The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI volume xxiii.—leto xxiii. Najstarejši slovenski | dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) AUGUST 7, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 185 Kratke vesti k življenja in sveta te2>CAP0M0C London. — Ameriški posla- včerai John CudahY Je °Prosti]nJa? da bo zgodovina pred m kapitulacijo Belgije stvo h emci'toda ^Igijsko ljud-iiani ° Pos*ej odvisno od zu-Mjega sveta za svojo prehra- Beim- amk PriPoroča, da se 6 J1 Pomaga, sSr»žNlKUJI?JO Beri SMRT izjavila 'a~~ Nemško časopisje mri t, a 80 Poročila, da je u-ški n -US .^tre^cher, znani nem-nerp«hC-S^ židožrec, absolutno naciisi!<:na' Streicher je urednik mer" nvP lista "Der Stuer- Wapadnik). 1NVAZ,,A , London. 'ie svari angleško caSopis.. - ~~ Angleška vlada in Stvo, Ij'ud- vMi in-Se n'kar ne da uspa-IjejjQ naj bo vsak hip priprav-Utegv,.a nemško invazijo, ki pe tednov Uresničiti tekom dveh kana 10RlščU Tukaj so inter- VlAB?SKlŽUPAN Montreal tirali v skein | nekem koncentracij-de-a .aborišču Camilliena Hou-ki -'e 2uPana mesta Montreala, 8krit1P-.as^ro^°val vojaški kon- SENATORJI SE V DEBATAH OBMETAVAJO S PSOVKAMI Tekom včerajšnje debate v senatu glede konscripcijske predloge, so letele sem in tja psovke - "lažnivec," "podgana" in "slacker." BESEDNA BITKA MED DEMOKRATIČNIMA SENATORJEMA IZ WEST VIRGINIJE IN INDIANE WASHINGTON, 6. avgusta. ■-- iolž;Z. obvezni Vojaški 'JPciji IBon0sti v Kanadi. RUŠILCEV de j>^nSton. — Senator Clau-2ahtev^er' demokrat iz Floride, '°citeva sk°rajšnjo akcijo in od-6 Prodaje petdesetih W; j* Ameriških rušilcev Ho 6 ' ** bi te rušilce neobhod- <>ovala. s4v$ praznuje ui®V JECI UrS> Pa. — Martin T. Prvi slovei c ameriški jurist inri w^k okrožnega priziv- ^OVal1SCa V New Yorku' 3e ci>0j fi0 Vcera3 v tukajšnji je-Ca je Od W ^ S,e<^eti bo moral dve leti, °1 fio vunajouji JV- iP ' . r°jstni dan. Bivši sod-* .sel v ječo dne 7. mar V k<* Sfc sodnik prodajal pra- — V senatu je vladalo danes veliko razburjenje tekom debat o konskripcijski predlogi. Posebno sta se udarila senator Holt, demokrat iz West Virginije, in senator Minton, demokrat iz Indiane, ki sta drug drugega obkladala z nazivi "lažnjivec", "podgana" in "slacker". "Peti kolonarji V poslanski zbornici pa je kongresnik Faddis, demokrat iz Pennsylvanije, izjavil, da so v opoziciji proti predlogi samo nacijski agentje in "peti kolonarji". Ko je Faddis izjavil, da se "republikanci igrajo s politiko ter da izrabljajo to predlogo, da nas zavedejo na pot, po kateri je korakala Francija, to je v smrt," se je zaslišal takojšen protest iz republikanskih vrst. Holt obtožuje Senator Holt, ki nasprotuje konskripcijski predlogi, je izjavil, da se je ideja te predloge porodila v Harvard klubu v New Yorku in da so oni, ki so jo porodili, za to, da se drafta ljudi, ne pa imetja. "Ta tuja doktrina konskripci-je je prišla od tujih obali, nato pa se je skotila na bankah in v odvetniških uradih Wall Stree-ta", je rekel Holt. Galerija mu je ob teh besedah navdušeno ploskala. Minton bere levite Tu pa je vstal senator Minton, in gledaje srepo v Holta, izjavil: "Jaz sem se naveličal predavanja o patriotizmu od strani senatorja iz West Virginije", je dejal ter stisnil pesti. ""Naveličal sem se, biti poučevan po famili-ji 'slackerjev'." Patriotizem Holtove rodbine 'tlOFITI BARONOV %h Devetnajst vo Sjenn, el°valcev jekla v Ze-?.\em -rzavah. je imelo v %ga ^trtletju $46,793,114 i ° ' kar Je največji *937, 2a to periodo izza leta Aeei» ako poroča magazin KSo S%"Ster' Mass- — Tukaj lvatfl 4 let stara Mrs. Flory letnih 1 3e ^Pustila 125 di-i h° °mcev- Pokojna je bi-h ^ iiVt Vvailajstih otrok, od ka še živi. Dalje za-h,etle&n Vnukov, 70 pravnukov l\l),,J4N«5Pravnuka-1 borec Wl J^^tic p; J. bil ta«ckp ~ Tukaj je u' leti;°jen v nR,ease Delany, ki je : >, ■' 187« Uetroitu in ki se je v tj Ijjj..ln 1882 udeležil vojn ^ bh Ja^eem. Ob svoji smr-ar 86 let. hS, ^Prodaja hv. tlak, Susta, se prične ve- ^•^e]30yVlalska razProda3'a Ave Shoe Co. na 6107 St. v ,^ho6 ' ^eje Frank Suhadol- ™Pr°daji i- k fe. (N-: ^ ženske, moške in villti ajte oglas v današnji nedeljo v Chicagu ko je Lindbergh izjavil, da mora Amerika kooperirati z Nemčijo, ako slednja zmaga. Tekom dneva je podal državni tajnik Cordel Hull izjavo, v kateri je dejal, da je oborožitev do skrajnosti edino sredstvo preprečitve napada na zapadno hemisfero. ANGLEŠKI KRALJ IN MLADI DELAVEC NEMŠKA LETALSKA SILA BO NAJBRŽ NAPADLA LONDON Nemški radio naznanja, da pride kmalu napad na "veliko tarčo," kar pomeni mesto London. ITALIJANI NAPADAJO V AFRIKI Rumunija bo vrnila Bolgariji Dobrudžo Zastopniki Rumunije in Bolgarije se bodo sestali v četrtek, v soboto pa bo najbrže podpisan sporazum. Na sliki je angleški kralj George, ki opazuje v neki tovarni delo 15-letnega Johna Fiske-a, ki je zaposlen z idelovanjem nabojev za angleško obrambo. Francoski urednik svari Angleže pred peto kolono Obnovitev pogodbe med Rusijo in Zedi-njenimi državami SOFIJA, 6. avg. — Rumunija in Bolgarija sta se uklonili Hitlerjevi volji ter bosta v soboto dosegli sporazum ter sklenili dogovor, na čigar podlagi bo dobila Bolgarija od Rumunije zopet južno Dobrud-žo. Tako izjavljajo krogi, ki i-majo stike z bolgarsko vlado. Rumunija je dobila Dobrudžo leta 1913, po porazu Bolgarije v drugi balkanski vojni. Zastopniki Rumunije in Bolgarije se bodo sestali v četrtek v Craiovi, v jugozapadni Rumu-niji. Diplomatje pravijo, da bo dobila Bolgarija s tem svojo nagrado, ker se naslanja na rimsko berlinsko osišče, kamor se je pričela šele v zadnjem času naslanjati tudi Rumunija. O nemški podpori Bolgariji poroča bolgarski časopis Slovo, ki pravi, da sta pretekli teden premier Časnikar svari Anglijo, naj Nova pogodba, ki postane poskrbi, da je ne zadene usoda Francije, ki so jo upropastili izdajalci. pravomočna danes, bo veljavna leto dni. — Favorizirani položaj Rusije. LONDON, 6. avgusta. — E-lie J. Bois, ki je bil do nedavna glavni urednik pariškega dnev- WASHINGTON, 6. avgusta. — Sumner Welles, ametiški pod-tajnik, je izjavil, da se bo tukaj nika Petit Parisien in ki živi; in v Moskvi istočasno naznanilo zdaj v Londonu, je napisal za1 obnovitev trgovskega pakta "London Sunday Tfffies" članek, i med Zedinjeriimi držaVami in v katerem je svaril Angleže, naj Sovjetsko Rusijo. Obnovljena se varujejo pred "vrtanjem od' pogodba bo v veljavi leto dni, znotraj na izven." "V Franciji", pravi ta urednik, "je peta kolona potisnila svojo avantgardo (prednjo stra- pričenši s 7. avgustom. V novi pogodbi je specificirano ameriško blago, ki ga bo na- . . ,. ,. . , , kupovala Sovjetska Rusija te- zo) v vse plasti prebivalstva, od, , , v., , . ... . .v„, t , ... , . ' kom bodočih dvanajstih mese- v* o -i vi i mi n H Am TTfi In h v\ n /-i zx v najnižjih delavskih slojev pa do najvišjih vladnih krogov. "Vi čutite in se zavedate, da ste varni pred invazijo. Prav, soglašam. Toda kljub temu delujte tako, kakor da niste. Postopajte trdo in neizprosno z raz-širjevalci raznih šepetajočih ve- cev. V zameno pa jamči vlada Zedinjenih držav Sovjetski Rusiji najbolj favorizirano postopanje, ki je mogoče med prijateljskimi si narodi. V pogodbi, ki je potekla, je bilo določenih 40,000,000 za nakup ameriškega blaga. __ A . , . r , , v. . Bogdan Filiv in minister zu-Nato je dejal, da doc,m se je zadev Ivan Popov sporo. nnvn vinVintnl 11- flirnf/Mmi TT/M- I v čila Hitlerju, da je