega lahko sklepamo, da je strokovno izpopolnjevanje vseh delavcev, zlasti pa vodilnih, nujno potrebno in da je možno samo na ta način zagotoviti vsesplošni napredek podjetja. Da je dopolnilno oz. funkcionalno izobraževanje doseglo v našem podjetju že določene rezultate, je k temu nedvomno pripomogel sistem samoupravljanja in stopnja organiziranosti strokovnih služb, ki skrbijo za sistematično in organizirano izobraževanje članov kolektiva. Ob vsem tem pa ne smemo prezreti naporov vseh tistih delavcev — strokovnjakov, ki so v svojem prostem času posredovali ' svoje znanje in delovne izkušnje mlajšim delavcem in tako uspešno pripomogli k uresničitvi postavljenih nalog. V letu 1969 je šlo skozi različne oblike izobraževanja naslednje število članov kolektiva: — 39 slušateljev na internih poklicnih šolah. Od tega: 21 tkalcev 12 oplemenitilcev in 6 adjustirk — 67 izrednih slušateljev na raznih šolah za odrasle izven podjetja. Od tega: 2 na Ekonomski fakulteti 5 na Višji ekonomsko komercialni šoli 9 na Višji tehniški šoli 1 na Višji tehniški varnostni šoli 10 na Višji šoli za organizacijo dela 5 na Tehniški srednji šoli 4 na Ekonomski srednji šoli 24 na Tehniški tekstilni šoli 1 na Administrativni šoli 3 na Delovodski šoli 1 na Poklicni šoli 2 na Osnovni šoli — 45 rednih štipendistov, ki še niso 'člani kolektiva. Od tega: 1 na Višji tehniški varnostni šoli 7 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo 1 na Fakulteti za strojništvo 3 na Fakulteti ekonomski 21 na Tekstilni šoli 3 na Tehniški srednji šoli 9 na Ekonomski srednji šoli — 117 priučevanj na delovnih mestih. Od tega: 64 v predilnicah 21 v tkalnicah 30 v plemenitilnicah in 2 v ostalih obratih Nadalje se je izobraževalo preko raznih strokovnih družbenoekonomskih in političnih tečajih in seminarjih v in izven podjetja 945 članov kolektiva, torej skupno 1213 ljudi. Program in finančni plan izoDraževanja za leio 1970 V programu izobraževalne dejavnosti za leto 1970 so predvidene izobraževalne alkcije v približno enakem obsegu kot prejšnja leta. Glavni poudarek bo na funkcionalnem izobraževanju, ki naj omogoči zaposlenim razvijati delovne sposobnosti in pridobitev delovnih izkušenj na vseh področjih proizvodne dejavnosti in strokovnih služb. Te zahteve pa seveda obvezujejo strokovne službe, da načrtno izvajajo sprejeti program izobraževanja, na drugi strani pa vse zaposlene, ki imajo pravico in dolžnost, da se ob delu nenehno izpopolnjujejo in to ne glede na delovno mesto ali funkcijo, ki jo opravljajo v podjetju. Zato naj bo osnovni cilj vsakega zaposlenega, da bo čim širše razgledan in sposoben sodelovati in se vključevati povsod tam, kjer bosta njegovo znanje in pomoč koristna in potrebna. In končno tudi, da bo vsakemu odprta pot, da razvije svoje sposobnosti v interesu delovnega kolektiva in svojih osebnih nagnjenj. Glede na potrebe podjetja so v letu 1970 predvidene naslednje izobraževalne akcije: (zaradi primerjave navajam planirane podatke iz leta 1969) Število ljudi 1969 1970 — štipendisti 39 50 — Poklicna šola v podjetju 48 44 — Šole za odrasle izven podjetja 55 62 — Priučevanj e na delovnih mestih 295 318 — Strokovni tečaji in seminarji v podjetju 801 494 — Strokovni tečaji in seminarji izven podjetja — Družbeno-ekonomsko in politično izobraževanje 86 105 v in izven podjetja 150 340 Skupaj : 1474 1413 Planirana sredstva za leto 1970 pa so naslednja: Obračun sredstev za izobraževanje kadrov v letu 1969 je naslednji: Saldo 1. 1. 