. »oyoiowt 1 Qf|

lolkovci
Domoni^ti • 9
1 iadtmj
W^oinwioKl
Kooifvc I
fr ntnfol
ankova
OVt'iu
' gomilo
i»m«fj*
Moravci
NJfovc!
murska
¿oboja
BLrakičan
fllovc
4903890056
TURNlŠČr
jegova
BEL TI I
'M? S? Ivanici]
jkonia

(futttoiil
C*} t linci
fewsovcil
adišče
Knituj
Bi VC ICO
Proline i
;l k ».
M URŠK
SMDIŠ(
>» Jjom*B{<ol
SI'od io 1
Rucmanti
Mrukot
i^mkmiiC Ji|UČofowi*
M.iUavil
l <*OV«C'
[UMIM
>R N AV A ,
tadfflCt
ledel|a\
'Gorila i
ČAKOVEC
araždin
kalnim'
PoOfvir»t
bon
rNOVl MAROF
ADOJOJ
»REG* ADA
¿o|e;0o<
Š*ln«cc
Bud inj
'DON ^ SEMNICA
ZLATAR
KRAPINS JOPLICE
rBREZNIC,
TuHai|«Ke .Topile«
ZLATAR .BISTRICA
Ooo fodrovtc
IEDEKOVCINA
49098900565,3
rr^ t*.**. u» < T 5 „O '
v w
geografski obzornik
časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo
GEOGRAFSKI OBZORNIK, časopis za geografsko vzgojo in izobraževanje. Izhaja štirikrat letno.
Izdaja Zveza geografskih društev Slovenije, Komisija za geografsko vzgojo in izobraževanje, Ljubljana, Aškerčeva 12. Uredniški odbor: dr Božo Kert, mag. Marija Košak, dr Franci Lovrenčak, Cita Marjetic, mag. Metka Špes, Maja Umek Glavni in odgovorni urednik: mag. Slavko Brinovec
Upravnik: Cita Marjetic Lektor: Miha Mohor Cena posamezne številke: za člane ZGDS 3000 din, za študente 1800 din, za nečlane in ustanove 3600 din, za inozemstvo 2400 din. Plačujte na naslov: Zveza geografskih društev Slovenije, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12 Žiro račun: 50100-678-44109 Za vsebino člankov so odgovorni avtorji sami. G O izhaja s finančno pomočjo Izobraževalne skupnosti Slovenije Tisk: Veroljub Čpajakovič
GEOGRAFSKI OBZORNIK	YU ISSN 0016-7274
leto 1988	letnik XXXV/3
KAZALO
DIDAKTIČNA PROBLEMATIKA GEOGRAFIJE barija Košak: OBRAVNAVA OSNOVNIH
DRUŽBENOGEOGRAFS1GH POJMOV	3
^lavko Brinovec : UČI1ELJEVA PRIPRAVA NA POUK	7
IZ PEDAGOŠKE PRAKSE
Stanislava BorovLak: POLARNA OBMOČJA 22 GEOGRAFSKA PROUČEVANJA IN REGIONALNO GEOGRAFSKA PROBLEMATIKA ^ranc Lovrenčak: NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI	24
DROBNE NOVICE
PRIREJA MESA (Brinovec)	35
OCENE IN POROČILA
RAZVOJ IZ POMANJKANJA IN GEOGRAFIJA LAKOTE (Gams)	42 BOHINJSKI ZBORNIK (Šifrer) 44 POKRAJINA IN LJUDJE NA BOVŠKEM (Šifrer) 46 NEKA J NOVOSTI IZ KNJIŽNICE ODDELKA ZA GEOGRA FI JO FILOZOFSKE FA KULTE1E 48 DRUŠ1VENE IN DRUGE VESTI POROČILO O DELU GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA CELJSKE REGIJE ' 50 POROČILO GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA GORENJSKE 51 POROČILO O DELU LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA V LETU 1987 52 POROČILO O DELU GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA MARIBOR V LETU 1987 54 POROČILO O DELU GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA NOVA GORICA 55
Ii
D do
didaktična problematika geografije
>C
UDK 911.3:161.1=863 UDC 911.3:161.1=20
OBRAVNAVA OSNOVNIH DRUŽBENOGEOGRAFSKIH POJMOV Marija Kosak
Dorn (1973) pravi, da pri oblikovanju družbenogeografskih pojmov veljajo podobna načela kot pri obravnavi fizičnogeografskih pojmov. Zunanji izgled družbenogeografskih objektov omogoča enak način dela, saj jih je veliko dostopnih neposrednemu opazovanju. Pri družbenogeografskih odnosih in procesih, ki prihajajo do izraza pri prostorski razporeditvi in sodelovanju različnih elementov pa so dostopni le z analizo številčno, grafično ali kartografsko prikazanih podatkov.
Marsikateri pojem o družbenogeografskih dejstvih in odnosih se oblikuje samo takrat, ko so pojasnjeni elementarni pojmi iz statističnega ekonomskega ali tehnološkega področja in če so pojasnjeni gospodarski odnosi. Številčni podatki, posebno preneseni v grafične prikaze, so zelo pomembni za razumevanje odnosov in procesov, ker omogočajo ugotavljanje dejstev na prepričljiv način.
Tudi Jovičič (1971) trdi, da so pri oblikovanju splošnih družbenogeografskih pojmov in uporabi pojmovnega znanja podobni postopki kot pri naravnogeo-grafskih pojmih. Analiziramo dano gradivo (statistično, kartografsko, slikovno, literarno) , izvedemo sintezo in posplošitev, ki pa je zaradi zahtevnosti možna predvsem na višji stopnji osnovne šole.
Družbenogeografska tematika je zelo kompleksna. Lahko bi jo razčlenili na vrsto tem: prebivalstvo, njegove aktivnosti v prostoru ter oblike naselij. Osvajanje pojmov iz tematike o prebivalstvu je zelo zahtevno. Ne moremo se zadovoljiti samo s podatki, ampak moramo pri vsakem pojmu poiskati še zgodovinsko vzročnost in ugotoviti posledičnost, učinke lega pojava in okolja.
Pojmi, ki so pojavljajo v naši učbeniški literaturi na temo prebivalstvo, so pri spoznavanju narave in družbe maloštevilni (samo dva: narod, narodnost
J£	v	w
mag. geog., višja predavateljica, Pedagoška akademija, 61000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad, glej izvleček na koncu Obzornika
kar je zaradi njihove zahtevnosti popolnoma razumljivo. Obravnava teh pojmov v 6., 7. in 8. razredu je bolj pogosta. Teme ter v njih izpostavljeni pojmi kažejo predvsem na človeka in njegove aktivnosti, ki so pomembne za spremembe v geografskem okolju. Vaeh pojmov iz te tematike je okrog 40. Med temi se najpogosteje pojavljajo pojmi, kolje npr. narod, za katerega nimamo v učbenikih definicije. Povzeto po Slovarju slovenskega knjižnega jezika: narod je skupnost ljudi, navadno na določenem ozemlju, ki so zgodovinsko, jezikovno in kulturno gospodarsko povezani in imajo skupno zavest. Definicija je za oatovno šolo dosti zapletena, posebno še, če upoštevamo, da se'ta pojem uporablja v 4. razredu. Tudi pojem narodnosti je uporabljen že pri spoznavanju družbo v 4. in 5. razredu, vendar brez definicije.
Od 6. razreda dalje je zelo pogosto uporabljen pojem prebivalstvo, za katerega tudi ne zasledimo definicije (skupnost ljudi, ki prebivajo na določenem ozemlju, Leksikon, CZ, Geografija 1977). Enake značilnosti zasledimo tudi pri pojmih, ki so uporabljeni v neposredni povezavi s pojmom prebivalstvo.
Pojmi, ki jih osvajajo učenci pri pouku gbografije in so v neposredni zvezi s pojmom prebivalstvo, so še: beg z dežele (zanimivo, da ni nobenega problema pri razumevanju tega pojma, čeprav pojem izpričuje proces), civilizacija (1), pojem, ki ni definiran v učbeniku in se ga obravnava kot vsakdanji izraz, v resnici pa je dokaj zahteven.
Pojem cteagrarizacija spoznajo le učenci 8. razredov kot značilni proces v povojnem razvoju Jugoslavije. Pojmi kaste, farmarji, peoni, rasizem, rasna diskriminacija, rezervat, so pojmi, ki jih učenci spoznajo v 7. razredu in se razen pri določenih temah ne uporabljajo. Zaradi tega je njihovo obvladanje v kasnejših obdobjih različno.
Druga pomembna skupina družbenogeografskih pojmov so pojmi iz gospodarstva. Za njihovo opredelitev se navadno naslonimo na delitev na gospodarske panoge. To so pojmi, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju in osvajanje teh pojmov je pomembno za razumevanje določene regije.
Pojem gospodarstvo pomeni: proizvodnja, razporejanje in uporaba materialnih dobrin. V nobenem učbeniku ne zasledimo njegove definicije, čeprav se pojem pogosto uporablja. Analiza same definicije bi prispevala k odpravi napake, ko učenci pogosto pojem gospodarstvo enačijo s pojmom proizvodnja.
1) Definicija pojma civilizacija je ena izmed stopenj v zgodovinskem razvoju človeštva, povezana z delitvijo dela in razcvetom blagovne proizvodnje (Slovar tujk, 1968).
4
Pojmi, ki opredeljujejo gospodarske objekte, so dostopni neposrednemu opazovanju (tovarna, polje, ceste itd.) in osvojitev teh pojmov ne predstavlja nobenih težav. Toda pojmi, ki označujejo gospodarske odnose in procese in so odraz součinkovanja različnih dejavnikov, so nedostopni neposrednemu opazovanju. Ti odnosi se izražajo številčno in se prikazujejo statistično in kartografsko.
Zato je pogoj za osvajanje teh pojmov obilica informativnega gradiva in sposobnost za razumevanje vrste medsebojnih odnosov in soodvisnosti.
Tabele, ki jih imamo v nekaterih učbenikih, kažejo na medsebojne odnose dejavnikov, na podlagi česar lahko razvrščamo določene pojme oziroma vrednotimo njihov značaj.
Za osvajanje družbenogeografskih pojmov so dobrodošli tudi kartogrami, ki izražajo razmere in težnje razvoja v neki gospodarski panogi ter razmerje med določenim ozemljem in gospodarskimi panogami. S tem olajšujemo postopek osvajanja pojmov.
Tudi slike in filmi pomagajo pri osvajanju gospodarskih pojmov. Z njimi lahko pokažemo vrsto gospodarskih objektov, proizvodov in proizvajalnih sredstev. Tako se vsebina konkretizira in omogoča večjo aktivizacijo učencev, kar je tudi eden od pogojev za uspešno osvajanje pojmov.
Naselja predstavljajo posebno kategorijo prostorskega pojava. So nekaj tipičnega za določeno območje. Kljub temu se jim pri pouku posveča majhna pozornost. V vseh osmih lotih osnovnošolskega izobraževanja je le 26 pojmov iz tega tematskega sklopa. Običajno ima naselje ime. Vzporedno z imenom se obravnavajo znaki, ki so karakteristični za individualni pojem in njegovi splošni znaki, ki jih srečamo pri kateremkoli predstavniku istega pojma.
Za obravnavanje pojma naselje so primerne ekskurzije, kjer se lahko spozna fiziognomija naselja, njegova struktura pa tudi nekatere funkcijo. Dobro se opazijo dimenzije naselja, posebno razlike med mestom in vasjo, med luko in rudarskim središčem, med turističnim in industrijskim naseljem.
Poleg ekskurzije so koristne slike, filmi. Serija slik omogoča primerjavo naselij in ugotovitev bistvenih značilnosti.
Če bi na primer skušali s slikami pridobiti pojem obcestna vas, bi učencem pokazali slike različnih obcestnih vasi. Ko bomo iskali skupne značilnosti, bodo učenci spoznali, da za pojem obcestna vas ni pomembno, ali so hiše lesene ali zidane, krite S korci ali slamo, ampak da je skupna značilnost v tem, da so hiše razvrščene ob cesti.
5
Tucli karte so nepogrešljivo sredstvo pri osvajanju pojma naselje, posebno karte velikega merila in načrti.
Naselje vedno opredelimo glede na njegovo lego, vpliv naravnih in družbenih dejavnikov. Posebno pozornost posvečamo razvoju naselja, ki z marsičim prispeva k osvajanju pojma (zgodovinski vpliv v posameznih obdobjih daje svojevrsten pečat: Stari trg, Novi trg itd.).
Navedenih nekaj primerov družbenogeografskih pojmov kaže, da njihova obravnava zahteva vrsto infqrmacij in predznanja. Zato ni nič presenetljivega, da jih vključujemo v pouk spoznavanja narave in družbo, veliko manj kot pozneje pri pouku spoznavanja družbe in zemljepisa, ko je boljše razumevanje zapletenih gospodarskih odnosov. Potrjuje se le eno pravilo, da splošno znanje pridobivamo na posebnih primerih. Družbenogeografski pojmi se uporabljajo, poglabljajo in razširjajo pri spoznavanju različnih geografskih enot. V tem procesu se postopno sistemizirajo in posplošujejo. Za njihovo temeljito osvajanje je potrebna uporaba različnih učnih pripomočkov in izbira ustreznih učnih metod.
6

UDK 911:371.12:371.3:(075.5) = 863 UDC 911:371.12:371.3:(075.5) = 20
UČITELJEVA PRIPIIA VA NA POUK (Nadaljevanje)
Slavko Drinovec
4. Podrobna učna priprava
Najpomembnejši del učiteljeve priprave je konkretna priprava na učno uro.
V	njej učitelj členi in razporeja učne vsebine na podlagi učnega načrta. Iz tematskega pripravljanja ima opredeljeno zaporedje obravnavanja in čas, medlem ko pri obsegu obravnavanja določi učno vsebino posameznih etap učnega procesa, tako da zgradi smiselni odnos med posameznimi elementi učne ure od začetka do konca učne ure. Nastaja program, s katerim učilelj natančno odmeri vse, kar bo v učhi uri počel sam, in opredeli aktivnosti učencev.