Bolgarija "lojalna rimsko-berlinskemu o-sišču." on sam nahajal v svetovni vojni z ameriško armado v Franciji, je Holtov oče propagiral, naj se v Ameriki ne prideluje nobenih živil, da jih ne bo treba pošiljati ameriški armadi v ^Francijo, in da je Holtov oče poslal enega izmed svojih sinov v Južno Ameriko, da se tam skrije pred vojaškim draftom. Zdaj je zopet vstal Holt ter je, ves bled od jeze, protestiral: "Kadar koli administracija želi metati blato okoli sebe, tedaj ji bo vedno na razpolago senator iz Indiane (Minton). Popoldne istega dne je prinesel senator Minton v dvorano I Josephine, poroč. Cunnan kopije nekega časopisa iz West Paulino. V stari domovini Virginije ter razne kongresne dokumente, o katerih je dejal, da dokazujejo resnico tega, česar je dolžil Holta. Podgana prenaša mrčes Holt je na to izjavil, da bo odgovoril na zadnje Mintonove obtožbe; rekel je tudi, da so bili oni dokumenti, ki jih je Minton predložil, že davno zavrženi, toda on jih še zmerom nosi okoli "kakor podgana mrčes." Senator Wheeler iz Montane je protestiral proti včerajšnji izjavi senatorja Pepperja, demokrata iz Floride, češ, da je polkovnik Lindbergh , "peti kolo-nar", za kar ga je označil Pepper zaradi njegovaga govora v Nov grob Včeraj zjutraj je preminil v University bolnišnici dobro poznani rojak Anton JCovačič, stanujoč na 21253 Miller Ave. v starosti 52 let. Doma je bil iz vasi Brežce na štajerskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Uršulo, rojeno Spelič, sinova Anthonya in Ernesta in hčere Mildred, poroč. Lapuh, in pa mater, dva brata in dve sestri. Bil je član društev Carniola Tent, št. 1288, The Maccabees, Zavedni sosedje, št. 158 SNPJ in Samostojnega društva Srca Jezusa ter član mlad. pev. zbora Škrjančkov in delničar Slov. nar. doma na St. Clair Ave. — Pred boleznijo je bil pokojni Anton zelo aktiven pri peVskih, dramatičnih in kulturnih klubih. Ter je član pevskega zbora Slovan in Kluba Ljubljana. Pred leti je bil tudi tajnik Slov. društ. doma na Recher Ave. Pogreb se vo vršil v soboto zjutraj ob 9:15 iz pogrebnega zavoda August F. Svetek na 478 East 152nd St. ter v cerkev sv. Pavla v Euclid sti in z raznašalci lažnjivih pošt, i s .pesimisti in s hinavskimi in | Letošnja pogodba bo vseka-zahrbtnimi optimisti, ki vam; kor ugodnejša od lanske, ker se sipljejo pesek v oči s trditvijo, I je lansko leto javilo mnogo tež-da je vse varno — izkratka, z koč zaradi pozicij raznih držav, defetisti in rušilci vseh vrst. —' proti katerim je bil uveljavljen Pomnite: Francija bi še danes embargo raznih strojnih delov, živela in se borila, če ne bi bilo v njeni sredi pete kolone!" V premogu pokopan Rudi Piecuch, star petnajst let in stanujoč na Trubull Ave., bo vedel, kaj se pravi, biti živ pokopan. Včeraj se je Rudy i-gral z nekim tovarišem na vagonu, ki je bil napolnjen s premogom, katerega so razlagali na neki premogovni "jardi". Vagon je bil one vrste, ki se zvrne, nakar se izsuje premog iz njega. Deček je nenadoma zdrsnil s premogom vred navzdol, nakar ga je pričel premog naglo zasipati. Njegov tovariš je stekel na jard, kjer je povedal delavcem, kaj se je zgodilo, nakar so delavci že popolnoma zasutega dečka rešili, in sicer v zadnjem trenutku, sicer bi se bil zadušil. Na počitnicah Mr. Paul J. Samanich, zapisnikar Federacije jugoslovanskih narodnih domov v državi Ohio, se nahaja na počitnicah v Indian Lake, Ohio, odkoder pozdravlja vse svoje prijatelje in znance. orodja ni gasolina, kakor tudi zaradi političnih vprašanj, kakršno je tvorila na primer obsodba zavzetja baltskih držav po Sovjetski Rusiji. WILLKIEJEVA KAMPANJA COLORADO SPRINGS 6. avgusta. — Wendell Willkie, republikanski predsedniški kandidat, je obljubil farmarjem, da če bo izvoljen, jim ne bo odvzel nobenih pravic in dobrin, ki si jih je izvojevala agrikultura v preteklih par letih. (To se pravi, pravic, ki jih je dala farmarjem Rooseveltova administracija). Willkie se bo zdaj kmalu sestal s Hooverjem, bivšim republikanskim predsednikom, in z Landonom, bivšim republikanskim predsedniškim kandidatom. LONDON, 6. avgusta. — Nemški radio v Bremenu je nocoj naznanil, da bodo imeli prihodnjič nemški letalci "veliko tarčo" v svojem "luftkriegu", predhodniku "blitzkriega" proti Angležem. Ta "velika tarča" bo seveda London. Človek, ki je govoril po radiu, je _dejal: "Jaz vam zdaj še ne modern povedati, kje in kdaj se bo ta napad pričel, toda povem pa tolrko, da bo ta napad vse drugačen, kot si ga Angleži pred stavljajo." Angleški vladni krogi izjavljajo, da je po informacijah, ki so jih prejeli, razvidno, da nemške priprave za napad na Anglijo še niso povsem gotove, da bodo pa prav kmalu in da je pričakovati napada najkasneje tekom dveh tednov. Anglo-italijanski boji KAIRO, Egipt, 6. avgusta. — Italijanske čete so vdrle v Angleško Somalijo z namenom, da se polaste angleških pristanišč v Zeilf in Berberi, toda kakor naznanjajo Angleži, so bile za-podene nazaj od egipčanske meje. Angleške motorizirane čete popolnoma kontrolirajo vzhodni del italijanske Libije. General Grazziani, novi poveljnik italijanske afriške armade, bo najbrže pričel prodirati vzhodno proti Egiptu in Suezu in proti Angleški Somaliji, da odvrne pozornost Angležev od koncentriranja italijanskih čet v Libiji. Velika Britanija ne smatra Somalijo kot strateško važne točke. POLOŽAJ DELAVSKE ZAPOSLITVE V CLEVELAND!! Meseca julija je dobilo s posredovanjem Ohio State Employment Service delo 2,759 oseb. CLEVELAND. — Pretekli mesec je dobilo 2,¥59 Cleveland- tO" iz skupine, ki je čanov delo potom Ohio State Employment Service, ustanove Cleveland Security Centra. To pomeni, da je ta ustanova zaposlila meseca julija letošnjega leta 19.8 odstotka več delavstva kakor meseca julija lanskega leta. Od gori omenjenih ljudi, ki so dobili delo potom te ustanove, je pod 25 leti. 171 delavcev je bi-pre jemala brezposelnostno kompenzacijo. Število oseb, ki so dobile stalno delo, znaša 1,696, dočim je dobilo 1,063 ljudi začasno delo. Tekom zadnjih petih tednov je zapustilo 372 oseb WPA vrste, ker so dobile "delo v privatnih industrijah, dočim se je 30% oseb vrnilo s privatnih del na- 943 moških in žensk v starosti • zaj k WPA delom Anglija ne bo omilila blokade živil Belgiji in drugim deželam Dasi se zdi njeno postopanje kruto, pa je neobhodno potrebno, ker je Anglija v vojni na življenje in smrt. LONDON, 6. avgusta. — Na priporočilo ameriškega poslanika v Belgiji John Cudahyja, da bi Velika Britanija omilila svojo blokado ter dovolila uvoz živil v Belgijo in druge dežele, katerim preti to zimo glad, je dala angleška vlada razumeti, da ne bo popustila v svoji blokadi, kajti ona se nahaja gdaj v borbi na življenje in smrt. Angleški komentar k temu predlogu se glasi: "Prvič, ni tako gotovo, da bo zavladala v Evropi tako obupna situacija glede živil kakdr Mr. Cudahy misli. Toda v slučaju, če zavlada pomanjkanje, se bodo morale Belgija in ostale države obrniti na Nemčijo. Ako je Nemčija pripravljena, deliti svoje zaloge z deželami, ki jih je in potem na sv. Pavla pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin. Preostalim naše Božal je. The Maccabees Tent 1288 Obvešča se članstvo gori imenovanega društva, da je preminul sobrat Anton Kovačič na Miller Ave., Euclid, O. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj iz pogrebnega zavoda August Sve-tek na E. 152nd St. — Prosi se članstvo, da se udeležite pogreba. — Tajnik. podjarmila, kar je njena dolžnost, ne bo to zimo še nobene lakote. Cudahy, ki je zdaj v Londonu, je izjavil, da so mu Nemci izjavili, da bodo prehranjevali« svoje armade z živili iz Nemčije, toda pri tem so čisto odkrito tudi izjavili, da če bodo njihove komunikacije ukinjene, se bodo hranili s pridelki zavo-jevanih dežel. To pomeni z drugimi besedami, da bodo Nemci skrbeli zase, da ne bodo gladni, dočijn naj si ostale države pomagajo kakor vedo in znajo. Od Velike Britanije, ki se bori za svoj obstoj, ne more nihče pričakovati, da bi zrahljala svojo blokado, kar bi bilo samo v ogromno korist Nemcev. BOJ PROTI ALKOHOLIZMU VICHY, Francija. — Danes je vlada odobrila odredbe, ki gredo za tem, da se v Franciji za-tre alkoholizem. ESTONIJA V SOVJETSKI UNIJI MOSKVA, 6. avgusta. — Rusija je sprejela nocoj Estonijo v spvjetsko unijo, s čemer je dovršena absorbacija treh baltskih držav v sovjetski državni sistem. KRIV KANDIDAT BECKLEY, W. Va. — Oscar O. Wheeler, komunistični kandidat za governerja West Virginije, je bil spoznan za krivega, da je pod napačnimi pretvezami nabiral podpise za svojo komunistično nominacijsko peticijo. Sodnik ga je obsodil v ječo od enega do desetih let ter še na dodatno petletno ječo, zaradi zločina nekega hudodelstva (felony), katerega je bil že prej zagrešil. ENAKOPRAVNOST 7. avgusta, 1$ i UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 »ENAKOPRAVNOST« i UREDNIKOVA POSTA Owned and Published by HOI AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING UO. «331 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-6313 Issued Every Day Except Sundays and Holidays raanatolcu t Clevelandu, sa celo leto....... ..............-..........«5-50 A* 6 mesecev....................11.00; sa 3 mesece......................$1.50 i->o poitl v Clevelandu, v Kanadi in Mexlol sa celo leto.................$6.00 «a 6 mesecev....................»1.36; sa 1 mesece......................#2.00 ta Zedlajene drteve ma celo leto ........................................$4.60 M I mesecev................. $a.R0. .1 mesece......................$1.60 Za Evropo, Jutno Amerike in druge lnoeemsks države: m celo leto.......................$8.00 sa d mesecev....................$4.00; Catered as Second Class Matter April 26to, iWl8 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Z zapadne strani Clevelanda stopili sledeči: (članarina na le- jto $2)—Mrs. Albina Novak, Mr. Dnevi za piknike bodo kmalu ^ Zupančič, Mr. Anton Ma-pri kraju, ampak ne preje, do-1 ^ Mrs> Rose Hanko> Mr. John kler ne priredi gospodinjski od-!g . MrS- Frances Turk, Mr. sek Doma Zapadnih Slovencev,! Jakob Medved> Mrs. Mary Ma-svojega piknika, kateri se vrši L.Mrs. Frances Hočevar v nedeljo 11. avgusta na vrtu j (plačala članarino za dve leti), Doma Zapadnih Slovencev na ' John v. Kaučič (plačal čla- Denison Ave. narino za dve leti), vsi iz Cleve- Na tej veselici bo nekaj po- POMEN GIBRALTARJA Dvoje ozkih pasov vode, namreč pri Gibraltarju in Suezu še vedno odločuje o usodi Italije — in morda tudi Nemčije ter vsega sveta. Danes, ko se nahaja nemška armada samo dvajset milj od angeške obali, leži prva linija angleške obrambe še vedno na 1500 čevljev visoki gibraltarski skali, kipeči v nebo ob Afriki. Danes se vedno jasneje in jasneje dozdeva, da bodo morali nemški in italijanski zavojevalci zavzeti najprej Gibraltar in morda tudi Sueškf pre-lop, preden smejo upati na zavzetje Anglije. Kakot se v 3e dozdeva, se osišče tudi pripravlja na ta poizkus. Ako bo Veliki Britaniji uspelo, še nadalje obdržati v svoji oblasti ti dve svoji močni strateški točki, tedaj se utegne zgoditi, da bo Italija že to zimo zaprosila za mir, kajti do zime bo Italija v večjem razsulu kot je bila Francija, preden je kapitulirala. Razsulo Italije morda - icer ne bi pomenilo poraza Nemčije, pomenilo bi pa udarec, katerega bi Nemčija silno občutila. Ko je vstopila Italija v vojno, so zadostovale njene zaloge za tri mesece. Nad polovico teh treh mesecev je med tem že šlo, in ž njo vred je šla že tudi polovica zalog Italije. Od premagane Francije ni dobila Italija ničesar. Italija ne more od nikoder dobavljati svojih neobhodno potrebnih potrebščin: živil, gasolina in surovin, razen po edini železniški progi skozi Brennerjev prelaz, kajti angleška mornarica izvaja še vedno absolutno kontrolo nad Sredozemskimi morjem in Italija je danes bolj kot kdajkoli jetnica v notranjosti tega morja. Če pride Gibraltar v nemško ali italijansko oblast, bi se Italija lahko poslužila še tretjega ozkega vodnega pasu, — Dardanel. Skozi Dardanele bi lahko pripluli iz Črnega morja v Italijo tankerji z rumunskim in ruskim oljem. Ti tankarji bi prav za prav lahko pripluli skozi že zdaj, toda vrag za Italijo je v tem, ker bi jih Angleži sproti potapljali, čim bi tankerji pripluli iz italijanska pomorske baze v Rhodesu, ob vhodu v Egejsko morje. Dokler je Gibraltar v angleški oblasti, plujejo angleške bojne in druge ladje lahko poljubno na obeh koncih iz Sredozemskega morja ven ali noter, če bi se Gibraltar zaprl, bi Angleži še vedno lahko blokirali Sredozemsko morje dalje zunaj, toda sami ne bi mogli več v Gibraltar. Z izgubo Gibraltarja bi bila Anglija prisiljena, po-služiti se drugih baz, ležečih jdlje od Sredozemskega morja, za kontroliranje Sredozemlja, kar bi ji povzročilo znatne težkoče, Italiji pa bi bilo v tem slučaju omogočeno, dobiti vsaj nekaj potrebščin iz severne Afrike in od Črnega morja. Danes pa je Italija hermetično zaprta ter ne more dobiti po morju absolutno nobenih zalog. , Angleška strategija vse izza razpada Francije gre za tem, da izvabi angleška mornarica italijanske bojne ladje od obali, kar se ji pa skoro nikoli ne posreči, ker italijanskih bojnih ladij ni na izpregled. Samo enkrat so zalotili Angleži ita morju večjo italijansko pomorsko silo, ki pa je pričela nemudoma bežati proti svoji obalam, čin je zagledala angleško brodovje. Vendar pa se je Angle zem posrečilo ob tej priliki pogoditi in pogrezniti najmodernejšo italijansko,križarko, ki ni bila dovolj urna na svojem begu. Italijanska mornarica se niti izdaleka ne more kosati z angleško, kar Italija dobro ve. Ako bi italijanska mornarica zadela na angleško in bi se vnela med obema mornaricama bitka, bi bil mogoč samo en rezultat take bitke: italijanska mornarica bi bila pogreznjena na dno morja, nakar bi bila celotna italijanska obala izročena na milost in nemilost obstreljevanju angleških bojnih ladij in angleških bombnikov. Pri ljudstvu, ki nima nobenega rekorda o vztrajnosti v času lakote, ki nima nobenega rekorda o svoji bo!