1969 Povečanje (obračun januar — december) Poraba sredstev — zmanjšanje: — Funkcionalno izobraževanje v in izven podjetja (t. j. izobraževanje za delovna mesta) — Poklicno izobraževanje izven podjetja 0 412.875,45 N din 303.801,95 N din ali 74 % 107.875,45 N din ali 100 °/o Skupaj: 412,875,45 N din ali 100 % Saldo 31. 12. 1969 0 Poraba sredstev po posameznih pozicijah pa je naslednja: Tek. št. pozic. Področja — pozicije Stroški l. —• Štipendije 62.010,00.— 2. — Poklicna šola v podjetju 47.157,91.- 3. — šole za odrasle izven podjetja 44.516,40.— 4. — Priučevanja na delovnih mestih 39.096,20,— 5. — Tečaji in seminarji v podjetju 133.724,66.— 6. — Strokovni tečaji, seminarji, posvetovanja izven podjetja 13.647,00,— 7. — Družbeno-ekonomsko in politično izobra- ževanje v in izven podjetja 10.614,66.— 8. — Izpitni stroški izobraževanja v podjetju 10.879,89.— 9. — Izdelovanje programov, profilov, strokovnih analiz ter proučevanje strojev in proizvodnje 35.444.56.— 10. — Recenzorska dela 1.602,83.— 11. — Izdelovanje skic, risb in fotografij 310,77,— 12. — Administrativna in pomožna dela 472,40.— 13. — Potni stroški slušateljev 1.100,10,— 14. —• Dnevnice 420,00.— 15. — Prevajanje strokovne literature 7.815,62,— 16. — Strokovna literatura 1.027,00.— 17. — Prispevki 1.835,60,— 18. — Potrošni material 1.199,85.— Skupaj: 412.875,45,— In končno naj omenimo spoznanje, ki velja za sleherno delovno organizacijo, da je funkcionalno izobraževanje stalni proces in da je nepogrešljiv izvor v pridobivanju novega znanja. Primož Stane Tek. št. pozicije Vrsta izobraževanja štev. ljudi Stroški 1. — Štipendije 50 109.810, 2. — Poklicna šola v podjetju 44 49.100,— 3. — šole za odrasle izven podjetja 62 60.750,— 4. — Priučevanja na delovnih mestih 318 61.000,— 5. — Strokovni tečaji in seminarji v podjetju 494 9.400,— 6. — Strokovni tečaji, seminarji in posvetova- nja izven podjetja 105 53.100,— 7. — Družbeno-ekonomsko in politično izobra- ževanje v in izven podjetja 340 5.000,— 8. — Izpitni stroški izobraževanja v podjetju 16.000,— 9. — Izdelovanje programov, profilov, strokov- nih analiz ter proučevanje strojev in proizvodnje 34.000,- 10. — Recenzorska dela 1.200,— 11. — Izdelovanje skic, risb in fotografij 340,— 12. —- Izposojanje in predvajanje filmov 500,- 13. — Administrativna in pomožna dela 500,— 14. — Manipulativni stroški centra 500,— 15. — Potni stroški slušateljev 1.000,— 16. — Dnevnice 500,— 17. —- Prevajanje strokovne literature 7.000,— 18. — Strokovna literatura 1.000,— 19. — Prispevki 1.300,— 20. — Nabava drobnega inventarja in potrošnega materiala 1.000,— S"k upaj : 1413 413.000,- Tudi takole verjetno ni pravilno! Izvršitev plana meseca januarja In problematika Količinske podatke o januarski izvršitvi plana smo objavili že v prejšnji številki. Tokrat pa sledi še problematika, torej težave in problemi, s katerimi so se osnovne delovne enote morale meseca januarja spoprijeti. PREDILNICA I Predilnica I je predla nižjo Nm, kot je bila za januar planirana. Mesečni plan je prekoračila v ef. kg in v baznih. Enota je imela precej vretenskih ur zastoja, in to: zaradi premen j av surovin, zaradi izpada električne energije, čiščenja, popravil in okvar strojev oziroma elektromotorjev, pa tudi zaradi bolezenskih izostankov ljudi. Izkoristek surovin je bil 96,7 %. V pogledu trdnosti je bilo narejene 62,8 % preje nad normativom, v pogledu enakomernosti pa je bilo nad normativom 96,8 %. Na nižji odstotek pri trdnosti preje mad normativom je vplivala slabša kvaliteta surovin za zeleno in modro mešanico. PREDILNICA II Tudi ta enota je predla nižjo Nm od planirane. Zaradi tega ni izvršila plana v baznih kg. Zastoji so se znižali v primerjavi z decembrskimi. Izkoristek surovin je bil 97,0 %. Nad normativom je bilo, v pogledu trdnosti, izdelane 66,7 % preje, v pogledu enakomernosti pa 72,8 %. Tudi v tej enoti je na slabšo trdnost vplivala slabša kvaliteta surovin, predvsem za česanko. Oskrba s surovinami je tekla v redu. TKALNICA I Mesečni plan je enota presegla v tm in v votkih. Ta presežek gre predvsem na račun večjega obratovanja v nočni izmeni, kot je bilo predvideno po planu. Posebnih V obratu I zastojev ni bilo, ker se predilnici zelo načrtno prilagajata s svojo proizvodnjo potrebam tkalnic. Problem je le preja nizkih številk, ki je primanjkuje. Enota je dosegla: 85,4 % izdelkov I. kvalitete, 89,6% izkoristka kapacitet, 96,0 % planiranega asortimenta. TKALNICA II Obrat že dela tudi v nočnih izmenah po predvidenem planu. Plan je presgel v votkih, v tm pa ne. Na izpad so so vplivale precejšnje menjave. Enota je dosegla: 82,8 % izdelkov I. kvalitete, 85.4 % izkoristka strojev, 90.4 °/o planiranega asortimenta. Kvaliteta je v primerjavi z mesecem decembrom padla za 2 %. To je povzročila predvsem slabša česana preja, le-ta pa je slabša zaradi uporabe manj odgovarjajočega bombaža. PLEMENITILNICA I Tudi januarja je enota zelo nizko po rezultatu, saj je dosegla v tm 87,5 % plana ,in v m2 90,7 %. Poslovala je v zelo težkih pogojih. Navajamo nekaj vzrokov: — Nekajdnevni izpad je nastal zaradi okvare na razpenjalno-su-šilnem stroju Artos. (Slabo izdelane prevleke ožemalnih valjev), — zaradi posebne kemikalije, ki ni bila pravočasno nabavljena, je izpadlo iz proizvodnje okoli 200 tisoč metrov planiranih tkanin, — 27. januarja je stala skoraj vsa proizvodnja, ker se je pokvaril parni kotel. To so glavni vzroki, ki so — poleg vrste drugih — vplivali negativno na uspešno proizvodnjo enote meseca januarja. PLEMENITILNICA II Pomanjkanje dela v tej enoti je vse bolj pereče. Plan je že postavljen niže, kot v preteklem letu, razliko pa naj bi enota krila z uslugami. Le-teh pa ni možno zagotoviti v takem asortimentu in količinah, ki bi obratu odgovarjale, da bi proizvajal z enakomerno obremenjenimi kapacitetami. Razumljivo je, da je v takih pogojih težko zagotoviti maso za osebne dohodke. NEGA LAS TABLETOMANI J A Druga svetovna vojna je pustila človeštvu težke posledice. Na fronti so vsak dan padali tisoči, v zaledju pa so ljudje živeli v več-nejn strahu pred letalskimi napadi. Narodi so živeli v psihozi strahu in terorja in nevroze so postale spremljevalke tisočev. Večina je menila, da je najooljša rešitev jemanje zdravil, ki so jih za nekaj časa osvobodile živčnega pritiska. Po koncu vojne so si ljudje sicer oddahnili od vojnih strahot, toda čakalo jih je naporno delo pri obnavljanju. Delalo se je brez oddiha, podnevi in ponoči, v slabih življenjskih okoliščinah. Ljudje so hitro postali utrujeni in bolni. Zopet so izhod iz teh težav iskali v tabletah. Iz leta v leto se je povečevala potrošnja zdravil, predvsem pomirjevalnih, in danes je dobila prav zastrašujoč obseg. V medicini se je pojavil nov termin: tabletomanija. Kaj pomeni ta izraz? Tabletomanija pomeni nagnjenje k rednemu jemanju večjih količin nekih zdravil, najpogosteje tablet, predvsem pomirjevalnih, proti glavobolu, uspavalnih in podobnih. Manija jemanja omenjenih zdravil ni samo nevarna, ampak tudi nesmiselna. Je namreč rezultat bolezni v organizmu, zaradi katerih je potrebno ta zdravila jemati, vendar se to jemanje zaradi prehitrega navajanja organizma na zdravila prekomerno poveča. V takih slučajih zdravila sploh ne delujejo več, ampak samo načenjajo zdravje. čeprav je lahko prekoračena količina samo za nekaj tablet že smrtonosna, pa je neverjetno, da nekateri