V	praksi pogosto zapostavljamo to delo. Učitelji ne upoštevajo številnih elementov učnega procesa: od didaktičnega do spoznavnega, psihološkega in metodičnega. Učiteljeva dolžnost je, da v podrobni učni pripravi odmeri etape vzgojnoizobraževalnega procesa od uvajanja ali pripravljanja do osvajanja novih učnih vsebin, urjenja ali vadenja ter ponavljanja. Tako oblikuje potek pouka. Redkokdaj učna ura vsebuje vse etape. Se slabše pa je, če prevladuje ena sama strukturna komponenta, na primer osvajanje ali obravnavanje novih učnih vsebin. Zaporedje etap pouka se sicer spreminja od ure do ure, da se tako izognemo monotonosti in nadomestimo tiste sestavine, ki so bile v prejšnjih urah izpuščene.
Strukturo učne ure opredeljuje tudi uporaba didaktičnih oblik.
Učna strategija za posamezne etape učne ure nazorno kaže, da je potrebno v etapah preveriti aktivnost učitelja in učencev. Opažamo, da nekatere komponente strukture učne ure učitelji opuščajo ali pa jim odmerjajo premalo časa. Vse več je primerov uveljavljanja samo ene etape osvajanja ali uvajanja učnih vsebin. Redkokdaj je vključeno tudi urjenje in vadenje. Marsikje poteka učna ura iz ure v uro enako, po istem zaporedju in trajanju posameznih elementov.
mag. geog., Srednja šola pedagoške, računalniške in naravoslovno matematične usmeritve, 64000 Kranj, Koroška cesta 13, glej izvleček na koncu Obzornika
Podrobna učna priprava zajema strokovno ali vsebinsko pripravo. V njej učilelj opredeli, kaj bo obravnaval ler v kakšnem zaporedju in obsegu. To delo učitelju ne bi smelo predstavljati posebne težave. Z diplomo je dokazal, da je strokovno usposobljen za delo. Učitelji pa se premalo zavedajo, da sama diploma ne zadošča za uspešno vzgojnoizobraževalno delo. Po končanem študiju mora geograf neprestano spremljati razvoj znanosti, osvajali nove vsebine, jih vključevali v pouk in ga na ta način aktualizirati. Prav tako bi moral slediti strokovni literaturi in vsaj na nekatere novosti opozarjati ludi učence.
Drugi del metodične priprave zajema pedacfoško pripravo. Učitelj določi, kako bo obravnaval posamezne vsebine. Ta del priprave je za strokovno usposobljenega učitelja najpomembnejši. V njej se odloči za didaktično predelavo znanstvenih vsebin, ki jih bo obravnaval v učni uri. Pravilno dimenzionirana učna vsebina glede na intenzivnost organizacijsko struklu-ira učno uro. Učitelj izbere ustrezne vire znanja, določi učila in učna sredstva, izbere aktivnost za vadenje, zagotovi si pripomočke za svoje delo in določi vsebino produktivnega ponavljanja.
Učilelj mora poskrbeti tudi za organizacijsko materialno tehnično pripravo. Z njo ustvarja objektivne možnosti za normalno izvajanje učnega dela. Ureditev delovnega mesta, predvsem pa učilnice za pouk geografije, pomeni še dodatno stimulacijo učencem. Učenci so z vstopom v geografsko učilnico deloma že motivirani za pouk geografije. Učitelj mora pripraviti in preveriti delovanje učnih sredstev, določili njihovo vključevanje v pouk in ludi preveriti delovanje raznovrstnih tehničnih naprav. Okvara učnih sredstev dekoncentrira učence, to pa pomeni upad interesa, delovne vneme in želje po znanju.
Učitelju se ne sme zgoditi, da pride v razred in zemljevida nima kam obesili ali postaviti. Če hočemo projicirati, moramo imeti osnovne pogoje, da lahko do projekcije pride. Imeti moramo vtičnico, aparat in projekcijsko platno.
Psihološka priprava nalaga učitelju dolžnost, da je zanesljiv in suveren tako glede vsebin kot ludi poteka učne ure in uporabe različnih tehničnih sredstev. Ta občutek učitelj dobi, ko so vse priprave uspešno zaključene. Učilelj mora bili v razredu urejen. Svojega trenutnega ne razpoloženja ne sme prenašali na druge.
5. Pisna priprava na pouk
Kar doživljamo na področju uvajanja učil in opreme učilnic, se kaže tudi pri pripravljanju na pouk. Kaže se v spremenjenem načinu dela učitelja, v njegovem stilu pedagoškega dela. To potegne za sabo ludi učno pripravo, ki se danes razlikuje od priprav, kakršne so delali učitelji včasih. Govori-
8
mo o sodobni pedagoški pripravi. Gro za celoten sklop dejavnosti, ki jili izvajajo med uro tako učitelj kol tudi učenci. Glavne značilnosti lake priprave so, da ne izhaja samo iz učitelja in ni samo njemu namenjena, ne izhaja iz predpostavk, da bodo vse, kar učitelj pove, učenci dojeli in osvojili. Taka je bila tradicionalna priprava. V njej ni bilo govora o razvijanju učenčeve ustvarjalnosti. Priprava je bila delana samo za to, da bi načrtovano delo teklo nemoteno. V tej pripravi ni bila opredeljena aktivnost" učencev. S tako pripravo je bil celoten pouk neproblemski: način podajanja vsebin postane smoter pouka, namesto da bi razvijali in usposabljali učence za bodoče samostojno delo.
Sodobna priprava izhaja iz učenca in je učencu ludi namenjena. Velik poudarek je na motivaciji, ker se učitelj zaveda, da ni učenja brez ustrezne podkrepitve. Kako jo izvesti, je prepuščeno učitelju. Priprava ni izključno namenjena učencem, namenjena je ludi učitelju. Z njeno pomočjo naj bi dosegel najbolj učinkovit pouk. Učence mora motivirati, da se zavestno vključujejo v pouk. Motivacija naj.bo čimbolj učinkovita in trajna. Motivirati jih mora na različne načine: z demonstracijo, projiciranjem, eksperimentiranjem. Taka motivacija učence pritegne, zavestno se vključujejo v proces osyajanja novih vsebin. Mnogi učitelji tako pripravo zavračajo. Pravijo, da je to izguba časa, da je tak način dela v razredu prepočasen, da bi osvojili v razredu vse liste vsebine, ki jih nalaga učni načrt. Najbrž je tako delo v prvi fazi res počasnejše, ker nanj nismo navajeni pa tudi učenci se mu počasneje prilagodijo. Tak način ne zastavlja problemov, ki jih rešujemo s pomočjo učbenikov, literature in učil. Ko pa metodo osvojimo, je hitrost in učinkovitost dela večja. Učenci pa so veliko bolj aktivni.
Pisna priprava na pouk je zapleteno delo. Napisati jo moramo čim krajše, da bo učitelju v pomoč za jasno orientacijo pri učnem delu (5-262). Večina šol ima zanjo pripravljene obrazce, ki se med seboj včasili močno razlikujejo. Treba bi jih bilo poenotiti in ponuditi vsem učiteljem. Na ta način bi racionalizirali učiteljev čas, odpravili nepotrebno administrira-nje, hkrati pa bi imeli na voljo bolj objektivno gradivo za formativno eval-vacijo pouka.
Učna priprava
Program ..................................Razred ..........
Predmet.................
Učna tema...............
Učna enota................
Operativni vzgojnoizobraževalni smotri............................
Učne oblike: frontalna, skupinska, delo v dvojicah, individualno delo . Učne metode....................................................
Učila in učni pripomočki
Novi pojmi..............................................
Potek dela
Delo učitelja:_A k ti vn os t uče nco v:
V tako pripravljen obrazec vpišemo najprej razred, v katerem bomo imeli učno uro. V srednji šoli pa tudi program. Nato opredelimo učno temo ali celoto. Z učno celoto (kompleksom) opredeljujemo širše zaokrožena poglavja, medtem ko se učna tema razlikuje glede na obseg vsebin. Učna enota pa je obseg učne vsebine, odmerjen z eno učno uro ali dvema urama (kadar sta skupaj v bloku).
Zelo pomembno je operativno izražanje vzgojnoizobraževalnih smotrov. Kako bomo te smotre izražali, je odvisno od usposobljenosti učiteljev, da jih bolj ali manj operativno izrazijo. V njih poudarimo združeno vlogo procesa, proces vzgajanja in izobraževanja, ki sta neločljivo povezana. Vzgojnoizobraževalni smotri morajo biti konkretizirani, to je: jasno in predvsem enopomensko opredeljeni. Z njimi nam mora biti jasno, kaj hočemo v določeni uri doseči. Ob določeni vsebini mora bili jasno ne samo, kaj v njej pove učitelj, temveč tudi, kaj morajo znati učenci. Kaj morajo našteti, kaj razložiti in kaj morajo ovrednotiti. Učitelj mora opredelili aktivnost, s katero bodo učenci dokazali, da so smoter dosegli. Operativne smotre opisujemo z dovršnimi enopomenskimi glagoli, s katerimi učenec dokaže, da je smotre dosegel. Na primer, učenci našlejejo:
-	vrsto vulkanov,
-	poiščejo vzroke za nastanek kraških pojavov,
-	primerjajo obale A tlantskega in Indijskega oceana,
-	razložijo odvisnost rečnega režima od podnebja.
Hkrati moramo opredeliti tudi pogoje, s katerimi učenec dokaže, da je smoter dosegel. Na primer: v nemo karto Jugoslavije mora vpisati razvodnice, na zemljevidu pokaže razvrstitev nekega pojava. Istočasno pa opredelimo minimalne pogoje, ki še zadoščajo za pozitivno oceno. Recimo, našlejejo vsaj tri klimatske faklorje, imenujejo tri tipe podnebij zmernega pasu.
Za pouk geografije so posebej pomembni kognitivni ali spoznavni smotri, ki jih klasificiramo v dve skupini: v nižje smotre, kamor spada znanje, razumevanje in uporaba tega znanja, in višje smotre, kamor štejemo predvsem analizo, sintezo, vrednotenje. Opredeljevanje smotrov nižje vrste je
10
preprostejše, pri višjih pa lahko prihaja do navzkrižij, ker se opisi in naloge ne prekrivajo. Razvrstitev smotrov je odvisna od več dejavnikov: od oblike obravnavane snovi (včasih je ne moremo ovrednotiti), od predznanja učencev (če je slabše, se zadovoljujemo z nižjimi smotri: naštej, razloži in uporabi) in od sposobnosti učencev samih.
Posamezni smotri obsegajo predvsem tele stopnje:
Od učencev zahtevamo, da reproducirajo tiste vsebine, ki smo jih pri obravnavi nove snovi povedali. Qre za več kategorij znanja. Prva je znanje posebnih podrobnosti, to je predvsem poznavanje^ terminologije in simbolov. To je najmanj, kar morajo učenci poznati. Druga skupina predstavlja poznavanje specifičnih dejstev (velikost Jugoslavije, imena najpomembnejših rek). Tretja kategorija je poznavanje konvencij. Učenci morajo znati opredeliti časovne pasove (kje so, kako obsežni so, kaj pomenijo). Poznati morajo toplotne pasove. Sledi poznavanje tendenc in zaporedij, v to skupino spada poznavanje vegetacijskih pasov. Učenec jih mora razložiti in ugotoviti relativne razlike med njiini v Alpah, Južni Ameriki in Etiopiji. Poznavanje klasifikacij zahteva opredeljevanje različnih vrst prsti, podnebij, vegetacije. Prav tako spadajo sem različne-delitve : naravnogeografska, družbe noge ogr a fska, funkcijska, administrativna regionalizacija. Poznavanje kriterijev pomeni, da učenci poznajo razmestitvene dejavnike industrije, ki jih morajo razdeliti na naravnogeografske in družbenogeografske in vsakega posebej opredeliti. Pri poznavanju metodologije morajo poznati načine zbiranja podatkov. V poznavanje teorij spada poznavanje We gene rje ve teorije o premikanju kontinentov in poznavanje Davisovih erozijskih ciklov.
Razumevanje učenci dosežejo s prenosom znanja na nek podoben primer. Gre za interpretacijo, ko iz oblike naselja ugotavljajo njegove značilnosti in s tem njegov razvoj. Z ekstrapolacijo pa iz demografskega režima prikažejo razvoj prebivalstva.
Uporabno znanje dokažejo z uporabo znanih dejstev na novih razlagah. Njihovo razumevanje prikažejo učenci takrat, ko rešujejo nek problem, pa ga razrešijo, ko se domislijo, katera znana dejstva morajo pri tem upoštevati.
Z analizo učenci pokrajine razčlenjujejo na posamezne dele, s sintezo posamezne elemente združujejo v celoto. Vrednotenje pa je takrat, ko izrazijo sodbo, ali so neke ideje dobre ali ne.
Operativno oblikovani vzgojnoizobraževalni smotri omogočajo, da načrtovanje (priprava), izvajanje (pouk sam) in vrednotenje (ocenjevanje) povežemo v celoto. Z uporabo operativno oblikovanih smotrov postajajo rezultati našega dela otipljivejši. Če imamo postavljene kriterije, ni težko opredeliti, kaj učenci znajo. Tako oblikovani smotri dajo osnovo za indi-vidualizacijo, večajo učinkovitost pouka, saj so učenci za svoje delo bolje motivirani. Tudi preverjanje učenčevega znanja je zaradi tega natančnejše.
11
Največja slabost operativnega oblikovanja smotrov pa je ta, da vseh smotrov ni mogoče opera tivno izrazi d. To velja zlasti za smotre višje stopnje. Včasih s tem vsebitie lahko tako razdrobimo, da izgubimo celoto (6-96).
V naslednjo rubriko vpišemo učne oblike. V sodobni jugoslovanski didaktični literaturi poznamo štiri oblike dela. Te so: frontalna, skupinska, delo v dvojicah in individualno delo. Iz navedenega izhaja, da poznamo dva sistema poučevanja: neposrednega, ki se izvaja s frontalnim, skupinskim ali kolektivnim delom, in posredno poučevanje, kjer so učenci v neposrednem razmerju do učnih vsebin, pravimo mu samostojno učenje in samo-izobraževanje. Prav bi bilo, da so oblike zb natisnjene in da jih učitelj samo podčrtuje.
Podobno velja tudi za učne metode. Uveljaviti je potrebno vse tiste metode, ki jih sodobna metodika in didaktika poznala in priznavata. Te metode so v geografski literaturi jasno opredeljene.