*beni zmožnosti in ki ni imelo nobene želje in zahteve po tej vojni, utegne to pomeniti razsulo Mussolinijeve vlade, _ ki itak nima trdnih temeljev, ter izstop Italije iz vojne! magaj, st. 42, JSKJ iz Puebla, , , -• , Colorado, društvo Postojnska in od nemškega zavezništva, katerega ogromna večina Jrma . §t 13g gNpJ {z Jgtra_ italijanskega naroda itak silno mrzi. bane pa « Ahgleški Gibraltar pomeni neprestano nevarnost Kot podporni člani so pa pri-Hitler-Mussolinijevemu programu. Zato si oba prizade- landa. Nadalje Mr. John Yamnik, iz Euclid, O., ki je pel pri Glasbeni Matici v Ljubljani, Mrs. Josephine Erjavec iz Joliet-a, 111., Mr. John Anžiček, Mr. John Dolčič, Odrejena je bila preiskava, te- v zraku je predpokoj za izvoje-kom katere se je izkazalo, da je vanje zmage." bila spomenica natipkana s pi- Nadmoč v zraku — pravi salnim strojem, ki ga je rabil u- Douhet — varuje državo in nje- Mr. Anton cLbrovšek, Mr. Jo- ^»varjati pred vojnim sodi- scem v Codroipu, ki ga je dne seph Turk, Mr. Anton Lapaj-ne, vseh pet iz Girard, Ohio in društvo št. 322 SNPJ iz Chis-holm, Minnesota. Glasbena Matica izreka vsem najlepšo zahvalo. Obenem se tudi zahvaljujemo družini Martin-čič, ki je darovala $3 in Mrs. Mlakar, ki je darovala $1, ker se nisc mogli udeležiti piknika Glasbene Matice. Kdo je izumil totalitarno vojno polnoma novega in sicer ribolov. Ker tu na zapadni strani mesta še ni bilo take novosti, so ženske sklenile, da se za ta piknik priredi v svrho večje zabave, ribolov. Katerega toraj veseli ribolov, naj le pride v nedeljo na ta piknik, ker bo gotovo odnesel nagrado domov. Poleg ribolova se bo tudi ba-linalo in tudi druge zabave bo dovolj. Cenjeni rojaki iz zapadne in vzhodne strani mesta ste uljud-no vabljeni, da se vdeležite pol-noštevilno. Postrežba bo za vse dobra, saj pri ženskah je vedno polno veselja in se vam tudi v I nedeljo nudi prilika se dobro za-bavati. Veselični odbor je že pridno | na delu, da bo postrežba prvo- j "- vrstna in tudi godba bo izvrst- j General Douhet in njegova dok-na in sicer Vadnalov orkester. trina Ženski odsek Doma Zapadnih Sedanja vojna zadobiva čim Slovencev vam kliče "Dobro do- dalje bolj obliko tako zvane "to-šli" in na svidenje v nedeljo na talitarne" vojne, to je vojne, ki vrtu Doma Zapadnih Slovencev se ne vodi samo proti sovražnim na Denison Ave. oboroženim silam, ampak proti Anna Fabris sovražnemu narodu v celoti. --i Odtod njeno ime. Po njenih Obvestilo in zahvala načelih naj se vojne strahote i razširijo na vse sovražno ozem-Ravno na moj rojstni dan 6.U z uničujočimi napadi bom-avgusta, obveščam vse moje pn-'bnih letal na mesta in naselja, jatelje in sorodnike, da sem se naj se moralno in materijalno zopet vrnU iz bolnišnice. ^re sovražni narod. Operacija je uspela nepriča-; kovano dobro. Izmed petih ena- Totalitarne vojne niso izumili kih slučajev, je bila moja naj- Nemci, kakor bi se dalo sklepa-boljša. ti po dejstvu, da so oni prvi za- » ' . čeli uvajati njene metode. Du- Sedaj se zopet nahajam do- jlovnj 0ge nove vojne teorije je ma na domu pri sinu Franku julijanski general Douhet. Nje-4332 W. 52nd St. Počutim se gOVa karijera je jako razgiba-precej dobro, samo slab sem še. ' Iskrena hvala vsem, ki ste me | tako številno obiskali, za obiske ^e Prec^ svetovno vojno je ka-in darila. Prepričan sem, da vsi ^ izredno zanimanje za letal-vi, iskreni prijatelji ste mi veli- stvo, tako da so ga imenovali ko pripomogli do uspešnega "letečega norca . Med svetovno zdravljenja. Celo svakinja Mrs. vojno 1914 1918 je bil dode-Tereza Miglich iz Struthers, O. Uen italijanskemu generalnemu me je obiskala, istotako tudi štabu, kjer je imel priliko sledi-cvak Mihael Knafelc in hčer ti od blizu vojnim operacijam Mary Helen od istotam. ' proti Avstriji. Z izvajanjem teh Kakor hitro malo bolj okre-, operacij ni bil prav nič zadovo-vam, vas bom obiskal vse na va-. Uen *n kot polkovnik dodeljen ših domovih. Hvala vsem sku- armadi generala Lequia, ki je o- perirala v Karniji, je ostro kri- rad generalnega štaba XII armi-je v Tolmezzu, kateremu je bil Douhet dodeljen. Medtem pa je tudi poslanec Mosca javil orožnikom, da je na povratku iz Tolmezza izgubil neke listine, kar so orožniki seveda tudi takoj sporočili vrhovnemu poveljništvu. Obroč preiskave o avtorju spomenice se je čim dalje bolj o-žil in naposled je moral Douhet priznati, da je spomenico on sestavil. Zadeva je imela zanj jako neprijetne posledice. Moral se je no industrijo pred sovražnimi napadi in ji nudi možnost, da se vse njene kopenske in pomorske sile vržejo proti nasprotniku, ki se bo radi tega moral boriti v najbolj neugodnih okolščinah. Bombardiranje iz zraka naj bo uvod k vsaki ofenzivi na kopnem ali na morju, kajti bombniki utirajo pot motoriziranim kolonam in zanašajo zmedo med ŠKRAT Pepčkov vzdih, me zasleduje nesreča. sovražne čete in njeno zaledje. Douhet pripisuje glavno vlo-!^^ me tepe go bombnikom, dočim bi lovska ^ %nam, me objemava M letala po njegovem mnenju ime- ca ,, la le postranske vloge. Razvoj operacij na zapadu pa je poka- zal, da ta njegova trditev ne dr- ;novi služkinji> «na mizi sta 15. oktobra obsodilo na leto dni, ži, kajti lovska letala so že v ne-! ja -c ^ya ^osa £orte, eden 1 t rz~v ložlrn lAnrt Dn r\v»AC«f n vi i lrn rivi i X4. Z T. u.'u. — T- _ T_ ___ ______ I J«1o. "Marička", reče goSp°^: vojaške ječe. Po prestani kazni štetih primerih odločilno pose- j je bil Douhet upokojen, toda v gla v borbo. januarju leta 1918 je bil po po- j dala odgovori Mal j "Veste, V svoji knjigi "La guerra del , oba kosa sem nesla v in eden moj. Kam si ju - k# Mihec: "Očka, ali pri#P novni preiskavi popolnoma re- ■ ' ' A """ "I • - marka habilitiran ter po reaktivaciji " '' • trd' D°"het' da Prcdstav- pa Je vasega po2rla 03 j j , , . lia vojna ogromen napor, tako dodelien generalnemu komisa- J , v ... , , , „ , i za oborožene sile kot za civilno rijatu za zrakoplovstvo. Kmalu ,. , . ... ,. , . rr 9,, ... . : prebivalstvo, ki je v tem naporu , di levi v nebesa ? po vojni je bil imenovan za ge- 1 , v,.. J , i , „ , neločljivo povezano z borci na i Oce. Ne, sinko. nerala, pa kljub temu se je kma- J ^ g ^ihec: "Očka, ali P^ lu potem umaknil v zasebno ziv- j ljenje in se posvetil pisateljevanju. General Douhet je napisal več vojaških strokovnih del, med katerimi sta najbolj pomembni njegovik njigi "La guerra integrale" in "La guerra del 19 . . . Ta dva spisa sta postala priročnika nemških vojaških krogov, ki so Douhetu nadeli ime "Clausewitz zračne vojne". Nastala je takozvana "Dou- Špela v nebesa?" Oče: "Seveda pride." Mihec: "Kaj pa če leV ^ teto Špelo?" Gre torej za skupnost, za celo in nedeljivo, ki se kot enoten organizem bori za svoj obstoj. Iz te ugotovitve je Douhet izluščil formulo o totalitarni vojni. V svojih spisih predvideva ,. tako zvano bliskovito vojno, ki ^ dve hčeri, črno a*- ^ naj bi jo odločilo letalstvo. Moč navade. — K na' ta^ • Tisoč petsto bombnikov naj bi noč in dan obsipalo z bombami sovražne čete na pohodu, bombardiralo mesta in tvorni- hetova doktrina" in narodno- j CG) železniška križišča in mosto-socialistična Nemčija je prizna- j ve ter na ta način zlomilo mola Douheta kot svojega velike-;ralni odpor prebivalstva. Tako ;ne ooe k sinu: svetlolasko, pride snubec-sim za roko v%še hčere. Hčere?" vpraša natak^' volite črno ali svetlo ?" Oče gre s sinkom p° ce ^ Kar zagledata cestarja, ^ no tolče kamenje. Tedaj Pa J. Isto velja zahvala "Enakopravnosti" za prvotno objavo in tiziral vrhovno vodstvo italijanske vojske. Svoje kritike je ga učitelja. j bi vojna končala še predno bi se Tudi v Rusiji je njegova dok- prav za prav pričela. trina vzbudila. veliko zanimanje, o njej je bila napisana cela vrsta knjig in "douhetizem" je predmet posebnih študij v ruskih vojnih šolah. Douhet meni, da odvisi uspeh v vojni od telesnega sodelovanja kopnih, pomorskih in zračnih oboroženih sil. Dočim je na kopnem in na morju obramba jako lahka, je v zraku silno težavna. Zato je zračni napad postal najmočnejše bojno sredstvo moderne vojne. Douhet uči, da ima zrakoplov-stvo nalogo razde jati letališča, uničiti zaloge pogonskih sredstev in tvornice sovražnika. Letalstvo ne sme tratiti časa v zračnih borbah, njegova bistvena naloga je, da osredotoči vse svoje sile za napad na sovražna življenska središča. Vse kopne in pomorske operacije naj podpira letalstvo; "gospodstvo 'Tinček, poglej, kako kruh tega ubogega moz8' ^ 'Kaj ni to kamenje, se začudi Tinček. Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 SVCTSX ^^^FUNERAL HOME simpatije. Hvala vsem skupaj j izražal v številnih spomenicah, ter pozdravljeni in na svidenje! ki jih je pošiljal ministrom Frank Mežnaršič Glasbena Matica se zahvaljuje Kot častno-ustanovni član je pristopil h Glasbeni Matici Mr. John Drenik in daroval vsoto v znesku $100. Nadalje so pristopili kot u-stanovni člani (članarina $10): Mr. in Mrs. Joseph Roitz, Mr. in Mrs. Michael Telich, Mr. in Mrs. Joseph Metlika, Miss Estellc Roitz, Mrs. Helen Terbič, Mr. in Mrs. Louis J. Prince, društvo "Naprej" št. 5, SNPJ, vsi iz Cle-velanda. Slovenska ženska zveza s sedežem v Jolietu, 111., St. Louiš Society, št. 36, JSKJ iz Cone-ma ugh, Pa., društvo Marija Po- rn raznim osebnostim v Rimu. Ena takšna kritika, ki jo je napisal, v jeseni leta 1916, bi ga bila skoro stala karijero. Tedaj se je namreč mudil v vojnem ozemlju poslanec v rimski zbornici prof. Mosca, ki je prišel obiskat svojega sina v Tolmezzu. Douhet je imel priliko, da se je sestal s poslancem in mu je zaupal spomenico, v kateri je kritiziral vrhovno vodstvo vojske. Toda razmišljeni poslanec je spomenico izgubil in slučaj je nanesel, da so jo našli orožniki, ki so jo takoj poklali vrhovnemu poveljstvu. Vrhovni poveljnik general Gadoma se je — kakor poroča Giuseppe del Bianco v svoji knjigi "La querra e il Friuli" — naravno zelo razburil, zlasti ker j 3 bila v spomenici izražena kritika tudi nad vodstvom vojnih o-peracij pri Gorici, ki so se za generala Cadorno uspešno končale z zavzetjem Gorice. 'Liquorless Night Club' at W.C.T.U. Convent1 vata, pridobiti na svojo stran Francisca Franca, da bi noče. da bi bilo špansko ljudstvo že to zimo izstradano, napadel Gibraltar s španskimi četami in nemškimi topovi. Dokler bo angleška zastava vihrala na vrhu "Skale," Toda diktator Franco tudi ve, kaj pomeni blokada in bo Italija jetnica v Sredozemlju. thatg-uy KNOW HOVV ORIVC—HE^O GOTONE H WHEEL Pogrebi se lahko naroee za vsako ceno, ki jo zmorete P*a AUGUST F. SVETEK itifi POGREBNI ZAVOD 478 E. 152nd Street KEnmorc NA RAZPOLAGO INVALIDNI VOZ \ % i Members of Youth's Temperance council will attend a "liquorlcss night club" as one of of the annual convention of the National Women's Christian Temperance Union which opened ^t gust 7, to continue for the rest of the"week. Milk and soft drinks will be served as evidence of yol trend among young people toward temperance. In inset at left is shown Mrs. Ida B. Wise Smithi n ident of the W. C. T. U. and at right is pictured Frances Willard, its founder. avgusta, 1940. BNAK0PKXVS0815 STRAN 3. Dolgotrajna pravda za savske ribe Radovljica, 12. junija. — Če 1 naša lepa planinska hči Sava ® ia vedno tako čista kakor j* j, nekaj pomladnih dni, bi !1 Vs' Gorenjci, ki žive ob Sa-V'; Veliko bolj zadovoljni, še zla-8 1 bi se veselili prijatelji lepe Porode, kmetje, ki napajajo v avii živino, posebno pa športni trnkarji. Izostala bi se-e a tudi velika ribiška pravda, 1 zahteva visoke sodne in od-I stroške. Ta pravda se ece že dolgo in se bo še nada-eva a kljub temu, da je bila že at izrečena sodba. Tožnik je bivši radovljiški to-arnar m klobučar Florjan od^' Za^uPn^ ribolova v Savi g; . ajhovega jeza pa do izliva rp .rice v Savo pod Podnartom. ®na pa je K. I. D. na Jese- nicah de da zaradi iztoka nečiste vo-v Savo. Tožnik je navajal, nQfcS° zaradi nečiste vode pogi-ju ,V ^avi v omenjenem revir-ši n °, ma'ega vse ribe, izvzem-ben«6 ^^enov' ki nimajo no-' Tožnik vrednosti za zakupnika. &kodn je v Je zahteval visoko od- Uno; baje 200,000 din, in aem prvi tožbi propadel. Tože-10 j P°djetju je namreč uspe- iakunflalati: da g- Janc kot Pod" je J,lk ni ribaril sam, marveč Dg, ribolov v podzakup. Uilj 0 škodo je utrpel le last-bilo^r?^v^urn s tem, da mu je v* »Ivo v Savi uničeno za 3o o° Te^' *n Pa podzakupniki, ki liko anCU približno to- Thn.. °^or Je on plačeval "Urmi n t , t., tožbo anc Je vložil novo x~"~~^L^Cer na podlagi zvede- niškega mnenja nekega znanega ljubljanskega ribiškega športnika, kateremu so zelo dobro znani tudi zakoni. V novi tožbi se je po nasvetu ribarskega strokovnjaka postavil g. Janc na drugo stališče. Zahteval je odškodnino za tisoče postrvi in za 1,500 sulčkov, ki jih je v teku svojega zakupa vložil v Savo. Škodo je ocenil na okoli 50,-000 din. Po razsodbi sreskega načelstva v Radovljici ima K. I. D. povrniti tožniku vso škodo in sodne stroške. S to razsodbo pa zopet K. I. D. ni zadovoljna. Ribarski krogi, ki to pravdo z velikim zanimanjem zasledujejo so zelo radovedni na izid. Zastopnik K. I. D. dr. Vovk z Jesenic je vložil proti razsodbi sreskega načelstva pritožbo, ki jo je utemeljil na podlagi strokovnega mnenja ribičev, da bolje poznajo ribiške razmere v Savi kakor pa ljubljanski ribarski strokovnjak g. Janca. Po prirodoznanstvenih zakonih delimo vsako večje vodovje v več con ali odsekov, in to po bivališčih rib. V izvirih, kjer so vode bistre in hladne in vsebujejo dosti kisika prebivajo postrvi. Ta cona navadno ne sega posebno daleč. V spodnjem delu cone se polagoma pričnejo pojavljati kleni in lipani. Kakor hitro pa se pojavijo med postrv-mi belice, že to ni več postrvja voda in je zastonj vsako vlaganje postrvi v tako vodo. Kmalu na to pa postrvi izginejo popolnoma. Tukaj se prične velika cona mren ali belic. Kralj tega vodovja pa je sulec. Tretja cona, ki se prične v mirnem toku vodovja, je zasedena po somu, ostrižu in še raznih drugih. Savo Bohinjko smatramo kot postrvjo vodo od izvira, skozi jezero in od tod do velikega jeza v Soteski. Pod jezom pa je že stalni gost sulec, ki močno uničuje postrvji rod. Od tod dalje pričnejo postrvi v Bohinjki pojemati in že je vedno več kle-nov, mren in podusti, glavne hrane sulcev. Ker se belice neprimerno hitreje množe kakor postrvi, je možno, da sulec ne uniči njihovega zaroda in ima tukaj vedno dosti hrane. Od Ribnega dalje pa postrvi izginejo iz Save. Tu pa tam, kjer priteka v Savo mrzla studenči-na, se pojavi kakšna postrvica, toda le za tako dolgo dokler je ne opazi ropar sulec. Take posamezne postrvi se pojavljajo v Savi celo do Medvod, toda le ob bregu, navadno ob izlivu potočkov v Savo. Ne razplodujejo pa se v tem vodovju nikoli in zato še nihče v ta del Save ni vsajal postrvi. V Savi Dolinki je segala postrvja cona do jeseniškega jeza K. I. D. Pod jezom je bil gospodar že sulec. Zastopnik K. I. D. se v pritožbi proti razsodbi sreskega načelstva v Radovljici postavlja na stališče: da je bilo vlaganje postrvi v Savo od Cajhnovega jeza nižje prav tako brez pomena, kakor če bi kdo na Gorenjskem hotel gojiti vinsko trto ali fige in bi zahteval od lo-vozakupnika odškodnino, če bi mu take nasade, ki ne spadajo v naše kraje, uničili zajci. V delu Save, ki je last grofov Thurnov še nikoli ni bilo postrvi in jih tudi ne bo, čeprav bi jih vložili na stotisoče. V trenutku, ko so bili vloženi sulci in postrvi v isto vodovje, so bili spuščeni med ovce volkovi. Seveda pa to ne opravičuje K. I. D., da bi še naprej kalila vodo in kvarila našo lepo pokrajino. Največja podzemska jama na Gorenjskem 0 m wtx ST.ATE PARK ZALESKI STATE FOREST MC ARTHUR Gorje, 10. junija. —Nedaleč od Gorij proti Triglavu ob potoku