jemljejo po 20 in več tablet proti bolečinam na dan. Vse te tablete v glavnem vsebujejo iste snovi, ki v pretiranih količinah hitro povzročijo težke okvare v organizmu (posebno na ledvicah, kostnem mozgu, živčnem sistemu itd.). Velikokrat lahko pride do oslabitve spomina, razdražljivosti, glavobola in halucinacij. Mnogi zvečer pred spanjem jemljejo tablete proti bolečinam ali pa uspavalne tablete v velikih količinah, da bi se bolje odpočili in tako povečali svojo delovno sposobnost. Kaj hitro pride pa ravno do nasprotnega rezultata: — do nespečnosti, razdražljivosti, glavobola. /čelo je tudi razširjena potrošnja sredstev za umiritev. Ker so motnje v živčnem sistemu danes zelo razširjene, se farmacevtska industrija trudi dati na trg čim večjo količino teh sredstev. Predvsem je mnogo zdravil, poznanih pod skupnim imenom: seaativ in trankilans, ki pomirjevalno delujejo na živčni sistem. Prekomerno jemanje teh zdravil je zelo nevarno, ker v tem slučaju njihovo stransko delovanje povzroči težke posledice. Za veliko večino teh sredstev, ki na novo pridejo na trg, še ni poznano, kako delujejo po daljšem jemanju. Mnoga so že pokazala svoje škodljivo delovanje. Tako je dobro poznano škodljivo delovanje pomirjevalnega sredstva talidomida, ki je že kmalu po tem, ko je bil puščen v prodajo, povzročil rojstvo velikega števila iznakaženih otrok. Danes, na žalost, tabletomanija ni omejena samo na omenjena zdravila. Veliko število ljudi nekontrolirano jemlje vedno večje doze zdravil, ki jim jih je nekoč predpisal zdravnik. Ti ljudje mislijo, da jim koristi, če ta zdravila jemljejo še naprej. V takih slučajih pride često do kroničnega zastrupljanja z zdravili, ker se z nadaljmm jemanjem doseže ravno nasprotni rezultat od željenega. Tako v ZDA nekaj let nazaj vlada pravo tekmovanje med starši v pitanju otrok Z vitaminom A, v želji, da bi bili otroci čim močnejši in bolj zdravi. Zaradi tega so na mnogih otrokih opazili težke znake zastfupljenja s prevelikimi dozami vitamina A. Jasno je, da danes tudi mnogi drugi faktorji vplivajo na širjenje tabletomanije. Na prvem mestu mislimo tu na veliko količino zdravil, ki se lahko nabavijo brez zdravniškega recepta. Tu so tudi tovarne zdravil, ki vršijo pritisk na tržišče. Z reklamo vplivajo na potrošnike, da se odločijo za uporabo njihovega zdravila. Ker tabletomanija povzroča v mnogih slučajih težke okvare na organizmu in ker se prav zastrašujoče hitro širi, ni težko predvideti posledic za splošno ljudsko zdravje. Čeprav se pri nas še ni tako močno razširila kot v nekaterih zapadnoevropskih državah in v ZDA, pa vseeno že streže po zdravju naših ljudi. Zaradi tega je nujno, da se obrne posebna pozornost ljudi k temu neodgovornemu in škodljivemu jemanju zdravil. Za šolarke iz našega blaga 1. Iz sintetike s karo vzorcem ukrojimo obleko tako, da teče karo vzorec poševno. Dopolnimo jo z enobarvnim blagom v barvi karo vzorca. 2. Pri tej obleki kombiniramo karo poševno stranske dele in vodoravno srednji del. Blago je ga- ravno. Pas je pritrjen na životek. 4. Obleka je iz progastega štru-ksa. životek je podaljšan, proge tečejo vodoravno. Krilce ima spredaj dvojno gubo, proge pa tečejo navpično. 5. Iz enobarvnega pikeja ali te-rilenke ukrojimo takšno obleko. tek je podaljšan, krilce ima spredaj in zadaj po dve gubi. Gumbi in obroba okrog vratu so iste druge odgovarjajoče barve. 8. Prijetna kombinacija enobarvnega in pikčastega blaga, npr. krilo je rdeče, životek tudi rdeč z belimi pikami ali obratno. harden karo z barvno osnovo. Ovratnik je stoječ. 