UČna sredstva deli sodobna pedagogika na učila in učne pripomočke. Učila so vir znanja in informacij: uporabljajo jih učenci pod učiteljevim vodstvom ali pa samostojno. Učni pripomočki pa so tista učna sredstva, ki le posredno pomagajo pri pridobivanju znanja in informacij, na primer: grafoskop, diaprojektor, videorekorder itd.
Melodično didaktični del učne priprave zaključujemo z novimi pojmi. Če hoče učitelj opredeliti to pojme, mora temeljito poznati učne načrte geografije na vseh predhodnih stopnjah. Za realizacijo tega dela bi morali imeti jasno opredeljene pojme v posameznih razredih osnovnih in srednjih šol.
Vsebinski del priprave oblikujemo v rubriki Potek dela. Učitelj tu skicira zaporednost komponent učnega procesa: od uvajanja, osvajanja novih učnih vsebin do urjenja, ponavljanja in preverjanja. Uvodna motivacija je učencem motiv in spodbuda ter impulz za delo v razredu. Učitelj jo lahko realizira v različnih oblikah: v obliki ekr.jierimenta, anekdote, z razgovorom o težavah, ki so jih imeli pri reševanju naloge, lahko jih motivira z uporabo različnih učil, aktualnih dogodkov ali pa z razgovorom o težavah, ki so se pojavile pri učenju. Del motivacije jo tudi napoved smotrov, ki jih v tej učni uri zasledujemo. Prav ta napoved lahko učence uspešno motivira za nadaljnje delo. Videli bodo, če bodo sledili pouku, kaj bodo na koncu ure znali, kaj bodo znali našteti, kaj primerjati, kaj vrednotiti itd.
Osvajanje novih vsebin je osrednji del učne ure. V njej je opredeljena aktivnost učitelja in učencev. Učitelj vse bolj postaja organizator, manj pa posredovalec novih spoznanj in v taki vlogi daje učencem navodila. Med posameznimi učnimi koraki učenci dobe dodatno motivacijo. V učni pripravi mora biti učenec upoštevan kot subjekt, kot osebnost in zato je v pripravi opredeljena tudi dejavnost učencev. Učenci imajo v tej fazi možnost, da sprašujejo in razpravljajo. Učila, ki jih imamo na razpolago, so namenjeno
12
njim. Uporabljajo jih sami, z njimi rokujejo in se z njimi tudi učijo (7-171).
Uvajanje poteka tako, da učenci z ■učiteljevo pomočjo povezujejo in predelujejo vse tiste vsebine, do katerih so prišli. Če je kakšna postavljena trditev napačna, je dolžnost učitelja, da na to opozori učence. Prav tako jih mora opozoriti na zanimivosti, do katerih so v tej etapi prišli. Učitelj ne ocenjuje in ne sprašuje, ampak na drugačen način vrednoti delo. Opiše kriterije, po katerih so učenci prišli do posameznih zaključkov, in si ob tem izdela načrt za prihodnjo uro.
Preverjanje in ponavljanje sta tisti etapi v ¿trukluri učne ure, ki imata različen obseg in dolžino. Od vsebin je odvisno, kako bo učitelj ta del učne ure oblikoval. Včasih prevladuje ena, včasih druga.
6. Primer podrobne učne priprave
Učna enota :	Proizvodnja energije
Učna tema:	Naravnogeografske osnove za proizvodnjo energije
Operativni vizgojnoizobraževalni smotri:
Učenci:
-	našlejejo pomen energije za gospodarstvo,
-	razložijo porabo energije pri nas,
-	razložijo strukturo porabe energijo,
-	vrednotijo tako strukturo za bodoči gospodarski razvoj,
-	naštejejo najpomembnejša nahajališča energetskih virov,
-	vrednotijo zaloge energije za prihodnji razvoj.
fron talna razgovorna
stenska karta Jugoslavije, prosojnice, tabele, diagrami ekvivalentni premog, brutto moč
Aktivnost učencev:
Povedo o oddaji: kaj so videli, kakšni problemi so porajajo, zakaj prihaja do toga.
Učne oblike: Učne metode: Učila: Novi pojmi:
Potek dela Delo učitelja:
1. Motivacija: Ali sle gledali zadnji tednik? Kaj ste videli v zvezi s proizvodnjojin porabo energijo? Kaj pomeni letošnja mila zima za proizvajalce premoga? Napoved: Obravnavali bomo naravnogeografske osnove za proizvodnjo energije. Če boste sodelovali, boste na koncu našteli pomen energije za gospodarstvo, razložili porabo energije pri nas, našteli najpomembnejša naha-
13
kilogramov
|	~| črni premog (kg)
rjovi premog s 0,28 kg črnega premoga
i
kg nafte = 1,43 kg č.p.
] m* plina = 1,1 kg č.p.
[jppffl kWh elektr. energije ; 0,4 kg č.p.
O	č?
r-	> i=
m	m m
o--
m	S
TO O rn
o< O
TO < > - m ^
-r, Z <
m S S 2 9 §
Ofzo O m on
14
jališča energetskih virov in ovrednotili zaloge energije za prihodnji gospodarski razvoj.
Osvajanje
a Kaj pomeni energija za gospodarstvo države?
Potreba po energiji močno narašča. V zadnjih 25 letih smo porabili več energije kot pred tem v vsej človeški preteklosti.
Cd česa je odvisno pridobivanje primarne energije?
b Poraba energije
Kako primerjamo posamezne vrste primarne energije med seboj? Koliko je to?
Kako je naraščala poraba energije v zadnjih 30 le tih (diagram) in kakšna je poraba na prebivalca? Proizvodnja energije ne pokriva porabe. Uvažamo energijo, približno Pojavi se primanjkljaj okoli 34%. Kako 1/3. ga nadoknadimo?
Kakšne vrste energije predvsem uva- Nafto, zemeljski plin. žamo?
c Struktura porabe
Povojni večino porabljene energije predstavlja poraba premoga. Tehnični razvoj
zahteva veliko tekočih goriv.	Analiza diagrama.
Po naftni krizi 73-79 ima velik pomen
zemeljski plin. Zaradi varstva okolja
postaja pomembna vodna energija.
Kako pokrivamo primanjkljaj posameznih
vrst energije? Kje je največji primanjkljaj? Največji primanjkljaj je
pri nafti - 65,1% in jo uvažamo. Skoraj polovico porabljenega zemeljskega plina uvozimo - 47,9%. Trda goriva ne predstavljajo velikih porabnikov. Uvažamo le 13,4% teh goriv.
Vodno energijo celo izvažamo.
č Proizvodnja in razmestitev energije. Premog. Kakšne vrste premoga poznamo?
Od nje je odvisna industrijska proizvodnja. Po njej opredeljujemo stopnjo gospodarske razvitosti države. Po porabi energije na prebivalca sklepamo na gospodarsko moč države. Od geološke zgradbe, reliefne oblikovitosti, podnebja.
Po enoti ekvivalentnega premoga.
A naliza diagrama. A naliza diagrama.
15
	55
	50-
O C7>	45-
S 01	40-
ca. O C7>	35 -
C t— »O	30-
>• OJ	25-
C	20-
	
JC C	15-
e	10-
»	5 -
					
					J
si	upnc	pc	raba		/
				/	
					/
					J
			/	-J	
		V			
>					
	-sku	Dna	sroiz	/odn;	a
					
1950 56 61 66 71 76 BI leto
PROIZVODNJA IN PORABA PRIMARNE ENERGIJE V SFRJ 1950-1981
PORABA
PROIZVODNJA
hidro-energija
nafta
%
100
90 807060 50 40-1 30 20 1001950 55 60 65 70 75 BOBI 1950 55 60 65 70 75 80 B1 leto STRUKTURA PROIZVODNJE IN PORABE PRIMARNE ENERGIJE V SFRJUGOSLAVIJI 1950-1981
-premog
16
PROIZVODNJA PREMOGA NAFTE IN ZEM. PLINA milijonov ton
							/	
						prem		1
□						./	/	
* o						/		
-3 g		>		/ n	ifta			
L								
1					zem	plin		-
194 5 50 5 5 6 0 6 5 70 7 5 80 85 9 0 leto
STRUKTURA PORABE PRIMARNE ENER6IJE V SFR JUGOSLAVIJI (» %) 1950	1960	' 1970	1980
premog
nafta
1 j hidroenergija
ENERGETSKI POLOŽAJ SFR JUGOSLAVIJE V EVROPI
proizvodnja: premoga
surove nafte
hidroenergije (1981)
17
Katerega je pri nas največ in najmanj? Zakaj pretežno uporabljamo premog?
Kje so nahajališča premoga?
Zaloge premoga cenijo na 22 milijard
ton.
Nafta
Zakaj vse uporabljamo nafto?
Nahajališča nafte Potreba po nafti
Kje jo iščemo?
Zaloge nafte cenimo na 94 milijonov ton. Zemeljski plin
Kaj je z zemeljskim plinom na svetovnem trgu?
Nahajališča in proizvodnja Zaloge zenyljskega plina cenijo na 50 milijard m . Vodna sila
Kakšne so reke pri nas? Kaj vpliva na vodnatost?
Urutto moč naših voda je 110 milijard kWh, tehnično jih lahko izkoristimo 63,7 milijard kWh, dejansko izkoriščenih pa je 40%. Moč različnih povodij. Tehnični potencial posameznih rek.
Največ lignita, najmanj črnega. Kurjenje v termoelektrarnah, ogrevanje. A naliza karte.
Kot energetski vir, za promet in pomembno surovino v kemiji-
A naliza karte. Velika. Doma jo načrpamo malo. Veliko uvažamo, čez 10 milijonov ton. V Primorju - platforma Panon.
Velika ponudba. A naliza karte.
Vodna te.
Podnebje, kamninska sestava, relief.
A naliza karte.
3.	Vadenje
Učenci povedo pomen in pogoje za proizvodnjo energije. Ugotovijo, kakšna je poraba energije in kaj to pomeni za naš razvoj. Razložijo strukturo porabe energije. Vrednotijo proizvodnjo energije za gospodarski razvoj. Vrednotijo posamezne vrste energije-pri onesnaževanju okolja.
4.	Naloge
Učenci v samo karto vnesejo naj pome m bne j ša n a ha ja 1 i šč a premoga, nafte in zemeljskega plina. Označijo reke z največjim vodnim potencialom.
18
—A
lignit 4.303.000 ton (7 2%)
Premog
sfr jugoslavija
črni premog 379.000 ton rjavi premog 12.135.000ton @ lignit 59.359.000 ton
Ni O
«P
sfr jugoslavija
^ ^	o
i® naftna polja,črpališča 3.867.000ton
.. . .. območja iskanja nafte
■ rafinerije
_____naftovod
_plinovod (delno v obratovanju, 2.88 7.000 000 mJ
večinoma v načrtu)
sr hrvatska
NAFTA'. 2.757.000 ton.(71,29°/o) ZEMELJSKI PLIN : 1.973.000.000 m1; (68,3;%)
Nafta in zemeljski plin
sap vojvodina
nafta: 1.108.000 ton;(2B,65%)
ZEM.PLIN: 902.000.000ni (31,24%)
S tako pripravo se učitelj lahko poglobi v lastno delo. Po končani učni uri se lahko vpraša, ali je pouk potekal tako, kot je bil zastavljen (planiran), ali so bili učenci zadosti aktivni, ali so bile zaposlitve ustrezne, ali so bili učenci zadosti motivirani, ali so bila izbrana prava učila. Ta vprašanja se postavljajo predvsem takrat, ko ugotavljamo, da nismo dosegli smotrov, ki smo jih postavili. Hkrati je to tudi možnost ugotavljanja napredka posameznih učencev. Priprava nam omogoča, da učenca čimbolj vključujemo v pouk, ga aktiviramo. S tako oblikovano pripravo bomo dosegli večjo aktivnost učencev, bolj učinkovit pouk in zadovoljstvo učitelja in učencev bo večje.
Literatura
1.	Ivan A ndolšek: Osnove didaktike, Zavod za šolstvo SRS, Ljubljana 1973
2.	Vujadin 13. Rudič: Metodika nastave geografije, Naučila knjiga, Beograd
3.	Vojislav Sekulovič: Metodika nastave geografije, Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1981
4.	Ana Tomič : Strukturi ran je učne priprave.
5.	Vladimir Poljak: Didaktika, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1974
6.	Barica Marentič-Požarnik: Pomen operativnega oblikovanja vzgojnoizo-' braževalnih sredstev za uspešnejši pouk, Sodobno pedagoško delo,
Zavod SR Slovenije za šolstvo, Ljubljana 1976
7.	Ana Tomič: Strukturiranje učne priprave, Sodobno pedagoško delo, Zavod SR Slovenije, Ljubljana 1976
1982

i!
K
iz pedagoške prakse
UDK 913:(073)(98/99) =863 UDC 913:(073)(98/99) = 20
POLARNA OBMOČJA (Pcxlrobna učna priprava) Stanislava Borovšak
Za učno temo "Polarna območja" sem izbrala TV sekvenco, ker imamo posneto TV učno uro, ki jo je pred leti predvajala R'1V Ljubljana. Kljub prenovi učnega načrta delim temo Polarna območja na dve učni uri: na bbrav-navo Arktike in Antarktike , saj so ta območja oddaljena in malo poznana, za učence pa zelo zanimiva. TV sekvenco Antarktike v svoji praksi različno uporabljam - npr. kot uvodno motivacijo (pri tem uporabim le del sek-vence o raziskovanju A ntarktike), najpoggsteje pa za pridobivanje znanja v ir on talni ali skupinski obliki dela. Bolj uspešen je irontalni način, ker se pri skupinskem učenci preveč osredotočijo na zapisovanje podatkov in manj na gledanje sekvence. Manj so sproščeni, ker stalno mislijo, kako bo skupina rešila nalogo in ali bodo uspešni pri poročanju. TV oddaje spodbujajo učence k iskanju dodatnih informacij o polarnih območjih.