Radovni je vas Krnica.Nad njo se skoro navpično dviga gora Kočevnik. Blizu vrha kakih 200 m nad vasjo pa je skoraj neviden vhod v Gorjansko jamo. Jamarji so naredili dve lestvi po 12 m, ki sta druga nad drugo v skoraj navpičnem, širokem, dimniku podobnem prepadu. Na dnu tega prvega rova je precej velik prag, odkoder' pridemo skozi tesen prerez v navpičen 25 m globok rov. Tu se je treba spustiti na vrveh na dno. Nekam čuden občutek ima človek, ko visi na vrveh "med nebom in zemljo" v rokah pogumnih jamarjev, ki polagoma spuščajo vrvi. Takoj na dnu rova pa je precej velik prostor in tik njega se pride skozi tesno okence v lepo dvoranico, kjer je zasto-ru podoben kapnik. Od vhoda drži potem kake pol kilometra dolga podzemska jama. Jama je podobna rovu in i-ma poševno dno, polno večjih skal, ki so se v teku let odkru-šile in padle v najbrž precej velik podzemski potok. Da je tu tekla nekdaj voda, pričajo poševno dno, sprane stene, droben pesek in ilovica na dnu. Ta jama je na nekaterih mestih zožena, da se je treba potruditi po vseh štirih naprej. To usahlo strugo bi mogli primerjati soteski Vintgarju, le da je ožja in nižja. Kmalu v začetku jame je več lepih kapnikov, med katerimi je najlepši rdečkast, kake tri četrtine metra visok in ves zgu-ban kapnik, ki so ga krstili za "Gorjanca." Nedaleč od tod pa je cela stena samih drobnih kapnikov, ki jo čuvata "Ciril in Metod." Eden izmed teh ima prav lepo okroglo glavo. Tudi ta dva sta rdečkaste barve. Struga je čedalje bolj strma in vse kaže, da je jama suha potočna struga. Nekako v sredini jama spremeni smer. Tam je precej velika stranska dvorana, ki ima vhod in izhod v glavni prostor. Nekoliko naprej od tod pa je krasen bel stalagmit, ki daje lep glas, če udarimo nanj. Krstili so ga "gorjanski zvon." Kmalu potem pridemo do globokega prepada, preko katerega je narejena zasilna brv. Blizu te brvi smo našli sled neke majhne jamske živali, najbrže kakega večjega hrošča, ki se previdno skriva pred jamarji. V dokaz, da živi, služi to, da jamarji vedno zravnajo pesek in ponovno zasledijo odtiske tankih nog. Najbrže je kak samotar, ki ne najde izhoda. Vprašanje je le, s čim se hrani. Prav na koncu jame je voda izkopala večjo jamo in ker ni mogla hitro odtekati skozi požiralnik, je treskala ob steno in je iz-grebla precej veliko votlino z vodoravnim dnom. Tik pred koncem so najlepši kapniki, ki čepe tam kakor utrujeni popotniki in so dobili ime "gorjanski jamarji." V vsej jami še nastajajo novi kapniki in rase-jo stari. Mnogo je tako tankih kakor nit, pa so do pol metra dolgi. Eden se nam je celo zamajal pri močnem dihu. Doslej je bilo v jami že več domačinov in nekaj tujcev. Požrtvovalni jamarji, člani podružnice SPD, so dovolj drzni, da se ne strašijo napora in ne gmotnih žrtev pri raziskovanju številnih gorenjskih jam. Njihovemu delu želimo najlepšega u-speha v korist tujskega prometa. Iz stare domovine Smrt zavednega narodnjaka Iz Cola nad Vipavo je te dni prispela žalostna vest, da je nenadne smrti umrl dne 30. maja t. 1. obče spoštovani in priljubljeni g. Maks Žgur, posestnik, gostilničar in poštni upravitelj v pokoju, v starosti 83 let. Pokojnik je bil znana osebnost v Vipavski dolini in je bil svoječas-no dolgoletni župan eolske občine. Bil je zelo ugleden posestnik in znan gospodarstvenik. Pokojnik je zapustil žalujočega sina Vinka in hčerke Marijo, Barbko in Francko, ki jih je vse skrbno vzgojil in so že vsi preskrbljeni in imajo lastne družine. Pokojnik je bil vedno napred nega mišljenja in dolgoletni naročnik našega lista. SAMOKRESI S KAMERAMI Ameriške policijske samokrese dopolnjujejo sedaj z majhnimi fotografskimi kamerami. — Prednost tega izuma je v tem, da morejo policisti, če je potrebno, dokazati, da so bili v kakšnem primeru v samoobrambi prisiljeni rabiti strelno orožje. Oglašajte v —• "Enakopravnosti" VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika, bodi izvlečenje zob, polnjenje zcb in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov: 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti Knausovo poslopje am NAJLEPŠI VRTOVI SO TISTI, KI SO OBDELANI Z NAJBOLJŠIM ORODJEM Naprodaj Proda se hiša s 6 sobami, garaž in kokošnjak v Wickliffe, O. — Vpraša se na 3958 St. Clair Ave. K ■f ^io's 0fttierj newest State Forest It ^ °Pens this Spring. 22,400-acre Zaleski \}re, near Zaleski, Ohio. Hi Stas been a 3,400-acre Za-Vntl e Forest since 1932. OOo a Government added parfles> in which were built tacilities. The recreate patea is near Hope on V C0u°Ute 278' in N- E. Vin-with Ranger Headier,! at Zaleski, Ohio. lQH c , are 14 atrractive vaca-^ater; lns- All have running ectric lights, modern Window screens, kero-ice boxes, cooking I *shes, bedding and lin- 1, ay ^ Cer'es, kerosene and ice l\'s °btained at the care-0<%e. Each cabin is m hag Vv^th a shower bath sieeping accom-%y °r four people, though to a as eight are set accord-% n ^ing scale based up-irj of occupants and f0 °d of rental. Weekly p , SftlaH cabins start at for two persons k with $2.00 added per week week for each additional occupant. Rates for large cabins start at $22.00 per week for two persons and an increased charge of $3.00 per week is made for each additional person. Application for the cabins should be made to the Zaleski Forest Ranger, Zaleski, Ohio, or to the Division of Forestry, Wooster, Ohio. The cabins, themselves, are located on forest-covered hills, close by a 120-acre lake which has been plentifully stocked with fish. On the shore of the lake is a bathhouse, 92x40 feet, with diving boards built to Olympic specifications. For those who wish to visit j the park for a swim, or a day's | outing, there are tables and fireplaces for picnic use scattered throughout the area. Zaleski Forest derives its name from Peter F. Zaleski, a Paris banker of Polish extraction, who organized the Zaleski Mining Company in the early 1850's. iXSSOOOeSXXSSSSSSSXSSSSSitSMBeSSXSSSSXSSeSXSSOOetSSXSSSX# TWI LIGHT BALLROOM Grdinova dvorana 6025 ST. CLAIR AVE. Odda se v najem dvorana za plese. Vse na novo dekorirano in prenovljeno. Pozor, društva in posamezni klubi! Imamo še nekaj sobot in nedelj odprtih za v najem. Cene zmerne. TINO MODIC, 6025 St. Clair Ave. OJ n O V trgovini Superior Home Supply, 6401 Superior Ave., Cleveland, O., dobite najboljše orodje za obdelovanje vrtov, kakor vsakovrstne grabi je, vile, motike, ogrebalnike, stroje za rezanje trave, škarje za prirezavanje žive meje ter sploh vse orodje, ki se ga potrebuje za hišo in vrt. Velika zaloga raznega semena. ' THE HANDLE THAT WONT BREAK o RAY VIEW SHOWING THE STEEL BEAMS INSIDE THE . SOLID ASH HANDLE/ SUPERIOR HOME SUPPLY 6401 Superior Ave. Frank Oglar, lastnik COORTgSY-THE STANDARD OIL CO. (OHIO) On one of the hilltops overlooking the surrounding countryside Zaleski Castle was built, a pretentious brick house made of bricks which were molded by hand and fired in a little kiln in a pit near the new Zaleski school. In spite of his preparations for making this his home, Zaleski never came to Ohio but remained in Europe. The State Park is built around the nearly 100-year-old Zaleski holdings. I O M m* O D o D o: Knjiges- Da preženemo dolgčas se največkrat zatečemo k čitanju knjig. Naslednje knjige imamo še v zalogi: LUCIFER — TARZAN, SIN OPICE — TARZAN IN SVET Te knjige razprodajamo dokler so v zalogi, po 10C vsako. Pošiljamo tudi po pošti. Za poštnino je pridejati 10c za vsako knjigo. Pošljete lahko znamke za naročilo. Poslužite se te izredne prilike in pišite po knjige dokler sr še v zalogi. ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Avenue.—Cleveland, Ohio [Ql O Ravnokar je izšla ... < velepomembna knjiga B THE SLOVENES: A SOCIAL ° HISTORY" spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. Klančar [OSE B O q Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu ^ D rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino slovencev. HAIR- BREADTH HARRY —Hp"! AM TO SEE KANTSIT5KI AMD TELL ^ MY PLAN TO WED HIS STEP-DAUGHTER and split her wealth with him ,l must \first elude his doss! -— ^ A flZv r =7 for our help you must cross our- palms with some coin of THE REALM Ily-' why. s&y! that s a splendid idea,boys PRICELESS!! 't . t, isnt!! WE'LL TELL }(-tq ELUDE YOU HOW-y ( KAMTglT5K|5 Knjiga je vezana stane $1 o D O Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue OS IODIC] D :0 ENAKOPRAVNOST gled, ki se je upiral vanjo, zakaj - mahoma se je obrnila in rekla z najbolj čarobnim glasom, ki sem ga kdaj slišal: "Da, veliko huje bi lahko bilo. Stokrat hvala za vašo pomoč. Tako hrabro ste se zavzeli zame!" j "Le poslušajte jo!" je zago-drnjala Mandy McGovernova. "Kaj so pa storili ti dedci, rada bi vedela ? Kje bi že bili, vsi, Tako smo bili prepluli kake vsi dosegli trdno naplavljeno ,ka^ "as Je; da m bilo mene!" tri četrt milje, ko sem opazil na drevje in dospeli na ozki peščeni Zdaj vidim, da bi bilo bolje naši strani toka nejasne obrise' nasip, ki ga je zadaj obrobljalo fa vaS| ce vas v°bče ne bi bil re-dreves in videl, da se bližamo ; gosto vrbovje. j seval, ampak bi vas bil pustil na EMERSON HOUGH MOŽJE RDEČE KRVI dolgemu rtu, ki je pod nami štrlel v reko. V resnici bi bila to morala biti globlja stran reke a vrtinci Missourija so muhasti, da nikoli tega. Ko nam je bilo do rta še kakih sto korakov,- je naše drevo spet zaškripalo in se ustavilo. Zadržala nas je bila "Vi moški zdaj naberite drv, sevm J' odvrnil in poka- in zakurite ogenj, pa naglo!" za* na *^ver Belle, ki Je *e" nas je nagnala Mandy McGo- žala zasidrana ob nasprotnem vernova. "Dekle kar z zobmi | bregu, kako miljo pod nami. šklepeče od mraza!" | ^u' zda3 nam 3e čisto do- Auberry je z menoj vred na- se je čez nekaj časa ogla- vlekel nekaj drva, ki sva jih naložila na kup; šele tedaj sva za- sil Auberry. "Če tudi ne pridemo k ladji na ono stran, je ven- grmada naplavljenega lesa, ki | pazila, da nima nobeden izmed, darle samo štiri ali pet milj do smo jo šele zdaj zagledali. Spet je jela voda šumeti med vejami našega drevesa in drevo se je spet grozeče zavrtilo, a nato je mirno obstalo, dasi je njegovo ogromno, belo, napol potopljeno deblo še kdo ve kam segalo v tok. Očividno nam je bilo do brezskrbnosti tako daleč, kakor še nikoli ne, čeprav smo se skoraj dotikali brega. Prišlo mi je na um, da bi morda tudi tu dosegli dno kakor pri prvi peščini, zato sem zlezel po deblu nazaj, do kraja, ki je bil kar moči blizu pri koreninah; ko nisem mogel nikamor več, sem se po malem spustil dol ter začutil pod nogami dno. Tedaj sem jel gledati okoli sebe in oprezno bresti proti kraju. "Ta reka je nevarna," je Handy McGovernova zaklicala za menoj. "Če vam tok izpodmakne noge, plavajte k bregu; nikar ne skušajte priti nazaj!" Ped za pedjo sem bredel po toku navzdol in zdajci opazil, da postaja voda v smeri proti kupu naplavljenega drevja plitkejša. Med robom peščine in nagrmadenim drevjem je zevala spet globina. Komaj do pasu stoječ v vodi, sem lahko dosegel spodnje veje naplavljenih dreves. Ko sem se prepričal, da držijo mojo težo, sem previdno odbredel nazaj k našemu deblu in spet ve- jela naslajati po svoje lel tisti mladi ženski, naj gre z menoj. Prišla je k meni po golem in spolzkem deblu, loveč se z rokami za sleherno oporo, med tem ko so ji gole noge globoko spodrsavale v vodo. Slišal sem njeno glasno sopenje in videl, da se trese od groze. "Semkaj pojdite," sem rekel, ko je končno prispela do kupa korenin. Kakor se mi je zdelo, je padla spet bolj mrtva nego živa v moje naročje. Čutil sem, kako se me je krepko oklenila okoli vratu in kako se je njeno prožno telo priželo k meni, ko sva se za trenutek oba potopila. A spet sem se ujel na noge in se vzravnal. Ped za pedjo in korak za korakom sem šel z njo po peščini, vedoč, da prideva tako na varno. "Postavite me na noge," je dejala končno,' ko je videla, da zmanjkuje vode. Meni je segala tam samo do kolen, a njej je bila še vedno do pasu in čutil sem, kako je vztrepetala, ko je začutila njen hlad. Njena mala ročica se je trdno oprijela moje roke. Med tem so bili tudi ostali trije že zapustili deblo. Videl sem starega Auberryja, kako je o-prezno bredel proti meni, in zraven njega gospo Mc Governovo, ki je stiskala sina za roko. — "Sem pojdi, dečko," je kričala, "česa se bojiš?" Dolg, kakor si, bi lahko prebredel ves Missouri, ne da bi si omočil lase. Tak pojdi že!" "Le semkaj, Auberry," sem mu dejal, ko se je približal dolgim vejam naplavljenega drevja. Zavihtil se je gor, sproti lomeč manj zanesljive veje; menil je! da pridemo tako najhitreje z mesta. Ko se je iztegnil k meni, sem mu podal mlado žensko, ki se je zgoraj prijela kakor je vedela in znala. Tako smo naju dveh užigalic. "Hm," je zagodrnjala naša voditeljica in segla v žep. Izvlekla je dve stekleničici, obe za-mašeni z zatičem iz koruznega storža. V eni so bile žveplenke, ki so tako ostale popolnoma suhe; tisto je podala meni. Drugo pa pomolila mladi ženski. "Napijte se tegale," ji je dejala. "Dobro vam bo storilo." Slišal sem, kako i je dekle, ko je izpolnilo ta ukaz, hlastalo po zraku in se dušilo; nato je Man-dy s klokotajočim glasom sama potegnila iz steklenice. "Celo galono sem pustil tega na ladji," je žalostno rekel Auberry. "Tudi vam bo malo pomagalo," je menila Mandy. "Tako se mi vidi, da ni še nobeden izmed vas veliko potoval. Meni se pa zmerom dobro godi. Naj me zanese usoda kamorkoli, moja puška, moje užigalice in tale pija-čica so povsod z menoj. A zdaj vam pokažem, kako je treba zakuriti!" Čez nekaj trenutkov je že prasketal ogenj, ki nas Je spravil vse v boljšo voljo, zakaj ob reki je bil nočni hlad dokaj o-stei*, čeprav je bilo že spomladi. Mandy je udobno sedla na hlod, potegnila od nekod pipico in šop navadnih tobakovih listov ter se "Tu je kar dobro," je dejala, "veliko slabša bi nam lahko predla." Nehote sem moral pomilova-ti mlado žensko, ki se je stiskala zraven nje in še vedno trepetala od mraza; tako mlada je bila videti, tako brezzaščitna in v tej okolici tako iztrgana iz svoje srede! Ko je plamen ogrel, je jela u-rejati razmršene kodre svojih gostih in temnih las. V svetlobi ognja se je črtal pred menoj o-bris njenega lica. Zdelo se mi je, da še nisem videl krasnejšega. Spomnil sem se okrogle trdnosti njenega telesa v svojem, naročju, objema njenih lakti okoli svojega vratu, tega, kako vonji-vo so se mi bili usuli njeni lasje preko obraza — in nehote pomislil, da usoda ni napak storila, ko mi je, če sem že moral postati rešitelj, določila v reševanje toli prelestno stvar. Nemara je začutila moj po- i naselbin, ki ležijo na tem bregu." "Ne morem hoditi," je rekla deklica. Plašno se je ozrla na spodnji rob svoje obleke, izpod katerega so ji gledale gole noge. "Nate, madam," - je rekel Au-berry in odvezal debelo ruto, ki jo je imel okoli vratu. "To je vse, kar