3. še ena obleka iz sintetike z vtkanim karo vzorcem. Ima podaljšan životek, karo desen teče poševno. Krilo ima spredaj in zadaj po 2 gubi, desen pa teče vodo- Zapenja se na levi strani, pas pa se zapenja na sprednji del. 6. Iz enobarvne sintetike ukrojimo tekšno oblekico z nagubanim krilcem. Pentlja je drugobarvna. 7. Oblekica za punčko je enostavnega kroja iz blaga s karo vzorcem ali drobnim tiskom. Živo- 9. še ena oblekica iz črtastega štruksa v kombinaciji vodoravno — navpično. 10. Iz sintetike ukrojena oblekica je v karo desenu. životek je ukrojen poševno, krilce pa vodoravno z dvojno gubo spredaj. Ovratnik je iz belega blaga. K. M. Mnogo ljudi jezi izpadanje las, toda kljub temu se ne pobrigajo pravočasno, da bi ohranili svoje lase zdrave. Ker še niso poznana zanesljiva sredstva za regeneracijo las, je še posebno važno negovati lase redno in od mladosti. Dolžina in gostota las je odvisna od mnogih faktorjev. Predvsem je važno splošno stanje organizma: živčni sistem, žleze z notranjim izločanjem, metabolizem. Na rast las vpliva tudi vitamin A, kalcij in mangan. Ce nam začno lasje močno izpadati, moramo vzeti to kot opozorilo, ker niti poznejše britje glave ne bo preprečilo izpadanja in ne bo privedlo do ponovne rasti las. Lasem pomaga predvsem redno čiščenje kože od izločkov lojnih in znojnih žlez. Znoj in mast namreč na glavi razpadata, pridruži se jim še prhljaj in prah in to predstavlja odlično podlago za razvoj škodljivih bakterij, obenem pa onemogoča normalne fiziološke funkcije kože. Zato je treba vsakih 7—10 dni glavo oprati in masirati s posebnim mazilom, ki ga odredi dermatolog. Zelo dobro je tudi prati glavo s toplo prekuhano vodo. Taka voda dobro čisti lase, boljša krvotok in metabolizem. Glave ne smemo prati z navadnim milom, ker lug, ki se v njem nahaja, škoduje lasem in jim odvzema maščobo. Lahko pa 'za umivanje vzamemo otroško mi- lo. še bolje je, če vzamemo samo milno peno. Glavo namilimo (ne več kot dvakrat) s krožnimi gibi prstov, da tako istočasno masiramo kožo. Peno izplaknemo dvakrat z vročo vodo. če želite, da so lasje mehkejši in da se svetijo, dodajte Letni občni zbor gasilcev E Letnega občnega zbora gasilcev, ki so ga imeli meseca ja-E nuarja, se je udeležilo poleg članov tudi precej vabljenih gostov, I med njimi zastopnik Občinske gasilske zveze, glavni poveljnik E tovariš Franc Košnjek, zastopnika tovarne »Sava« tovariš Alojz I Derling in tovariš Rajko Ilijaš in zastopnik tovarne »Iskre« to-I variš Čarman. Od predstavnikov našega podjetja so bili navzoči i glavni direktor Rudi Polak, direktor kadrovskega sektorja, to-S variš Rojina, Polde Jenko, Milka Kovač in predstavniki obra-S tovodstev delovnih enot. Razprava je potekala o dosedanjem delu in o bodočih nalo-E gah. Iz razprave sledi, da so naši gasilci svoje naloge opravljali I v redu, prizadevno in vestno. V pogledu bodočih nalog pa so bili E sprejeti naslednji sklepi: = 1. še nadalje je treba temeljito vzgajati m usposabljati elane 1 društva, pa tudi člane kolektiva, in to v pogledu uporabe ročnih E gaslnih aparatov v primeru nenadnega požara. 2. V društvo gasilcev je treba vključiti čim več mladih ljudi E (mladincev in mladink) pa tudi strokovnjakov. = 3. Organizirati je treba čim več vaj in sicer suhih in mokrih, = med njimi tudi nočne. Skupaj v letu 1970 — 24. Vaje je treba ^ organizirati tudi skupaj s štabom Gasilske zveze Kranj in z indù- g strijskimi društvi tovarn Save in Iskre. E 4. Gasilci morajo redno in vsestransko preventivno skrbeti za e varnost, opozarjati na napake in pomanjkljivosti, ki niso dovo- S ljene s predpisi ter nasploh skrbeti, da ne bi prišlo do požarov e in do škode. = V novi