VIZ Velenje
TOZD Osnovna šola A iilon Aškerc
Učna priprava
Razred: 7 Predmet: Zemljepis Učna enota: Polarna območja Učna tema: Antarktika Učna oblika: frontalna
Učne metode: razgovor, razlaga, delo s tekstom, demonstracija T"V
sekvence, uporaba skice Tip učne ure : pridobivanje novega znanja
Učni pripomočki: del posnetka šolske TV oddaje, globus, zemljevid, skica
Vzgojnoizobraževalni smotri: Učenci:
-	določijo lego A ntarktike ;
-	opišejo osnovne značilnosti kontinenta;
x
pru. geog., Osnovna šola A nton A škerc , VIZ Velenje, 63320 Titovo Velenje , Jenkova 2, glej izvleček na koncu Obzornika
22
-	opišejo pojme: celinski led, ledena gora;
-	se seznanijo z odkrivanjem polarnih področij;
-	spoznajo pomen razvoja znanosti in tehnike ter njunega dopolnjevanja;
-	se seznanijo s sodelovanjem, prijateljstvom in poslanstvom različnih držav.
Literatura: 1. Oceani
2.	Odkritja in raziskovanja
3.	Od vikingov do astronavtov
Potek dela
I.	V uvodu bomo ponovili o Arktiki. Sledi napoved smotrov učne ure: Južno polarno področje bomo spoznali danes S pomočjo TV oddaje. Zvedeli bomo, kako velik je ta najbolj oddaljeni kontinent, kakšno je njegovo površje, vremenske razmere, kako so raziskovalci prispeli na južni tečaj, spoznali bomo delo znanstvenikov in pomen njihovih raziskovanj. Določim zapisnikarje, ki bodo beležili določene podatke (10 minut).
II.	Gledanje IV sekvence (12 minut).
III.	Obdelava gledane oddaje - analiza in zaključki (20 minut). Velikost Antarktike, lega, zgradba, podnebje, ledene gore, celinski led. Opis živega sveta južnega polarnega področja.
Raziskovanje Južne celine (W. Scott, Amundsen).
Pojem geofizikalnega leta - pomen znanstvenih raziskovanj v miroljubne namene. Politična razdelitev A ntarktike.
Znanstveniki dajejo lep zgled, kakšno naj bi bilo pravo sodelovanje med ljudmi.
Dopolnimo s tekstom - opis raziskovanja znanstvenikov na Antarktiki. Ob analizi uporabljamo adas (str. 144/145) in izdelujemo skico.
IV.	Domače delo: preberi tekst v učbeniku (str. 139, 140, 141) in zberi
slikovni material (3 minute).
23
geografska proučevanja in regionalno geografska problematika
UD K 911.2(213) = 863 UDC 911.2(213) = 20
NA RA VNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI Franc Lovrenčak*
Gospodarsko razvite države se nahajajo v zmernem pasu na severni in južni poluti. Države s slabo razvitim ali'razvijajoči m gospodarstvom pa se razprostirajo od ekvatorja do 45 severne geografske širine - severna Kitajska, in 50 južne geografske širine - južni Čile. Večinoma leže v tropskem, nekatere pa deloma segajo še v substropski in zmerni pas.
1. Naravnogeografske značilnosti tropskega sveta
Tropski pas je po naravnogeografškili značilnostih dokaj pester. Med severnim in južnim povratnikom, ki ga omejujeta, se kažejo velike razlike v podnebju, reliefu, prsteh in rasdinstvu. Eden glavnih vzrokov so spremembe v Sončevem obsevanju čez leto.
Osnovo večjemu delu površja v tropskem pasu dajejo stari ščiti, ki so bili nagubani že pred paleozoikom. Sedaj so že znižani in uravnani. Zunanje in notranje sile so jih preoblikovale v višavja in planote. V Južni A merila sta taki višavji Gvajansko in Brazilsko, v A friki Gvinejsko, Vzhodnoafriško in Južnoafriško višavje. Med planotami je dokaj značilna Dekanska planota. Ta višavja in Dekan so deli Gondvanskega ščita. Zgrajeni so večinoma iz melamorfnih (gnajsi) in magmatskih kamnin (graniti). Stare kamenine se pojavljajo na površju, zlasti v posameznih delih Afrike in Južne Amerike. Marsikje pa jih prekrivajo debele plasti mlajših usedlin. Te so ostale renagubane, v vodoravni legi. Zato je površje ravno.
5£
dr. geog., docent, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, glej izvleček na koncu Obzornika
Za površje tropskega pasu je značilna tudi vrsta kotlin in nižavij, zgrajenih iz sedimentov kamnin v Južni Ameriki in Afriki. V njih so se izoblikovala porečja tropskih rek. Obsežna rečna nižavja in delte so zelo pomembna za naselitev ljudi.
Ob starih ščitih in nižavjih se širijo mlada nagubana gorovja. Razprostirajo se na vzhodnem (Jugovzhodna A zija) in zahodnem (Južna A merika) robu tropskega pasu (Karta l).
Pri premikih zemeljske skorje so nastale v njej razpoke, skozi katere je prodrla magma. Iz ognjenršjcega gradiva je nastala vrsta ognjeniških gora v Afriki, Južni Ameriki in Jugovzhodni Aziji. Nekateri ognjeniki še vedno delujejo, mnogi so že ugasli. Ponekod se je lava na široko razlila in prekrila površje, 'laki lavini pokrovi se nahajajo v Indiji in Vzhodni Afriki.
Ob tektonskih premikih in vulkanizmu je prišlo v kamninah, ki gradijo posamezne dele tropskega pasu, tudi do nastanka rudnih ležišč. Tak primer so Srednji Andi. Zgrajeni so iz mezozojskih kamnin, v katere so vdrle prodornine. Ob prodorninskih žilah so nastala rudišča, zato je v tem delu gorovja veliko rud. V starih in inetamorfnih kamninah so nastale rude tudi v Afriki in Jugovzhodni Aziji.
Na podnebje tropskega pasu odločilno vpliva močno segrevanje zaradi stalne in visoke lege Sonca nad obzorjem. Zato so celo leto v večjem delu pasu visoke zračne temperature. Povprečne letne zračne temperature presegajo 18°C . Razlite v temperaturah, ki se pojavljajo ponekod, izvirajo iz razlik v nadmorski višini, geografski širini, oddaljenosti od morja in vpliva morskih tokov. Najvažnejša je razlika v nadmorski višini (primerjaj temperaturni krivulji na klimogramu Kingstona in Nairobija).
Povprečne zračne temperature v krajih ob morju in v nižinah med lotom le malo kolebajo. Predeli ob morju imajo v najtoplejših mesecih 27-30 C in v najhladnejših 22-27 C. V notranjosti celin se kažejo večje razlike med temperaturami. V najtoplejšem mesecu so zračne temperature nad 30°C in najhladnejšem tudi pod 22°C (tabela 1).
Tabela 1: Srednje zračne temperature (°C)
i
Kraj_Nadm. v. Geog.š. J F MA M J J A S O N D Letna
Zanzibar 17 m	6°C 28 28 28 27 26 26 25 25 26 26 27 28 26,6
Timbuktu 250 m 17°C 22 23 28 33 35 34 32 31 32 32 27 22 29,2 Singapur	1°C 26 27 27 27 28 27 27 27 27 27 27 27 27
V količini padavin se kažejo velike razlike med posameznimi deli tropskega pasu (karta 2).
25
s
stari ščiti (predkambrljska gubanja)	paleozoiska gubanja
mlada nagubana gorovja (od krede do terciarja)
\// | tektonski jarki celinske sedimentne^plošče
o cm
Veliko padavin imajo:
1.	območja tik ob ekvatorju, kjer se zaradi stalnega močnega segrevanja zrak dviga in dežuje v nalivih;
2.	predeli, kjer vetrovi prinašajo iznad morja tople in vlažne zračne mase zlasti še, če udarijo v gorska pobočja in vrhove, npr. zahodna pobočja Kamerunske gore, dobijo povprečno letno okoli 10 000 mm padavin.
Malo padavin pada:
1.	tam, kjer se zračne mase spuščajo iri je področje visokega zračnega pri ti ska,
2.	v predelih, zelo oddaljenih od morja in na zave trni strani gorovij,
3.	tam, kjer večji del leta pihajo vetrovi od obale proti morju in kjer ob obali tečejo hladni morski tokovi.
Poleg spreminjanja količine padavin je zelo pomembna tudi njihova razporeditev med letom. Predeli ob ekvatorju dobijo padavine vse leto (kliniogram Iquilosa). Severno in južno od ekvatorja pa se zaradi sprememb zračnega pritiska del leta uveljavljajo sulii in v ostalih mesecih vlažni vetrovi. Posledica je menjavanje sulie in vlažne letne dobe. Z naraščajočo odmaknjenostjo od ekvatorja se krajša deževna in daljša suha doba (klimogram Kaye sa v Mali ju).
Najznačilnejši primer dveh različno namočenih dob poznamo iz Južne in Jugovzhodne Azije, kjer pihala suhi zimski in vlažni poletni monsun (klimogram I3ombaya).	'
V tem delu Azije in v Afriki so padavine nestalne. Uveljavi se lahko bolj ali manj dolga suha doba ali zakasnitev deževne dobe ali pa močne in dolgotrajne padavine. To vpliva na slabo rast kulturnih rastlin in s tem na slab pridelek (karta 3).
27

temu *C	podovir* mm
letno temp ompliludo» !1*C
temp. *C	potíovinemm
tetr^i *C	pode»me mm
letno temp.
CUITO 0*. 1850a
J F M A M J JASONO
IQlTTCS 4* j, 100«
J F M AM J J a S O N D
KAIROBI 1° J 1675a
00 CM
Na severnem in južnem robu tropskega pasu deževne dobe ni več, dež pada le občasno. Zaradi visokih temperatur je močno izhlapevanje. Posledica je velika sušnosl v teh predelih (klimogram A dna).
Za podnebje tropskega pasu so dokaj značilna obsežna področja nizkega zračnega pritiska, ki jih označujemo kot tropski cikloni. V premeru merijo več sto kilometrov. Za njihov nastanek jc pomembna močna nasičenost zraka z vlago. Zalo naslajajo tam, kjer zaradi segrele površinsko plasd oceanske vode prehaja v zrak veliko vodnih hlapov. Voda mora bi d segrela vsaj do 27 C v najtoplejšem jnesecu. Tate razmere so v zahodnih delih tropskih oceanov v polelju (karta 4).
Ti cikloni prinašajo nevihte z močnimi nalivi in silnimi velrovi, ki pihajo nad 110 km/h. Cesto terjajo človeške žrtve in povzročajo veliko gospodarsko škodo.
Ročni režimi tropskih rek so ozko povezani z razporeditvijo letnih padavin in njihovo množino. Reke ob ekvatorju imajo zaradi celoletnih in obilnih padavin vse leto visoko gladino in velik pretok. Imajo ekvatorialni rečni režim. Dva viška sla posledica ženi talnih padavin (karta 5, reka Lobaye, desni pritok reke Ubangi v Ceniralnoafriški republiki).
ekvator 2
in so brez odloka v morje. Tam pa, kjer reke tečejo, imajo premalo vode, da bi pritekle do morja in so izlivajo v jezera v notranjosti celin, npr. reka Šari v jezero Čad.
V	prsteh vlažnega dela tropskega pasu, ki večinoma pripadajo rdečim in rumenim kateritnim prstem, so zaradi hitrega razkroja in odnašanja nahaja malo hranljivih organski h in anorganskih snovi. Te prsti često V3C7 bujejo trdo plast, sestavljeno iz železovega in aluminijevega oksida, ki se imenuje laterit. Ta je tako trd, da ga uporabljajo za gradnjo. V naravi ga rastlinske korenine ne morejo prodreti, zalo je otežena njihova rast.
V	tistih delih tropskega pasu, kjer sc uveljavi suha doba, se nahajajo tropske črne prsti ali verlisol. Pokrivajo ravnejše in nižje površje. Nastale so na kamninah, bogatih z bazami. Zaradi hranljivih snovi za rastline sodijo med zelo rodovitne. Večje površine prekrivajo na Dekanski planoti, kjer jih imenujejo regur. Na njem zelo dobro uspeva bombaževec. Verlisol sc nahaja še v zahodnih in vzhodnih delih Afrike.
V	robnih delih tropskega pasu so pod vplivom suhega podnebja nastale kostanjevo prsti v polsultih in puščavske prsti v suliih predelih.
Marsikje v tropskem pasu postaja zelo nevarna erozija prsti. Ko so odstranili naravno rastlinsko odejo, je prsi ostala brez zaščite. Ob močnih nalivih dežja jo je deževnica začela odnašati. Ta proces se jo razširil zlasti na bolj nagnjenih delih površja. Najprej so nastali plitvi žlebovi, ki so se zaradi hitrega odnašanja plodne prsti poglobili v erozijske jarke.
V. predelih z izrazilo deževno in suho dobo imajo reke višek pretoka v deževni in so najnižje v suhi dobi. Tak režim označujemo kot monsunski rečni režim (Rdeča reka v Vietnamu). Ko se po monsunskem dežju zviša gladina rek, le često poplavijo obrežne nijcine. Ganges ima v avgustu, ko je po dožjUjvisoka voda, pretok 41 000 m /s in v aprilu v suhi dobi le okoli 2 000 m /s. Srednji letni pretok znaša 15 500 m /s. Narasle reke prenašajo zelo veliko drobnega kamninskega gradiva, ki ga odlagajo ob strugah in ob svojih izlivih.
V	suliih in pol suhih delih tropskega pasu reke tečejo le občasno, kadar pade več dežja. Večji del leta so rečne struge suho. Govorimo o puščavskem rečnem režimu (reka Sirba, desni pritok Nigra v Nigru). Obsežna območja na severnem in južnem robu tropskega pasu nimajo rečne mreže
31
Na zahodnih pobočjih Madagaskarja odnese voda povprečno letno 2,9 mm debelo plast prsti, v vsej A friki 0,5 mm, povprečje za vso Zemljo znaša 0,4 mm na leto. Na količino odnešene prsti in velikost vodnega odtoka vpliva poraslost površja. Čim gosteje rastlinstvo porašča tla, manj prsti odnese deževnica in manjši je odtok vode (skica 1).
Erozijo prsti preprečujejo na več načinov. Na Jamajki so namesto kulturnih rastlin po pobočjih posadili hitro rastočo drevje. V Jugovzhodni Aziji in perujskih A ndih so izdelali teraso. Obdelovalne površine, ld potekajo po pobočjih v smeri izohips, so uredili v posameznih delih tropske Afrike in na Madagaskarju. Vsa ta dela zahtevajo velite napore in precejšnja denarna sredstva.