morem storiti za vas. Poizkusite, morda si s tem obve-žete noge." Deklica se je v neodločnosti zasmejala, nato je pa vzela ruto. Mandy jo je odvedla nekam v kraj in slišal sem, kako sta trgali ruto na dvoje. Deklica se je spet vrnila k ognju in nam pomolila svojo malo nožico, da bi videli, kako je omotana z rdečo ruto. Njena tanka obleka je bila že malone suha, zato je postajalo tudi njeno razpoloženje bolj veselo. Drage volje je sklenila tovarištvo z nami. Ko je tako stala pri ognju, ne zaveda je se, da jo vso ozarja, sem šele videl, kako krasno dvajsetletno bitje je bila. V svoji domači okolici bi bila nedvomno zmešala glavo vsakemu moškemu, ki bi ji bil prišel na- sproti. Stopila je naprej in razprostrla roke nad ognjem. Videl sem, da ima majhne in drobno oblikovane roke; svetloba plamenov ji je rožnato obsevala roko in rekla: "srčna hvala!" , Tako nisem zvedel niti imena j "Hm," je slovesno odvrnili Prijel sem jo za roko, Bila je I deklice, ki sem. jo bil nbc'idova.1.; ber*y, "p> zil sem, da je vo majhna ročica z okroglimi prst- v zarji ognja. Vse, kar mi je o-!niste opazili; zato se lahko te G + alr* cn Vlila t-Joyvi on if a rvvfa rt -io- I V\r*l i >7Qncicpfp nft 1Y1OTO SOdbOj ki in trdim stiskom. Ne maram žensk s trdimi rokami in žensk s tenkimi prsti; a ta ročica se končke prstov. Na enem prstu: mi je zdela izmed tistih, ki jih je je imela, to sem nehote opazil — čudovit lep prstan iz čistega zlata. Glavica prstana je bila globoko izrezana v obliki rože. Na tihem sem pomislil, da takega prstana še nisem videl, kar sem živ. In ko sem jo kradoma opazoval, sem tudi pripomnil, da še nisem videl dekleta, ki bi ji bilo podobno. Morda še nismo delj ko uro sedeli pri svojem ognju in ugibali, kaj nam je storiti, ko je Auberry zdajci vzdignil roko, rekoč: "Čujte, nekakšna ladja prihaja!" Trenutek nato smo vsi začuli pljuskanje vesel. Eden izmed čolnov River Belle, ki so iskali pogrešanih, je bil opazil naš ogenj. "Halo, vi tam!" nas je oklinil drzen glas, ko je čoln zaškripal na peščini. Midva z Auberryjem sva krenila v tisto stran in našla krmarja z dvema veslačema v ozkem rečnem čolnu. "Koliko vas je?" je vprašal krmar. "Pet? Vseh vas ne morem vzeti." "Dobro," je rekel Auberry, "gospod pojde z menoj po tem bregu do mesta. Vzemite obe ženski in dečka. Zjutraj pošlje-va po svoje stvari, če vas dotlej ne bo doli." Tako se je končalo naše kratko taborenje na peščnem otoku. Čez nekaj minut je bila trojica vkrcana in Auberry je z menoj vred stal pri čolnu ter ga odrival v tok. "Trenutek, gospod," je vzkliknila naša prijateljica izza tabornega ognja ter vstala in stopila k meni. "Pozabili smo na vaš suknjič!" Hotela si ga je vzeti z ramen, a jaz sem to odklonil. Nekaj časa je oklevala, nato mi je po&ala neznansko prijetno stisniti. Zdaj je bila že topla in ni več trepetala od groze minule noči. "Vaše ime mi je neznano, gospod," je dejala, "a želela bi, da bi se vam kedaj moj oče zahvalil namestu mene." "Nared!" je kriknil krmar. "Ime mi je Cowles," sem iz-pregovoril. "Morda ste kdaj —" "Vse na palubi!" je viknil krmar in vesla so jela udarjati v vodo. stalo, so bile plemenite črte nje- j bolj zanesete na mojo s°W. nega obličja in vratu, njeni la- je popolnoma zanesljiva. Ali sje in njena postava, kakor sem oženjeni? jo bil videl v svitu plamenov. Vse to bi bil rajši pozabil, nego zapomnil; kar mrzil sem same- j veliko huje nego temu ga sebe, ko sem videl, da mi no- j je dejal Auberry. če izginiti iz spomina. | "Vi ste najbrže "Sinko," se je čez nekaj časa sem ga vprašal. oglasil stari Auberry, ko sva se j "Kolikor toliko," je dejal "Doslej še ne," sem rekel "Utegnilo bi se vam deklet« oženjeif trudoma vlekla po bregu, opo-' berry in zakašljal v temi- teka je se čez korenine in gosto zaraščeno travo, "dekle, ki smo ga imeli tu s seboj, je bilo nenavadna krasotica." "Nič nisem opazil," sem de-! med vseh najlepše obleke, jal. 1 (ualje sledi J slim, da bi se lahko tako Moja sedanja žena je §oS , — živiva pa v Horse CreekuP; Laramiejem. šošonke dela]0 L%SSSSX3tSSXS3S3tS3£XSSSS3g3SXXXja0a0SSX3SXWl>aBtX>a»SSSSS30000K Kadar greste na avtomobilsko turo, pridite v BIRK'S SWISS CHALET med Saranac Lake in Bloomingdale, New York na Route 3 I Telefon 1566 W. Dobra hrana, fina pijača, lepe sobe, prijazna postrežba, svež, gorski zrak, krasna jezera, cene zmerne. •SSSSSS$XSS306$$SSSmaa63eSX3006SSSS$3eXS3eSS$SSMSS3e0eS$$3k Proda se hiša s 4 sobami, garaža, kopalnica, velika klet in lep vrt. Vse-v dobrem stanju. Cena samo $2500. Vpraša se na 18122 Syracuse Ave. Išče se ženska Ženska dobi stalno delo pri slovenski družini brez otrok. — Lahko ostane čez noč. Splošna gospodinjska dela. Sprejme se j tudi z enim otrokom. Istotam se odda tudi dve sobi, pripravne za | pečlarja. — Za več pojasnila sej obrnite na na 434 East 157th St. Dekla dobi službo V modni trgovini dobi dekle službo. Mora imeti trgovske i skušnje in mora znati govoriti slovensko in angleško. Za več pojasnila naj se zglasi pri Ka-lish Department Store, 7010 St. Clair Ave. Kampanja za "Cankarjev glasnik" sedaj v teku... CANKARJEV GLASNIK mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike! AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE ŠE DANES l NAROČNINA JE: za celo leto $3 — za pol leta $1.50 — za 4 mesece $1 Kdor tekom kampanja pošlje en dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnin« kreditirana za pet mesecev. CANKARJEV GLASNIK 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio VELIKA NAKUPOV ALSKA RAZPRODAJA Srečni nakup od Frank Suhadolnikove zaloge I čevljev na 6107 St. Clair Ave. 1 KUPLJENO PO ZELO NIZKI CENI Čevlje za celo družino tako znane trgovske znamke kot Crosby Square, Air Steps — Roblee — Buster Brown — Red Goose in dosti drugih. MORAJO BITI PRODANI SEDAJ PO ZELO NIZKI CENI Razprodaja se prične 8. avgusta in bo trajala 10 dni. Dva in tri pare čevljev za Tukaj je nekaj obutve izmed mnoge,1' ki je na razprodaji ceno enega para. Ena zaloga finih ženskih čevljev. Straps, pumps, ali ties; vrednost do $5.00 sedaj 77 c Ena zaloga ženskih čevljev. Vrednost do $4.00, sedaj .............. 48c Ena zaloga ženskih belih čevljev. Sandals, pumps, ties................ 24c Ena zaloga Straps ali oxfords. .... otroških čevljev. 44c Ena zaloga otroških čevljev. Buster Brown ali Red Goose. Regularna cena 2.95 sedaj ............... 1.39 M Ena zaloga ženskih čevljev. Regularna cena $6.00, sedaj s.... Air Steps 1.48 Ena zaloga ženskih finih, belih čevljev. Dobra kvaliteta. Regularna cena 3.00 in 4.00. g Mora biti prodano za d Š5C Ena zaloga moških belih čevljev. Oxfords iz dobre kvalitete, tudi črni in beli; beli in rujavi; beli; črni. Regularna ^ §8 cena 4.00, sedaj Ena zaloga moških čevljev iz Wise Kid with Arch Support. Regularna cena 6.00, sedaj 3.88 Tennis shoes za dečke. Vse ere. Cena sedaj .. 44« Moških police čevljev. RegU' cena 2.95 sedaj ............ lam8 1.9$ Delovni čevlji za moške. OX' Regularna cena 2.95 sedaj ............... fords 1.6? Moški oxfords iz prave tel Ženski felt slippers 19c kože. črne ali rujave. Begu1®.' cena 5.00 5C.daj leti6 i# 2.8* Ena zaloga moških suede. črni ali oxf°> ird5. rujavi. 1. Preje Frank Suhadolnik Shoe Store 6107 St. Clair Ave. sedaj pod novim vodstvom Mandel Shoe Co. 1 w e i # i # i # i m I i H! m i i M i m ifi Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 i A # § # i Vi i I i i r i i f i i # < # » i v v % *■] < v % v