upravni odbor so bili izvoljeni: za predsednika tovariš = Franc Hribar, za glavnega poveljnika Stane Vilfan, za tajnika pa = Ivan Alič. e Na kraju zbora je tovariš Košnjek razdelil 22 članom dru- = štva diplome in značke kot priznanje za dolgoletno vestno in | požrtvovalno delo v gasilskem društvu. I. A. = Ulil.............I.....I.....I...... iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiimimmiiiimiiimiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiii"iiiiii""ii"iii"iiiiii"""ii"iii|"iiiiiii""iii"iiiii""iiiiiiiii"i"ii"i"ii"iii"iiiiii vodi za izpiranje limonin sok ali žlico kisa. Svetle lase lahko izperemo s kamiličnim čajem, mastne pa s čajem iz zdravilnih trav. V posodo z zdravilnimi travami nalijemo vrelo vodo posodo pokrijemo in pustimo stati 1 uro. Nato čaj precedimo in si z njim splaknemo lase. Ko smo lase oprali, jih rahlo obrišemo z brisačo in posušimo. če le moremo, si las ne osušimo s fenom, ker se zaradi vročega zraka lasje preveč izsušijo. Koristno je, vsak dan 5 minut masirati glavo. S počasnimi gibi prstov pomikamo kožo v razne smeri. Z masiranjem začnemo na temenu in potem prehajamo proti ušesom. (Dalje na zadnji strani) .........................................................................................iiiiiiiiiiiimiiimiiiiuiiiiiiimiiiiuiuiiiiiimimiiiiiiimmmiiuuuiiiuiiiiuiiiiimiiiiiiiimiiiiuiiiiuiimiiiiiiiiiiuiimiiiiiiuiiiuiiiiiii (Nadaljevanje s X. strani) ■k] _ __ |aB nosijo pokrivalo celo v zaprtih ll6y ° pomembnosti tega akta za predšolskih otrok ta vsaj še 1200 P J J p podjetje in posebej o konkretnih šolskih. Potrebe pa so še večje! posledicah, ki bodo nujne po še- Predvideni program bi vključil stih mesecih sprejema tega akta, 16 % otrok od 0 do 15 let starosti, to je, da lahko delovna organizacija po uveljavitvi akta o sistemi- KAKO ZBRATI SREDSTVA? zacijd predlaga organu upravlja- Rekapitulacija potrebnih sred- ____j«, d)a, da odloča o razporeditvi de-. stev znese 3.585)000.000 starih di- oziroma izhodišče zanjo pa je, in ^aiVC®v z x®Qef»a na dmSO delovno narjev aü 35,850.000.— novih dinar-tudi mora biti, organizacija de- mesto, vstevši tudi vodilna delov- jev lovnega procesa, ne pa morda na mesta, v skladu s sprejetim ak- Koordinacijski odbor, lei je pri-iskanje razlogov za kakšne druge *om ° sistemizaciji delovnih mest. pravd predlog potrebnih gradenj Zato naj le-ta postane orgamza- je pripravil tudi 3 variante za zbi-cijski pojem, instrument organi- ranje sredstev, od katerih sta pri-zaoije dela; to je njegovo izhodi- mernj dve jn sicer prva in tretja. see, njej je namenjen. Tako bo- „ . ...... Po prvi varianti bi (na osnovi ki so ga spremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje in poklonili ganizacljskl predpis in ne more mo dobili v podjetju izredno po- referenduma) UVedli SAMOPRI- . . .... I»!*' ; 1 „ 1 It J m amKcm -l n rrt/vti-ziKari r\vrf o vi -1 .. _ cvetje — prav iskreno zahvaljujemo Rajko Hudovernik Mato Hudovernik Anica Vehovec Ob smrti hčerke Marinke Zorman se iskreno zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem ter IO sindikata tkalnice II za izrečeno sožalje, za poklonjeno cvetje in za spremstvo na njeno zadnjo pot. Iskrena hvala tudi za poslovilne besede. Družina Zorman Zapoge ................................................................mn biti priloga kateregakoli drugega memben in potreben organizacij- SpEVEK vseh občanov in prispe-pravilnika. Biti mora akt o delitvi ski predpis, seveda pod pogojem, vek vseh delovnih organizacij v dela po njegovih temeljnih eno- da sistemizacija delovnih mest ne poprečju 160 din na zaposlenega (posamezne delovne organizacije 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii!iii od 120 d° 202-’ pač glede na p°: prečne OD). K tem sredstvom bi ZAHVALA dodali še sredstva od prispevka za otroško varstvo in dobili tako Zahvaljujem se sodelavkam adjustirnega oddelka za lepo darilo, v petih letih 38,524.000.