V tropskem pasu razlike v podnebju in prsti povzročajo velike razlite tudi v rastlinstvu. Zastopane so različne skupine rastja od vlažnega tropskega gozda do puščavskega rastja (skica 2).
Tropski dežni gozd je prevladujoča oblika vegetacije v vlažnih tropskih območjih. Ločimo tri glavne skupine tega gozda: ameriško - največje površine so v Amazonskem nižavju, afriško - v Kamerunu in v Kongovi kotlini, in indomalajsko - v Indokini.
Ugodne rastne razmere vplivajo na obilno tvorjenje organske snovi. Neto proizvodnja organske snovi v tropskem dežnem gozdu znaša nad 2000 g/km v enem letu, kar je največ med vsemi vegetacijskimi oblikami na Zemlji. Ta gozd sestavlja več tisoč različnih rastlinskih vrst. Na Malajskem polotoku cenijo, da rasle v gozdu okoli 2500 vrst visokih dreves.
vodni odtok
32
ŠTEV. VLAŽNIH (SUHIH) HESECEV	10-12 (0			-2)	9-10(2-3)	7-9 (3-5)	3*5— G (6—8"5)	2-3 5 (85-10)	(11)	0 (12)
POVPREČNE LETNE PADAVINE	pretežno >2000 mm				pretežno > 1500 mm	pretežno > 1000 mm	750-1000mm	>400 mm	pod 400 mm	
SKICA POENOSTAVLJENEGA PROFILA PRIRODNEGA RASTJA	m 50-i 40-30-20-10-0-	i?	fF i) rs	«A1 S	Jbi					
GLAVNE KULTURNE RASTLINE	gumijevec tropski les				oljno palma kakaovec kovovec	jam	bombož, proso, zem. orešček	zem. orešček		
GLAVNE VEGETACIJSKE OBLIKE	vlažni tropski gozd				monsunski gozd	vlažna savana	suha savana	i «.S. O rj ** c o t o v» — »_	a > a tU 3 O. O O.	O > a •u M/> Z3 O.
Les nekaterih dreves v tropskem gozdu, npr. mahagonija in palisandra, ima veliko gospodarsko vrednost. Vendar drevesa določene vrste rastejo dokaj raztreseno po gozdu, kar otežuje njihovo izkoriščanje.
V	tistih delih tropskega pasu, kjer je še veliko padavin, vendar nastopa že suha doba, dolga okoli 3 mesece, raste tropski pollislopadni gozd.. Sestavljajo ga zimzelena drevesa in drevesa, ki v suhi cjobi odvržejo liste. Neto proizvodnja organske snovi v njem znaša 100 g/m" v enem letu. Najbolj je razširjen v monsunskem delu Azije, kjer ga označujemo kot monsunski gozd.
V	še bolj suhih delih tropskega pasu, kjer traja suha doba od 3-8,5 mesecev, se širi savana. Sedanja razširjenost savanskega rastja pa ni samo posledica naravnih dejavnikov, temveč tudi delovanja človeka, ki je sekal in požigal svetel gozd. Tvorba organske snovi je v savani prpccj nižja kot v gozdu. Neto proizvodnja organske snovi znaša le 700 g/m" v enem letu.
Najsušnejše robne dele tropskega pasu porašča polpuščavsko in puščavsko rastje. Kastline rastejo posamič in na redko. Na veliko sušo so prilagojene na različne načine, često imajo liste spremenjene v trne. Zalo prevladujejo trna ti grmi in sukulenti. Zelo slabe ^pogoje za rast kaže neto proizvodnja organske snovi, ki znaša le 70 g/m v enem letu.
34
drobne novice
ŽIVINOREJA
Prireja mesa
Svetovna prireja mesa leta 19)87 je bila po podatkih FA O 159,669 milijonov ton. Od lega je bilo svinjskega mesa 62,066 trilijonov ton, govejega, telečjega in bivoljega 49,929 milijonov ton, perutnine 35,189 milijonov ton in ovčjega in kozjega mesa 8,651 milijonov ton. Od celotne količine prirejenega mesa je bilo uporabnega za prehrano 11,495 milijonov ton.
Najpomembnejše izvoznice mesa leta 1986 so bile pri govejem mestu Zvezna republika Nemčija 534,1, Avstralija 527,8, Francija 466,3, Irska 340,3, Nizozemska 325,7 in Nova Zelandija 227,0 tisoč ton. Ovčjega mesa sta največ izvozili Nova Zelandija 481,8 in Avstralija 165,6 tisoč ton. Največje izvoznice svinjskega mesa so bile Nizozem'ska 663,2, Danska 388,0, Belgija 231 in Kanada 205,4 tisoč ton. Perutnine pa so največ izvozile Francija 345,1, ZDA 275,4, Brazilija 235,8, Nizozemska 208,2 in Madžarska 182,1 tisoč ton.
Najpomembnejše uvoznice mesa leta 1986 pa so bile pri govejem mestu ZDA 630,1, Italija 462,2, Sovjetska zveza 370,0, Brazilija 316,6, Zvezna republika Nemčija 221,7 tisoč ton. Ovčjega mesa sta največ uvozili Velika Britanija 135,1 in Francija 82,5 tisoč ton. Največji uvozniki svinjskega mesa so bili Italija 448,3, Zvezna republika Nemčija 436,1, Sovjetska zveza 381,4 in Francija 319,2 tisoč ton. Največ perutnine pa so uvozili v Zvezni republiki Nemčiji 216,9, Japonski 180,1, Sovjetski zvezi 175,1 in Saudski Arabiji 163,2 tisoč ton.
Govedo
V letu 1987 je bilo na svetu 1280,438 ndlijonov glav govedi. Po posameznih državah je bilo stanje takole: Indija brez bivolov 199,30, Brazilija 126,00, Sovjetska zveza 122,00, ZDA 102,03, Kitajska 70,11, Argentina 55,68, Mehika 31,16, Etiopija 30,00, Kolumbija 23,97, Avstralija 23,60, Bangladeš 23,50, Sudan 22,64, Francija 22,16, Pakistan 16,99, Turčija 16,36, Zvezna republika Nemčija 15,31, Venezuela 12,65, Velika Britanija 12,48 in Nigerija 12,20 milijonov glav goveda.
Bivolov je bilo 1987. leta 138,418 milijonov, od tega v Indiji 74,26, na Kitajskem 20,54, v Pakistanu 13,67.
Šlevilo goveda na svetu se povečuje, zlasti se veča število pitane živine,
35
68xse	99029	xs98	6Z66*	s2xssx	6996sx	fednj(g
¿sx	09¿	6	sxe	(8zzi)	s9zx	etfbjsg
x-se	9ZI	89x	629	(s9zx)	88sx	e>(T^qndsj B^STjjeouznf
OS	efr	x89	OSS	(£811)	92ex	efipueiaz eAOfj
9u	2sxx	-	L£Z	(¿osx)	60sx	c^sueQ
80Z	ee8	xx	OEt-	(oosi)	szsx	HSS?
9Z£	sx8	8s	sse	(ilsx)	oesx	efiAEisoßnf
Sit-	OiOX	9	6zx	(xx9x)	so¿x	e>js jczpe^
86t>	ooox	e ¿	ZZ£	(6x-8x )	868x	eftunaioy
89t	08ex	L\	oxt-	(frs8x)	¿66x	aar «ifuisM
EE*	OiSX	xx	09s	(z9>z)	9¿s^	e^suiazozjN
06 ¿	osxx	xex	S Z\	(86s2)	l6sz	efiuedg
0s9	Of6	6	066	(llsz)	119z	epeue>{
zse	9 LZ	t-8s	exsx	(0£9z)	l8lz	efiieJlSA v
ose	os ¿x	LZ	s ZL	(9z8z)	l68z	b^sftod
£89	99ex	6s	990x	(f08z)	st-če	e^iqak
606	oxox	soe	060x	(tlZ£)	6z££	Bfiuei]jg e>(r[9i\
ext-	SfrZ	x6	0s92	(009e)	66f£	eupuaöj v
set-x	08sx	-	^¿S	'sxse)	p19£	e>jsuodef
¿eox	08xx	69	0 ¿xx	(ee¿e)	9ple	efnei I
om	0s6	ES	00£z	(¿0H-)	ZL os	efnTZBJg
88e	06ee	S3	0 x¿x	(e¿ l-s)	¿sss	khz
¿sex	068x	XiX	s86x	(zsss)	^^¿s	efpuBjj
s3xe	001-9	ss8	OX-e8	(es08x)	¿669X	BZ3AZ e>(Si sfAog
9esz	oz98x	\ZL	999	(9l6zz)	6xxez	E>iSfB}]>l
9xx6	ost-9	zn	¿080x	(££f9z)	L8L9Z	vaz
euiinnjad	ossui o^sfuiAg	320H U1 33 AQ	osaui efiOAiq ui etoaiaj ' SfSAOO	(986x)	¿86x fedn^g	1 ooox A BfajTJd
es am efajjaj
PRIDELAVA SVINJSKEGA MESA
PRIDELAVA MESA (GOVEJEJELECJE, 8IV0LJE) LETA 1987: 49.929.000ton= 100°/o
zmanjšuje pa se šlevilo krav mlekaric. Ti podatki veljajo zlasti za razvite kapitalistične države, medtem ko drugod mesa, mleka in mlečnih izdelkov še vedno primanjkuje.
Pridelava masla leta 1987 je bila 7,508 milijonov ton. Najpomembneje izvoznice leto prej so bile Nizozemska 235, Nova Zelandija 210,1, Zvezna ■republika Nemčija 203,9, Belgija 118 in Francija }01,7 tisoč ton. Mleka so leta 1987 pridelali na svetu 467,017 milijonov ton. Največji pridelovalci mleka pa so bili Sovje tska zveza 1Q2,560 milijonov ton, ZDA 64,600 milijonov ton, Francija 32,400, Zvezna republika Nemčija<24,650, Indija 21,000, Poljska 15,700, Velika Britanija 15,400, Brazilija 12,350, Nizozemska 11,860, Italija 10,900, Nemška demokratična republika 9,227, Kanada 7,850, Nova Zelandija 7,500, Mehika 7,500, Japonska 7,375, Českoslovanška 7,050, Avstralija 6,345, Španija 6,340 in A rgentina 6,200 milijonov ton. Bivoljega mleka so pridelali 36,859 milijonov ton, od tega Indija 24,000, Pakistan 8,500, Kitajska 1,800, Egipt 1,400 milijonov ton. Prireja ovčjega mleka 1987. leta je bila 8,926 milijona ton, od tega so ga namolzli največ v Turčiji 1,200, Franciji 1,105, Grčiji 0,640 in Italiji 0,614 milijonov ton. Kozjega mleka so namolzli 7,902 milijona ton, od tega v Indiji 1,052, v Sudanu 0,560, Bangladešu 0,528, Turčiji 0,524 in Franciji 0,455 milijona ton. Največji Izvozniki mleka v prahu so bili Zvezna republika Nemčija (1986 14% svetovnega izvoza s 2,885 milijona ton), Nizozemska, ZDA in Nova Zelandija. Največ svežega in kondenziranega mleka pa izvozita Nizozemska in Zvezna republika Nemčija.
Svetovna pridelava masla je bila leta 1987 7,508 milijona ton. Največ so ga pridelali v Sovjetski zvezi 1,740 tisoč ton, v Indiji 750 tisoč ton (všteto je tudi bivolje maslo), v Franciji 580 tisoč ton, ZDA 470 tisoč ton, v Zvezni republiki Nemčiji 470 tisoč ton, Nemški demokratični republiki 315 tisoč ton, v Pakistanu 275 tisoč ton, na Poljskem 270 tisoč ton, v Novi Zelandiji 262 tisoč ton, na Nizozemskem 215 tisoč ton, v Veliki Britaniji 200 tisoč ton, Češkoslovaški 154 tisoč ton, Irski 125 tisoč ton in Avstraliji 124 tisoč ton.
Najpomembnejše izvoznice masla 1986. leta v tisoč tonah so bile: Nizozemska 235, Nova Zelandija 210,1, Zvezna republika Nemčija 203,9, Belgija 118 in Francija 101,7. Največ pa so masla tega leta uvažale Sovjetska zveza 194,0, Velika Britanija 150,6, Belgija 128,7 in Zveza republika Nemčija 90,1.
Konji in osli
Leta 1986 je bilo na svetu 65,064 milijonov glav. Največ jih je imela Kitajska 11 milijonov, ZDA 10,834 milijonov, Mehika 6,135 milijonov, Sovjetska zveza 5,800 milijonov, Brazilija 5,500, Argentina 3,000, Mongolija 1,970, Kolumbija 1,950 milijonov, Etiopija 1,590, Poljska 1,272, Indija 0,910, Kuba 0,718 in Indonezija 0,702 milijona glav.
Leta 1986 je bilo na svetu 40,477 milijonov oslov. Največ jih je imela Kitaj-
2034
pridelava mesa (ovčje in kozje) leia 1987:8.651.000 ton = 100%
PRIDELAVA MESA (PERUTNINA IN PIŠČANCI) LETA 1987: 35.189D001on = 100%
SKUPNA PRIREJA MESA LETA 1987 159.669.000 ton= 100°/o
37,81 OSTALI
kitajska 1u8
40
ska 10,415, Etiopija 3,920, Mehika 3,183, Pakistan 2,857, Egipt 1,900, Iran 1,800, Brazilija 1,250, Afganistan 1,250 in Turčija 1,200 milijonov glav.
Ovce in koze
Ovac je bilo leta 1987 1.160,422 milijonov glav. Največ jih je bilo v Avstraliji 158,16, Sovjetski zvezi 142,20, na Kitajskem 99,50, v Novi Zelandiji 66,50, Indiji 55,48, Turčiji 40,64, Iranu 34,50, Južnoafriški republiki 29,48, Argentini 29,00, Pakistanu 26,07, Veliki Britaniji 25,98, Etiopiji 23,20, Sudanu 20,70, Braziliji 19,20, Romufiiji 18,65, Španiji 17,10 in v Maroku 15,000 milijonov glav.
Koz je bilo leta 1987 na svetu 503,17 milijonov glav, od tega 80% v državah v razvoju. Največ koz so imeli v Indiji 105,00, na Kitajskem 66,57, v Pakistanu 31,21, Nigeriji 26,00, Etiopiji 17,30, Sudanu 15,70, Iranu 13,60, Turčiji 13,10, Indoneziji 25,97, Bangladešu 10,80 in Mehiki 10,000 milijonov glav.
Prašiči
Prašičev je bilo leta 1987 833,45 milijonov glav. Največ jih je imela Kitajska 343,99, Sovjetska zveza 79,40, ZDA 50,96, Brazilija 32,00, Zvezna republika Nemčija 24,50, Poljska 19,20, Mehika 18,66, Romunija 14,50, Nizozemska 14,06, Nemška demokratična republika 12,84, Francija 12,00, Japonska 11,30 in Kanada 10,83 milijona glav.
Perulninarstvo
Leta 1987 je bilo na svetu 9,306 milijard vratov perutnine. Gi tega jih je bilo največ na Kitajskem 1.796, v Sovjetski zvezi 1.130, ZDA 1.050, Braziliji 520, Indoneziji 408, na Japonskem 351, v Mehiki 210, v Franciji 188, Indiji 175, Nigeriji 175, v Pakistanu 138, v Romuniji 126, Veliki Britaniji 119, Italiji 112, Iranu 105, v Kanadi 99, Nizozemski 95, Iraku 82, Tajski 80 in Jugoslaviji 73 milijonov.
Svetovni pridelek jajc leta 1987 je bil 35,157 milijonov ton. Največji pridelovalci so bili Kitajska 7.620 tisoč ton, Sovjetska zveza 4.550, ZDA 4.085, Japonska 2.335, Brazilija 1.100, Indija 960, Francija 900, Mehika 860, Zvezna republika Nemčija 760, Velika Britanija 710, Španija 665, Italija 620, Nizozemska 615, Poljska 450, Romunija 400, Indonezija 370 tisoč ton.
Najpomembnejši izvoznici sta Nizozemska (1986 - 53% svetovnega izvoza s 749 tisoč tonami) in Kitajska. Najpomembnejša uvoznica jajc je Zvezna republika Nemčija (1986 - 38% svetovnega uvoza) z letno porabo 272 jajc na prebivalca.
41
Zbral
Slavko Brinovec
ocene in poročila
JAMES C. DAVIS, RAZVOJ IZ POMANJKANJA IN GEOGRAFIJA LAKOlE
Leia 1986 je v Philadclphiji izšla knjiga ameriškega sociologa in nekdanjega novinarja James C. Davisa z naslovom Rise from Want. A Peasant Family in the Machine Age'(Razvoj iz pomanjkanja - Kmečka družina v strojni dobi). Avtor ni geograf in tudi njegove knjige no bi mogli uvrstiti med geografske. To je zgodovinsko sociološka študija, humana ekologija, napisana v poljudnem jeziku, ki pa je zelo zanimiva za historično geografijo, še zlasti, ker obravnava del slovenskega ozemlja - Dolenji Kras.
Avtor knjige se je s Krasom seznanil kot ameriški vojak leta 1945 v Trstu, kjer je spoznal in kasneje poročil Slovenko iz družine Žužek. Vse kaže, da je njena zasluga, da se je J.C. Davis lotil socialne študije Dolenjega Krasa, ker je prikazal s socialnim , demografskim, gospodarskim in splošnim razvojem družine Žužek v zadnjih treh stoletjih, kot so mu to omogočili ariiivski in pisani viri. Med zadnjo jo uvrščenih tudi nekaj slovensko pisanih knjig in študij. Verjetno je tudi ženina zasluga, da avtor piše slovenska (in ne poitalijančena) imena oseb in krajev. Od teh podrobno spoznamo vasi Slivno in Mavhinje, kraj začetnega in kasnejšega bivanja kmečke družine Žužek. V Mavhinju so živeli Žužkovi med samimi Slovenci do tega stoletja, ko so zaradi razprodaje zemlje in priseljevanja Tržačanov zdaj poslali jezikovna manjšina.
To, kar v Davisovem opisu življenja Žužkovih kot podložnikov devinskih graščakov preseneli, je ugotovitev, da je v vasi Mavhinje še v prvi polovici preteklega stoletja pomanjkanje hrane bistveno omejevalo prebivalslve-ni razvoj. V letih 1801-1818 se je družini Tomaža in Marine Žužek rodilo 11 otrok in le troje jih je preživelo otroštvo. Naslednikom Matiji in Mariji Žužek se je rodilo 12 otrok in le štirje so odrasli. V župnijskem uradu so kol vzrok smrti navedli grižo, jetikoa^i druge splošne bolezni. Avtor pa dokazuje, da je bil prvotni vzrok visoke umrljivosti otrok pomanjkanje hrane, vse drugo pa je drugotnega pomena. Če to ugotovitev prenesemo v besednjak sodobne humane ekologije, laliko rečemo, da je na Dolenjem Krasu še v prvi polovici preteklega stoletja deloval ekološki zakon nosilnosti okolja, ki predvsem s hrano omejuje rail populacije. Ta zakon je slonel na takratni tehniki pridobivanja hrane na domači zemlji, ki je na krasu škriasta. Morda je ta zakon izven krasa na Slovenskem nekoliko prej prenehal. Vsekakor je v Angliji izgubljal veljavo že na prehodu iz 18. v 19. stoletje, ko je Thomas Malthus postavil svojo napoved, da bo zaradi hitrejšega naraščanja prebivalstva kot hrane prišlo do svetovne lakote. Bistveni preokrel se je izvršil v drugi polovici preteklega stoleija, ko je nastal previšek našega prebivalstva, ki se je začelo masovno izseljevati v tujino.
42
Kot glavne vzroke za to izseljevanje pred prvo svetovno vojno navajajo marsikaj. Čeprav pri nas še ni podrobno (po regijah) znano gibanje rodnosti in umrljivosti, je v luči J.C. Davisove knjige sodid, da je glavni razlog izseljevanja demografski (znižanje umrljivosti) posredno tudi gospodarski. Na to je šaliti tudi po dejstvu, da je val izseljencev pljusnil v tujino šele v drugi polovici preteklega stoletja, ko so fevdalci izgubili pravico podpirati dedno pravo, po katerem je lahko podložno kmetijo prevzel le en -sam naslednik. Če bi se kmetija razdelila na vse otroke, bi nastala manjša verjetnost, da bi oddajali fevdalcu zahtevane dajatve. Seveda ni mogoče prezreti gospodarskih vzrokjov, tudi napredka prometa, ki je tudi v družini žužek imel pomembno vlogo pri dodatnem zaposlovanju izven zemlje. Zdi se, da je prikazano življenje Žužkovih dokaj tipično za Kraševce, tako glede deagrarizacije, vojnih dogodkov, poilalijančevanja po prvi svetovni vojni in hitre modernizacije po drugi.
Nekaj podobnega kot za razlago izseljevanja Slovencev v razdobju pred prvo svetovno vojno bi lahko rekli tudi za razlago lakote v nerazvitem svetu. Žužkovim in drugim vaščanom se je zdelo normalno, da je odraslo dobo doživel le manjši del otrok. Za njihovo smrt so krivili bolezni, ki jih niso poznali, in otrok niso vodili k zdravnikom. Hranili so jih domnevno z vitaminsko in beljakovinsko revno pičlo hrano in živeli so v higiensko oporečnem okolju. To, da si boljše hrane niso mogli privoščiti, še niso razglašali za lakoto. Šele današnji Žužkovi govorijo o lakoti, ki je pestila daljne prednike.
Podobno kol Žužkovi so živeli in še živijo mnogi v nerazvitem iretjem svetu v Afriki in drugod. Po E. Ehlersu (Die agraren Siedlungsgrenzen der Erdc. Gcographische Rundschau, 37, 7, 1985) je v Afriki le 22% izrabljene zemlje glede na potencialno izrabljivo površino. Ker pa prizadeto prebivalstvo tehnično in finančno ter tudi umsko ni sposobno povečati obdelovalnih površin ali intenzivirati hrane na sedanjih, prihaja zaradi povečanega prebivalstva do lakote. K lajšanju le-te prispeva predvsem družba iz razvitih držav. To je prav, kajti ta družba je z razširjanjem higiene in z zdravstvenim prosvelljenstvom omogočila, da umre veliko manj otrok kot prej. Toda v osnovi gre tudi tu za isti pojav, ki ga je registriral Thomas Malihus v Angliji na prehodu iz 18. v 19. stoletje in ki ga J.C. Daviš opisuje na Dolenjem Krasu - povečanje števila ust zaradi zmanjšanja otroške umrljivosti. Seveda so na delu tudi gospodarski in politični razlogi, ki jih tudi v geografiji navadno obešajo na glavni zvon. Ti so krivi v loliko, da raste pridobivanje hrane počasneje kot število pi"ebivalcev.
dr Ivan Gams
43
BOHINJSKI ZBORNIK - Radovljica: Skupščina občine, 1987. - 205 str.
Ob prazniku občine Radovljica, prazniku bohinjskih krajevnih skupnosti, ob dvestoletnici šolskega pouka v Bohinju, osemdeset le Uiici železniške proge, osemdesetletnici organiziranega turizma ter osemdesetleUiici prvega odkritja in identifikacije slovensko-karantanske kulture na Žalah v Srednji vasi nam je Skupščina občine Radovljica pripravila v pričujočem zborniku bogato bero z najrazličnejših področij človeškega delovanja sedaj in v preteklosti. Bohinjiki zbornik obsega na 205 straneh 29 najrazličnejših prispevkov, ki osvedjujejo Bohinj iz geološke (Uroš Herlec: Nova spoznanja o oligocenskih kameninah v Bohinju), ornitološke, turistične, gozdarske, arheološke, zgodovinske, etnološke, jezikovno-literarne in umetnostno-zgodovinske plati, govor je tudi o šolstvu pa o gradnji železnice v Bohinju ter dodani spomini na nekatere pomembne oz. originalne osebnosti iz teh krajev. Ker je to kratko poročilo namenjeno predvsem geografom, naj v svojem prikazu malo podrobneje osvedim liste prispevke, ki so za nas po svoji stroki zanimivi!
/
Sem gotovo, če gremo po vrsti, sodi članek Janeza Bizjaka "O krajini in razvojnih možnostih s stališča Triglavskega narodnega parka". Avlor ugotavlja, da je alpska kulturna pokrajina tudi v Bohinju na mnogih krajih opuščena in propadla ter razvrednotena v svoji kulturni dediščini. Največje onesnaženje naj bi povzročila gradnja počitniških hišic, razkrojila ne je v stoletjih preizkušena pašniško-sirarska kultura, paša se opušča, planine zaraščajo, zemlja in stavbe pa prodajajo nedomačinom. Avtor ponuja tri konkretne predloge za nadaljnji razvoj Triglavskega narodnega parka: umirjeni turizem s številnimi alternativnimi programi, revitalizacijo kmetijstva in njegovo povezavo s turizmom ter specifične razvojne oblike. Te nove oblike turizma naj bi vključevale vodenje po arlieoloških in etnoloških znamenitostih, obisk planšarskih naselij in predstavitev pastirske kulture, spoznavanje obiskovalcev z naravnimi znamenitostmi (soteske, jezera, brezna, slapovi in dr.). Rekreacijski programi pa naj bi obsegali organizirano pohodništvo, turno smučanje pozimi, jahanje, jadranje, plavalne in potapljaške tečaje itd. Prav tako naj bi domačinom, ki se aktivno ukvarjajo s kmetijstvom, odpisali davke, gorske kmetije pa uvrstili v status največjih ugodnosti. Lc-te naj bi tudi proizvajale biološko čisto hrano, to je ideja, ki se je v A vstriji in Švici mestoma že uspešno uveljavila, saj sodobni človek vse več daje na zdravo in čisto okolje ter zdravo ter biološko čisto hrano. Ljudem na območju Triglavskega narodnega parka pa naj bi pomagali tudi z "dolom na domu" kot obliko stalno zaposlitve ter z oživljanjem raznih obrti.
Celotne Alpe so z raznimi človeškimi posegi vanje dejansko že marsikje vse preveč obremenjene. Anton Gosar tako v svojem članku "Počitniška bivališča v slovenskem alpskem svetu" ugotavlja, da je v vseh Alpah že okoli 2 milijona počitniških hišic. Samo v Sloveniji je leta 1981 naštel 6.500
44
počitniških stanovanjskih enot (skupaj s predalpskim svetom) tj. 35,5% vseh objektov te vrste pri nas. V občini Radovljica je skoraj 10% vseh stanovanjskih enot - počiuiiških. Od 792 naselij v našem alpskem svetu jih ima kar 486 (61,4%) vsaj eno počitniško bivališče, v občini Jesenice celo 9/10 in v Radovljici 67% vseh naselij. Zanimiv je še podatek, d.i so počitniška bivališča največkrat v nadmorskih višinah med 400-600 n, skoraj 2/3 vseh v slovenskem alpskem svetu pa je v lasti Ljubljančanov. Nadalje se avtor sprašuje, kakšne spremembe so počitniška bivališča konkretno prinesla v bohinjski prostor? Med 26-timi še aktivnimi planina ni je kar na 81% med njimi opaziti objekte namenjene rekreaciji. Gosar ¡e podrobneje proučil planino Goreljek z največjim številom počitniških bivališč v Sloveniji, pa Zajamnike in Uskovnico ter ugotovil, da so učinki m;iogostran-ski, deloma pozitivni, deloma negativni ter da sta kmetijstvo in rekreacija še vedno premalo povezana in da gresta večkrat vsak svojo pot.
Janez Veber nam je podal zgodovinski pregled "Gospodarjenja / bohinjskih gozdovih". Opozoril je, da je že fužinarstvo v preteklih stoletjih povzročilo propadanje gozdov v Dolu n ju. Tedaj so sekali predvsem bukve, ker je dalo bukovo oglje višjo temperaturo ter je bilo zato za fužine primernejše od "lahkega", smrekovega. Avtor opozarja tudi na sušenje jelke v Bohinju, okoli 1. 1971 pa so se začele sušili ludi največje smreke od vrl.a navzdol, v celoti pa je tod prizadetih okoli 50% gozdov. Sulfate so našli celo v rastju Doline sedmerih triglavskih jezer, preko mejnih vrednosti pa Le nahaja tudi v vodah Črnega jezera.