— N dinarjev. ki sem ga dobila ob vstopu v pokoj. Še enkrat — najlepša hvala! Marija Bede IIMIlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Tretja nagradna križanka Po drugi varianti bi razpisali posojilo občanov (skupaj v petih letih 20,000.000 novih din) in prispevek delovnih organizacij od 100 do 200 din na zaposlenega, pač zopet odvisno od poprečnega OD zaposlenih. Občanom bi občina po- Vodoravno: 1. zajetna poštna strokovnjak za lepoto, 70. gorovje jeve, 43. btaom v matematiki, 44. ma tudi imenuje, 69. kurir, 70. naj- sojiilo vrnila. V petih letih bi pošiljka, 6. orodje za rezkanje, 12. ob zahodni obali Burme, 71. hima- ptič z dletastim kljunom ta dol- višja gora Turčije, 72. začetnici uspeli zbrati 35,000.000.— novih di- imetje lastnina 18 to kar ostane lajski vrh, ki ga je osvojila jugo- gim jezikom, s katerim pobira iz- sodobnega slovenskega slikarja ta narjev. relikt, 20. brezboštvo, 22. sodelavec slovanska himalajska ekspedicija, pod lubja žuželke ta škodljivce, grafika 74 stara lekarniška utež- prori fma , - . , . , . 73. živec, 74. globel, kotanja, 75. 45. malini podoben gozdni sadež, na enota (po latinskem imenu za RESI 1 tv problema . 1 p ’ 1 p " začetnici sodobnega slovenskega 47. razbojnik, tolovaj, 48. merska zrno, ker so prvotno v ta namen JE V ROKAH OBČANOV! kojnse, Zdolžinska mera v za- pesn,jkaj 77 kratica za »smučarski enota za silo v sistemu centime- rabili ječmenovo zrno), 76. denar- če se bomo odločili za b'svoil-hodmh državah, 24. krvnik,^ 26. le- klub«, 79. angleški fiziolog in far- ter-gram-sekunda, 51. prva samo- ni prejemki, 77. smuk, 78. barva, tev predvidenega programa bo- pa predmestna hiša, 28. žensko makolog, dobitnik Nobelove na- stojna ta močnejša kneževina Slo- 80. del roke, 81. tesno prilegajoča mo s tako odločitvijo pomagali ime, 29. kraj v bližini Domžal s grade za medicino leta 1936 skupaj vencev med Dravo, Ziljo ta Anižo, se pletena obleka, 82. otroška var- predvsem sebi in sovaščanom. Za farmo bekonov, 30. izdelovalec so- z O. Loewijem (Sir Hanry Hallet 52. vojaški pratež, 53. nenaden su- stvena ustanova, 84. reka v ČSSR, katero varianto se bomo odločili dov, 31. razširjeni iglavec, 33. pre- — iz istih črk kot LEDA), 80. ime nek, 54. element mišljenja, 56. kri- NDR ta ZRN, 86. ime srbskega je- bo odločila večina Razumljivo le’ bivalec starodavne države v Mežo- že umrIe slovenske pesnice Novy, lati spremljevalec boga ljubezni, zikovnega reformatorja Karadžiča, da bodo izvedeni sestanki, na ka’ potamiji Aonije, 34. komad, del, 81. travnik, 82. pojav na razburka- amoret, 57. napad, naskok, 59. 87. prvi poznani rimski založnik, terih se bomo v podrobnosti lahko 35. francoski slikar, ki je s svoji- ni v°dl: zf“el^kl dr?aIna ^ra jpopoln C ceronov Prijatelj (Tit Pompo- pogovorili 0 pr0gramu, na razpo- .... » , J . J ameriški filmski režiser (Anatol), obrat na prstih ene noge), 61. co- nij), 88. češki vladar, ki je v svoji ia„n brMin tudi dodatna noia, mi deli močno vplival na impre- 37 pjsana tropska papiga, 88. pia- pata, 63. reka med Uršljo goro ta slovanski državi združil tudi Slo- sniia P sioniste m velja za predhodnika ba gozdna divjad, 89. konjenik s Pohorjem, pritok Meže tik nad vence, 90. največja ptica, ki pa ne Akrila hi morala Hiti ,, impresionizma (Edouard), 36. cu- sulico, 