Stane Gabrovec nam je v članku "Prazgodovina Bohinja" predsuvil predvsem zeleznodobo, Andrej Valič i~>a je svojemu prispevku priložil tudi karto ledin in arheoloških najdišč v tem območju. Kranc Ceklin (Bohinj poc. blejskim gospostvom na začetku 17. stoletja) in Majda Žontar (Gospodarski in družbeni razvoj Bohinja v drugi polovici 18. stoletja in v prvi polovici 19. Stoletja) sta osvetlila nekatera zgodovinska dejstva v tem obdobju; prvi s povzetkom urbarja gospostva Uled iz 1. 1602 za posest v Bohinju in druga s poudarkom na tedanjem agrarnem gospodarstvu, ki je bilo v primerjavi z bohinjskim fu/inarstvom doslej manj obdelano.
Sirarstvo v Bohinju je z zgodovinskimi listinami izpričano že v sredini 13. stoletja. Anka Novak (Planinsko sirarstvo) navaja, da je bilo v Zoisovih časih (okoli 1. 1778) v Bohinju 4200 glav živine brez koz. Bohir.jci so tedaj prodajali kuhano maslo celo v Trst in jim je bil to pomembnejši vir dohodka kot trgovina z živino in lesom. V novejšem času pa je gozdni zakon iz 1. 1960, ki je ukinil gozdno pašo, izločil iz uporabe 6648 ha pašnih površin, zaradi česar so odmrle mnoge planine. Avtorica vidi izhod iz tega neugodnega slanja ludi v uvedbi manjših individualnih mlekarnic, ki naj bi s svojo ponudbo poživilo in obogatile turizem na območju Triglavskega narodnega parka.
'ludi čebelarstvo je mnogim Bohinjcem pomagalo pri preživetju in bilo v
45
določenih obdobjih celo konjukturna panoga živinoreja, ki je sama omogočala relativno dobro življenje (Mišo Serajnik: Bohinjski muharji). Razvoju bohinjske kmečke hiše se je v svojem članku posvetil Tone Cevc (Odprla vprašanja stavbnega razvoja boliinjske kmečke hiše). V prvih stoletjih po naselitvi Slovencev naj bi bile te hiše lesene, enoprostorne z o<;priim ognjiščem. Sest stoletij kasneje pa sta bila v njej morda že dve prostora: večji, bivalni z odprtim ognjiščem, "izba" in manjša, ne ogrevana "veža". Verjetno še v srednjem veku so k takšni stavbi dozidali še shrambo, "čumnato", ki se je pozneje povezala s hišo v eno stavbo. Končno se je bohinjska hiša združila pod ¿sto streho še s hlevom in skednjeni v t.ini. "stegnjeni dom".
Etnološki pristop beležila tudi članka Vladimirja Knifica o planini Zajamni-ki v Bohinju ter Marije Makarovič o kmečkih poslih v Bohinju. ..ndrej Vovko je spregovoril o šolstvu v Bohinju do 1. 1945, Maruša Plelerski pa je na-tresla veliko zanimivosti iz časa gradnje železnice v Boliinju. Ciradili so jo v letih 1900-1906, ob višku del je na progi pod Jesenicami in v samem predoru delalo okoli 5500 ljudi, predvsem Dalmatincev, Srbov, Madžarov, Albancev, Makedoncev in Italijanov ter le malo Slovcncev. Po odprtju proge je les postal poglavitni vir zaslužka, vse'bolj pa se je začel uveljavljati tudi turizem.
POKRAJINA in ljudje na Bovškem (uredil Jurij Kunaver - Ljubljina: Republiški koordinacijski odbor Gibanja znanost mladini, 1988 - 17'1 sli".
Pred nami je še en zbornik iz našega alpskega sveta, ki nam to\rat predstavlja pokrajino ob Zgornji Soči in njenih pritokih, imenovano ludi Bovško. V letih 1985-1987 so namreč bili v Bovcu trije alpski mladinski raziskovalni tabori, v okviru katerih so se mladi raziskovalci s svojimi mentorji lotili proučevanja snežnih plazov, lokalne zgodovine ter etnološke podobe Bovškega, družbenogeograiskih problemov ter tamkajšnjih jezikovnih posebnosti. Rezultat lega dela je pričujoči zbornik z dvanajstimi irokovnimi prispevki, ki jih je zbral in uredil ter z dvema člankoma dopolnil Jurij Kunaver. Med za geografe posebno zanimive prispevke sodi člane .. Uadovana Lipuščka o snežnih plazovih in nekaterih drugih značilnostih Bovškega, ki mu je priložena ludi karta snežnih plazov v tem območju. Avtor je vanjo vrisal 193 plazov, dodal pa je ludi seznam imen leh plazov in vjakemu določil točno lokacijo. Cilj lega raziskovanja naj bi bila izdelava cataloga plazovitih območij v Zgornjem Posočju, ta pa naj bi postal del kataloga plazovitih predelov vse Slovenije. Na proženje plazov vplivajo predvsem strmina reliefa in lega kamninskih skladov, izpostavljenost poLočja soncu, vegetacija, pa količina padavin, temperatura in prevladujoča smer vetrov. Na Bovškem so jih največ našteli med vasjo Kal Koritnica in Zainjo Trento, v dolini Loške Koritnice, v sami Bovški kotlini in Učji in še kje.
Prebivalstvu Bovškega sla posvečena v zborniku dva prispevka. Prvi (Peter
46
Stres) sega v čas soške fronte, ki je tedaj povzročila mnoge premike domačega prebivalstva. Kovač Stane pa se je v svojem članku lotil značilnosti gibanja prebivalstva Bovškega v novejšem času. Ugotovil je . da je v tem območju danes kar 45% ljudi manj kot ob prvem popisu 1. 1369. Kazen Bovca (in Strmca) vsa ostala naselja še vedno nazadujejo. A vter se je v svojem prispevku lotil tudi bovškega turizma, ki postaja šele z.idnja leta sestavni del življenja domačinov, saj je bila tu dolga desetletja glavnd dejavnost kmetijstvo, v zadnjem času pa industrija. Leta 1985 je Bovec obiskalo 34.238 gostov, predvsem domačih. Kovač objavlja tudi rezultate ankete, ki so jo v času alpskih 'mladinskih raziskovalnih taborov izvedli v skoraj vseh krajih Bovškega, mod domačimi in tujimi turisti. Martina Benedejčič je za la zbornik prispevala članek "Bovško kol obmejna regija" in v njem prav lako kratko prikazala bovški turizem, tamkajšnje delovne organizacije (Tekstil l'OZD konfekcija ČIB, Dleto in Iskra TOZD A vtoelekirika), ki skupaj zaposlujejo 597 delavcev, medlem ko sam Bovec šteje 1093 ljudi (1. 1987).
Bovškemu kmetijstvu pa je posvečen prispevek Maura Hrvatina z naslovom "Nekatere značilnosti zemljiške razdelitve in novejše spremembe tal na Bovškem". V njem je ugotovil, da bovško'kmetijstvo postopoma odmira, saj je bilo 1. 1981 med vsemi aktivnimi prebivalci na Bovškem '.e še 2,4% kmetov, medlem ko jih je bilo po vojni 1. 1953 še 49%. Spremenile so se tudi površine posameznih zemljiških kategorij, saj nekdanje njivske površine marsikje zapadajo procesu ozelenjevanja, travnike in pašnika pa ponovno zarašča gozd.
Zadnji članek Jurija Kunaverja je posvečen zemljepisnim imenom v visokogorskem svelu in njihovi uporabi v Kaninskem pogorju na primeru Rom-bona in Goričice. V skrbi, da bi olel pozabi mnoga stara, zanimiva zemljepisna imena (oronime in toponime), jih je avtor zbral in vnesel v priloženo karto.
Tatjana Šifrer
47
NEKAJ NOVITET IZ KNJIŽNICE ODDELKA ZA GEOGRAFIJO FILOZOFSKE FA KUL1ETE
1.	Kako deluje?: človekovo okolje.- Ljubljana: Tehniška založoa Slovenije, 1988. - 606 str.
2.	Koželj Bogomir - Vuk Drago: Splošna ekologija z varstvom okolja. -Maribor: Obzorja, 1987. - 174 str.
3.	Pozdravi iz slovenskih'krajev: dežela in ljudje na starih razglednicah.
-	Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987. -^384 str.
4.	Hochleitner Rupert: Kamnine. - V Ljubljani: Cankarjeva z..ložba, 1987.
-	80 str. - (Zbirka Sprehodi v naravo)
5.	Aljančič Marko: Kraški svet. - V Ljubljani: Cankarjeva založba, 1988.
-	80 str. - (Zbirka Sprehodi v naravo)
6.	Hochleitner Rupert: Rudnine. - V Ljubljani: Cankarjeva založba, 1988.
-	80 str. - (Zbirka Sprehodi v naravo)
7.	Neukamp Ernst: Oblaki in vreme. - V Ljublpni : Cankarjeva založba, 1987
-	80 str. - (Zbirka Sprehodi v naravo)
8.	Plut Dušan: Belokranjske vode. - Novo mesto: Dolenjski muzej, 1988.
-	199 str.
9.	Titi Julij: Vodni mlini in mlinarstvo v Slovenski Istri. - Kcper: Lipa, 1988. - 163 str.
10.	Živsnovic Ilija: Istra: YU vodnik. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988.
-	173 str.
11.	Loški razgledi. - Škofja Loka: Muzejsko društvo, 1987. - letn. 34. Iz vsebine: Kovači v Škof ji Loki (M ojca Ferle)
12.	Koper: turistični vodnik po mestu in okolici. - Koper: Lip., 1988. -80 str.
13.	Ekološki priročnik za mlade. - Ljubljana: Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, 1988. - 68 str. - Št. 1
Iz vsebine: Nekateri geografski vidiki onesnaževanja vodni.i virov Slovenije (Dušan Plut). Onesnaževanje tekočih voda in ocena (.Miliael Toman) Plankton kol indikator stanja jezera (Daniel Vrhovšek, Tone Brancelj)
14.	Knez Tone - Ludvik Dencik: Turistični vodnik po Novem me slu in okolici.
-	Novo mesto: Turistično društvo, 1988. - 41 str.
15.	Slovenija - moja dežela: priročnik za načrtovanje izletov i i ekskurzij in učbenik za pripravo na oglede. - Ljubljana: založil in izlal Peler Zalokar, 1988 (Ljubljana: Orbilal). - 160 str. + 4 zvd (Otledil.: naravne znamenitosti, muzeji, galerije, obeležja iz NOB, gc-sdne učne
48
poli, meteorološke postaje, gozdne drevesnice, ribogojnica - Ogledi II.: hoteli, kmečki turizem, planinski dom , pomembnejše smučišče, turistična društvena organizacija, zdravstvena ustanova, pošla, železniška postaja - Zupne in druge spomeniško zanimive cerkve in samostani na Slovenskem - Nekatera arheološka njadišča in gradovi Slovenije)
16.	Zeleni list: proti akumulacijskim elektrarnam na reki Muri: za naravni park ob reki Muri. - Murska Sobota: Društvo za varstvo okolja Pomurja, 1988. - 99 str.
17.	Živeli z Ljubljano. - Ljubljana: Delo, 1988. - 325 str.
18.	Celjski zbornik. - Celje: Kulturna skupnost občine, 1988. - 327 str. Iz vsebine: Ekološka bilanca celjske regije - 2. faza (Darka Domitro-vič-Uranjek). Razvoj osnovnošolske mreže s posebnim ozirom na podružnične šole na celjskem območju (Anion Sore)
19.	Kobašič Antun: Turizam u Jugoslaviji. - Zagreb: Informator, 1987. -154 str.
20.	Veliki geografski atlas Jugoslavije. - Zagreb: Sveučiliška naklada Liber, 1987
21.	Crkvenčič Ivan - Adolf Malic: Agrarna geografija: geogralski aspekti agrarnih područja. - Zagreb: Školska knjiga, 1988. - 217 str. -(Udžbenici Sveučilišla u Zagrebu)
22.	Bilen Miljonko - Pavao Kurtek: Ekonomska geografija svjeiske trgovine. Zagreb: Školska knjiga, 1988. - 267 str. - (Udžbenici Sveačilišia u Zagrebu)
23.	Andjelkovič Milodrag: Geologija Jugoslavije. - Beograd: Naučna knjiga, 1988
49
POROČILO O DELU GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA MARIBOR V LETU 1987
Naše društvo je v letu 1987 izvedlo naslednje aktivnosti:
1.	Organizirali smo predavanje na temo "Ekološka bilanca celjske regije. Predavala je prof. Darka Domitrovič-Uranjek iz Razvojnega centra
v Celju.
2.	Sprejeli smo zaključni rAčun društva, ga oddali na SDK v Celju. Od dohodkov smo imeli le članarino, odhodkov nismo imeli.
3.	Udeležili smo se zborovanja geografov v Postojni.
4.	Na aktivih učiteljev osnovnih šol v celjski regiji smo izpost; vili probleme geografije ob prehodu iz osnovnih šol v srednje šole.
5.	Ažurirali smo članstvo društva v regiji.
Predsednik dru.itva Stane Vizjak
50
POROČILO GEOGRAFSKEGA DRUS'JVA GORENJSKE
Geografsko društvo Gorenjske je v letošnjem letu imelo naslednje dejavnosti:
22.1.1987 je bil občni zbor geografskega društva Gorenjske. Pred zborom je imela tov. Janja Vidic predavanje z naslovom "Varstvo kulturne in naravne dediščine v Sloveniji".
2.3.1987 je imelo društvo predavanje tOv. Bajda o Turčiji, aj smo v to državo nameravali izvesti ekskurzijo, vendar jo zaradi visokih stroškov nismo mogli pripraviti.
28.5.1987 je GDG izvedlo 4-dnevno ekskurzijo v Italijo: Siena - Rim -Firence. Zaradi velikega povpraševanja je društvo v okviru Kompasa ekskurzijo ponovilo jeseni. Z g30grafi so potovali tudi učitelji drugih strok iz gorenjskih Sol.
14.11.1987 Ekskurzija GDG na Jakoba nad Preddvorom (vodil jo je arheolog tov. Valič) in na Breg pf"i Preddvoru (vodil tov. Avguštin). Srečanje geografov Gorenjske je bilo na turistični kmetiji na Bregu.
18. 12.1987 Novoletno srečanje članov GDG s predavanjem in posredovanjem filma o potovanju prof. Vebra in prof. Klavora v Južno A meriko.
Veseli smo, da so predavanja in ekskurzije dobro obiskane in da se v dejavnosti GDG vključujejo tudi učitelji drugih strok.
Tudi za naslednje leto smo na občnem zboru sprejeli okvirni program:
-	nadaljevali bomo z izobraževanjem preko piedavanj (najmanj 2 predavanji);
-	organizirali ekskurzijo - člani so predlagali Pariz;
-	srečanje geografov bomo letos pripravili v Bohinju;
-	na predlog članov bomo skupaj z Zavodom za šolstvo letos organizirali za učitelje ekskurzijo, ki je predvidena za 7. razrede osnovnih šol.
Pri našem delu nas seveda ovira dvoizmenski pouk na šolah in to, da vse
stroške ekskurzij v večini primerov nosijo učitelji sami.
Predsednik GDG Mara Črnilec
51
POROČILO O DELU LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA V LETU 1987
LGD je v lanskem letu štelo 321 članov. Izvršni odbor je nadaljeval z delom na dosedanjih področjih, poskušali pa smo uresničiti tudi nekaj novih ciljev, da bi bolj angažirali dosedanje člane in vključili v delovanje študente-geografije kol bodoče nosilce geografskega dela.
LGD je v preteklem letu delpvalo na naslednjih področjih:
1.	strokovna geografska predavanja
2.	strokovne ekskurzije geografov po domovini in tujini
3.	vključitev študentov geografije v društvo
4.	sodelovanje pri geografskih prireditvah in izobraževanju učiteljev geografije
1. Predavanja
V	spomladanskem delu leta smo organizirali 3 predavanja. Od Lieneških A lp do Mallorce in Peloponeza (P. llabič), Geografski vtisi s poto\anja po Kitajski (A. Kranjc) in Grenlandija - dežela pod polnočnim soncem (J. Bizjak).
V	jesenskem delu leta je bilo že troje predavanj: Popolni vtisi .z Južne Amerike (M. Veber), Geografski vtisi iz Kapadokije (M. Bricelj) er Kreta (M. Silnic).
Obisk predavanj se je v preteklem letu precej povečal (40-70 obiskovalcev, zlasti študentov in drugih mlajših ljudi). Predavanja se bodo vrstila tudi naprej vsak tretji torek v mesecu. Organizator predavanj je bi; vse leto M. Bat.
' 2. Strokovne ekskurzije
Organizirali smo 5 ekskurzij. Štiri so bile enodnevne po Slovet iji: dolina Glinščice (vodja J. Žumer - skppaj z Geografskim društvom Primorje), Goriška Brda in Kambreško (B. Pavlin), Lisca (V. Bi~ečko) in Pokljuka (M. Plemelj), 10-dnevna prvomajska ekskurzija pa jo vodila v Turčijo (vodja M. Bricelj). Število udeležencev se je v primerjavi z letom 1986 sicer nekoliko povečalo, vendar pa je udeležba na slovenskih ekskurzijah še vedno premajhna. Vse ekskurzije je organiziral M. Gabrovoc.
3. Vključitev študentov geografije v društvo
Izvršni odbor si je to nalogo zastavil kol prednostno in jo tudi izpeljal z veliko pomočjo študentov geografije. 8.12.1987 je bila ustanovljena študentska sekcija, ki ima že 30 članov, izdelali so lastna pravila, ki so usklajena s pravili LGD, in program dela. V lanskem letu so izvedli že dvoje akcij - lečaj računalništva za študente in predavanje o ZIDA .
Samostojno delovanje sekcije v okvirih je nedvomno pomembna obogatitev,
52
obenem pa naložba v prihodnost, ker bo po eni strani utrdilo stanovsko pripadnost bodočih geografov, po drugi pa vneslo svežega vetra v delo društva v naslednjih letih.
4. Sodelovanje pri geografskih posvetovanjih in izobraževanju učiteljev geografije
LGD se je neposredno vključilo v priprave in izvedbo 14. zborovanja slovenskih geografov, ki je odlično uspelo.
Društvo je sodelovalo tudi pii pripravah na letošnje Ilešičeve di.eve, ki so bili od 26. do 27. februarja 1988 v Ljubljani.
Sicer pa je delovanje društva na tem področju še premajhno. Pctrebno bo poiskati mesto društva med ustanovami, ki se poklicno ukvarjajo z izobraževanjem učiteljev, Komisijo za vzgojo in izobraževanje ter Zavodom za šolstvo. Pri tem iw lahko največ prispevajo prav člani iz šolstva in ta naloga naj bi bila prednostna v letu 1988.
Izvršni odbor LGD Karel Na tek
53
POROČILO O DELU GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA MARIBOR V LETU 1987
Od zadnjega občnega zbora je društvo delovalo po začrtanem programu. Skupaj s pomurskimi geografi je realiziralo geografsko srečanje v Lendavi z ekskurzijo v Lendavske gorice pod vodstvom dr. Vladimirja .iračiča. Ob tej priložnosti so bila štiri predavanja: dr Vladimir Bračič je govoril o Lendavskih goricah;
prof. Jože Dcnce o vplivu dislociranega obrata Planika v Turni, cu na neposredno okolico;
dr Mavrici j Zgonik o novih geografskih učbenikih; prof. Ludvik Olas o modernizaciji pouka geografije.
Med letom je društvo realiziralo več predavanj v Mariboru. Prof. Drobnjak je poročal o svojem potovanju po Cipru; v tekočem koledarskem letu pa tudi o bivanju v Egiptu. Prof. Hočevar nas jo seznanil o svoji poti v Argentino. Vsa predavanja so bila dobro obiskana (30 do '10 udeležci cev).
Želeli smo realizirati tudi ekskurzijo po'Koroški, za katero je pa bilo premalo pri javi jencev.
Do novega občnega zbora, ki bo predvidoma konec poletja, bomo v aprilu izvedli ekskurzijo v Istro pod vodstvom dr Mavricija Zgonika; prijavilo se je že 34 članov. Pred tem bo predaval dr Borut Belec o svoji pod po Indokini in Kitajski. V juniju pa v Radencih načrtujemo geografsko srečanje z ekskurzijo v Radgonsko-kapelske gorice, ki jo bo vodil di Bračič. Ob tej priložnosti bo pet predavanj o sodobnih geografskih proccsih v severovzhodni Sloveniji.
Društvo je tako sorazmerno aktivno, večina članov redno plači je članarino in se strokovno izpopolnjuje.
Poročal Ludvik Olas
54
POROČILO O DELU GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA NOVA GORICA
Geografsko društvo Nova Gorica je registrirano. To vam z velikim zadovoljstvom sporočamo. Čeprav še niso urejene vse formalnosti z žiro računom , pa računam , da bo naše delo končno zaživelo v polni mer . Tako bomo lahko pobrali članarino tudi za nazaj in dobili nekaj sredstev, ki jih za kvaliletnejše delo nujno potrebujemo. Želeli bi, da nam pomagate s svojimi bogatimi izkušnjami pri urejanju članstva. Teh je iz septembra 1987 -43, seveda pa bo potrebno kaj kmalu ažurirčili, saj je prišlo v zadnjem času do nekaterih sprememb. Člani društva so v glavnem učitelji geografije na osnovnih in srednjih šolah Sevisrno-primorske regije. Zaenkrat zunanjih sodclavcev nimamo. Sc bomo 1x1 zelo trudili v le j smeri.
Kljub že tolikokrat omenjenim problemom v zvezi z registracijo društva, pa delo članov ni bilo nezanemarljivo. Aktivno sodelujemo pri cielu aktiva GE-ZG v okviru Zavoda za šolstvo - organizacijska enota Nova Gorica, ki je dobro organiziran. Imamo vodjo aktiva za geografijo v OŠ, v ŠS ter SD. Za vsako področje pripravi posamezen vodja aktiva v enem šol. kem lelu najmanj eno hospilacijo in eno animacijo učne ure, strokovna predavanja in ludi terensko delo. Poleg tega pa izkoristimo zimske in poletne počitnice ludi za izobraževanje. V zadnjih letih se vsi učitelji geografije in s tem ludi člani geografskega društva Nova Gorica ukvarjamo s prenevo učnega načrta v osnovni šoli in srednjem usmerjenem izobraževanju. Veliko smo prisotni pri naravoslovnih dejavnostih lako v osnovnem kol srednjem izobraževanju, čeprav je res, da se tudi tu soočamo z začetniškin.i težavami in je morda opaziti premalo sodelovanja med posameznimi geografi.
Želeli bi, da nam Zveza geografskih društev Slovenije odobri sredstva za povrnitev slroškov, ki so nastali pri ustanavljanju društva.
Na našem zadnjem srečanju jeseni 1987 smo se dogovorili, da bo od občnega zbora Zveze geografskih drušlev Slovenije dalje pred.Tcdnik jeografske-ga društva Nova Gorica tovariš Radovan Lipušček iz Tolmina, ki je bil do sedaj član izvršnega odbora.
Predsednik GD No« Gorica Ana Skerlovnik-Štrancar
UDK 911.3:161.1 = 863 KošaR Marija
61000 Ljubljana, YU, Pedagoška akademija, Kardeljeva ploščad
OBRAVNAVA OSNOVNIH DRUŽBEN OGEOGRA F3KIH POJMOV
Družbenogeografski pojmi, ki se pojavljajo pri pouku ^poznavanja narave in družbe, so maloštevilni. Pozneje pri pouku geografije jih je več. Največ jih je s področja prebivalstva in gospodarstva.
UDK 913:(073)(98/99) = 863 Borovšak Stanislava
63320 Titovo Velenje, YU, OŠ A nton A škerc , Jenkova 2 POLARNA OBMOČJA
Učna vsebina je predstavljena s pomočjo videokasete. Učenci so bolj sproščeni in spodbujeni k iskanji informacij . o polarnih območjih.
UDK 91:371.12.371.3:0075.5) = 863 Brinovec Slavko
64000 Kranj, YU, Srednja šola pedagoške, računalniške in naravoslovno matematične usmeritve, Koroška če sta 13
UČITELJEVA PRIPRAVA NA POUK
Predstavljena je podrobna učna priprava. Pisna priprava je namenjena učitelju in učencem. Z njo so opredeljene vsebine, smotri, oblike in metode dela, učni nrioomočki ter not«=k dola. Pri spe vp k je *qk1jučpn r primerom podrobne učne priprave.
UDK 911.2(213) = 863 Lovrenčak Franc
61000 Ljubljana, YU, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Aškerčeva 12
NA RA VN OGE OGRA FSKE ZNA ČILN06TI
Predstavljene so naravnogeografske značilnosti tropskega pasu. Najprej je prikazana geološka zgradba, nato podnebje, vodovje, prsd in rastje.
UDC 913:(073)(98/99) = 20 Borovšak Stanislava
63320 Titovo Velenje , Y U, OŠ A nton A škerc, Jenkova 2
POLAR AREAS
The content is demonstrated by means of a video cassette. Pupils feel more relaxed and motivated to search information about polar areas.
UDC 911.3:161.1 = 20 Košak Marija
61000 Ljubljana, YU, Pedagoška akademija, Kardeljeva ploščad
DISCUSSING BASIC SOCIQ-GEOGRAPHIC ITEMS
The socio-geographic items, which occur at teaching about natural science and society, are not numerous. Later at geography teaching there are more of them. They mainly occur in tlie sphere of economy and population.
UDC 911.2(213) = 20 Lovrenčak Franc
61000 Ljubljana, YU, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Aškerčeva 12
NA TURA LLY - GE OGRA PHIC FEA TU RES
Naturally-geographic features are being demonstrated in the tropic area. First geological structure is shown as well as climate, waters, soil and vegetation.
oo
UDC 91:371.12:371.3:(075.5) = 20 Brinovec Slavko
64000 Kranj, YU, Srednja šola pedagoške, računalniške in naravoslovno matematične usmeritve, Koroška cesta 13
TEA C HER' S WOR K PREPA RA TT ON
A detailed preparation for work is shown. Its written form is intended for the teacher as weli as for the pupil. It presents contents, objectives, forms and methods of work, teaching media and curriculum of work. This contribution ends with an example of such a detailed preparation
.STEFAN
•M Qs
SultUoi
Wv^noo
HCiMCflllft
iGomlst


PÖIFING BRUNN
St btofgpn
St.OawaM
Weil »»ntwrg
P'iv.hg«! Nf OHOVO
[Tbiswalo
V m-
Vff UJf Mvraoc
\	In««« •
tthNObtW
Stf.	•
„„ RopuMt a
I •	«
TT" nous Suiw
^ 6 w" RADLJE ÖB DRAVI "
1 OfSf rtr«
Drovf«

JukovikA
JlOVHfNC IA POHORJU
\
.OfAMEČE i
V
m Hrtmfauti vrt»
MEŽICA
imoliuk
Podiraj
.Pudgoro S»j»
t lopni vrti
ŠMARTNO
Pieiiyn.
.ČRNA
trik i n J MUl /\
) Osnnk*ric.i
Podgor i«
LukOBfa
mlslinja
Z»
1 :*ii k ® i
RAVNE
tftMtfflj
TOPOLŠlCi
Skonai)!
Gobrkj
Corrni»
8aiahi<9
•m
OPLOINIC-
•1*90 Ionom
Ritnica
PoCKfOI
SLOVENSKI W* • KONJICE
«ag/ZKo goro
'Šmartno
rarkolovi
Poni*»«

gohcijo
Ooorsvlit
VOJNI K i
S**j«ita
IBiinp $
l PfKtl [TOV l JI
iCnmiljke'
Itramm

preboli
•lofic«
»lnjic«,
i* n Iv Id
¿aeukovi«
imloltol
fodfi'
Gabim
LAŠKO

►OVEC.
ZAGORJE«,«.' 06 SAVI I
imtiametfi.jd
Jurkloittr,
hnov<c
I?
t Hi ti 0'tii
6'odi Ur
Hotvmi
¿oBbko«|<r(
i mati no
■rrtke
Siran*