91. veda, 92. navadno zelen- njenim izlivom v Dravo, 64. mesto leta, 92. grška črka, 93. ime ameri- nlC™ „oljetiu^ nakar HI koordi. nja, 38. teža embalaže, 40. kemični kast oksid, ki se napravi na pred- v italijanski pokrajini Teramo, 65. ške filmske igralke Blyth, 94. ka- nacjiskj odbor izvedel vse potreb- znak za element litij, 41. kemični metih iz bakra ali brona; nadih ena od triglavskih dolin, 67. ze- non, 96. začetnici Loie Novakovič, ne priprave za izvajanje progra- znak za aluminij, 42. ime sioven- starosti, 94 mladinska povest meljska plast, ki vsebuje največ 98. enaka soglasnika, 100. odgovor ma. Z gradnjo bi pričeli jeseni skega pesnika Gregorčiča, 43. me- Franceta Bevka, 95. sibirska kuna, silicija ta aluminija ta se po nji- na kontro pri kartah. leta 1971. P G hanično, brezdušno učenje, 44 katere krzno je zelo cenjeno, 97. plod dateljnove palme, 46. majhen «“J«“*« j . . , , ko, »Ciklamen«), 99. meja treh denarm prispevek; utežna enota v držav< 101 vrsta ženske pJričeske, sedanji Grčiji, 48. ime dveh rek v 102. slovenski beneški pesnik in evropskem delu SZ (Severna in pisatelj z umetniškim imenom Za- Zapadna), 49. eleatska filozofska mejski (Ivan), 103. barvna itali jan-šola, imenovana po starogrškem ska revija, mestu Eleji v južni Italiji, 50. pisarniški spis, 53. enigma, 54. zlo- Navpično: 1. znanost o zakonih čest tvor iz mišičnega tkiva, 55. dufe™ega življenja ta duševnih Dremikanie zračnih nlasti 57 že poJavlh ter procesih, 2. knjiga premikanje zračnih plasti, 57. že- zemljevido 3 Noetov sin, ki je latina iz morskih alg za gojenje ubil brata Abela( 4 naJsIabga g^. mikrobov, 58. vrsta užitne buče, ska ocena. 5. avtomobilska oznaka 59. vrsta srednje velikih nemških Tetova, 6. popust pri prodajni ce- psov, 60. prebivalec otočne države ni, 7. • hitro hlapljiva tekočina, ki v zahodni Evropi, 61. železarsko so jo uporabljali za narkozo, 8. središče vzhodno od Celja, 62. vr- rastlina, 9. bat, 10. prva črka ciril- sta žita, 63. mašna knjiga z mašni- sJcf a!’eced^ azbuke, 11. trganje po mi pesmimi in molitvami, 64. ko- » ®p plakatov, 13. ralni otok, 65. ime hrvaškega knji- abecede8, H skandlnlvsta' ZZ\t zevmka Desnice, 66. kratica itali- smuči, 15. delujoči vulkan na Si-janske radiotelevizije, 67. nekda- čiliji, 16. močna ta hitra ptica nji naslov in nagovor francoskih ujeda, 17. jadransko pristanišče v kraljev (pomeni prevzvišeni), 68. južni Italiji, severozahodno od Barija, 18. izobrazba, 19. najmlajši sta Urana ta Gee ta Zeusov oče iz starogrškega bajeslovja, 21. pokoj, tišina, 25. pristanišče na jugu ZAHVALA Arabskega polotoka, 27. aviatik, 30. skupina otokov v Polineziji, kate-Ob nenadni izgubi moje ljublje- rih vzhodno območje pripada None mame Frančiške Brezar se naj- Zelandiji, zahodno pa ZDA, 31. lepše zahvaljujem sodelavcem dru- skTlzrw ^^rost^X^tao?"? ge izmene ekspedita v tkalnici ob- žensko ime, 36. kopasti vrh južno rata I za denarno pomoč in izra- °d Ljubljanskega barja, 37. japon-ženo sožalje. sk* denar, 39. začetnici sovjetskega Ana Fende kozmonavta, ki je kot prvi človek stopil Iz kabine v vesolje, 42. ime J 1 2 3 4 5 L L 6 7 6 9 10 11 L J 12 13 14 15 16 17 IB 19 20 21 u 22 23 E 24 25 j E 26 27 B 28 29 ■ ■ 30 E E 31 32 m 33 34 ■ L 35 E 36 37 B 38 39 n 40 41 E 42 _ 43 44 45 1 b 46 47 48 49 B 50 51 52 IsT □ 54 B 55 56 E 57 58 ■ E 59 ■ E 60 m 61 62 ■ !_j 63 E 64 E 65 66 J 67 68 69 E 70 d 71 72 73 E 74 H 75 76 77 78 ■ 79 H 60 □ 81 B 82 83 84 □ 85 86 ■ hj 67 ■i- -« . n 88 69 90 □ 91 J 92 93 □ 94 95 96 1 97 98 n 99 100 101 n 102 L 1 103 r slovenske operne pevke Hočevar- KRIŽANKE ODDAJTE DO 15. APRILA!