Ameriška Domovi ima
AMERICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOV6NIAN
MORNING NGWSPAPCR
NO. 134
CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, JULY 10, 1952
LETO LIU — VOL. LIU
Slovenski prelalje so baje priznali Ciril-Metodovo zvezo slovenskih duhovnikov
Slovenska škofa Vovk in Deržečnik ter goriški apostolski administrator Toros so predlagali režimu kompromis z ozirom na to zvezo.
(Poroča. M. S. Handler, poročevalec lista New York Times v Beogradu).
BEOGRAD. — Komun, partija je prisilila katoliške škofe Slovenije do prvih važnih koncesij V borbi med Cerkvijo in državo, katera borba je dosegla v zadnjih mesecih izredno trpkost.
Poluradna časopisna agentura Yugopress je sooročila, da so ljubljanski škof dr. Anton Vovk, mariborski škof dr. Maksimilijan Deržečnik in apostolski administrator v Gorici dr Mihael Toros, umaknili svojo opozicijo od vlade sponzorirani zvezi duhovnikov ter da so predlagali modifikacijo pravil te zveze, da bi soglašala s kanonskim pravom.
Ta zveza katoliških duhovnikov v Sloveniji je znana pod označbo “Ciril-Metodova zveza” in je rečeno, da je v njej včlanjenih nad 500 duhovnikov od 1,030, kolikor jih je v Sloveniji. Svrha te zveze je, delovati in podpirati (sodelovanje med katoliško duhovščino in jugoslov. oblastmi.
Yugopress poroča, da je bil odlok imenovanih dveh škofov in apostolskega administratorja vsebovan v njihovem pismu zve-zinem koncilu, ki se je imel se-istati k seji, na kateri bi razpravljal o predlogu teh treh prelatov (za modifikacijo zvezinih pravil.
Slovenska hierarhija stoji na stališču, da bi morala biti zveza pd jurisdikcijo Cerkve, ne civilne oblasti. Poleg tega bi morala biti pravila zveze modificirana od višjih cerkvenih avtoritet, ker segajo aktivnosti te zveze preko meja vsake škofije.
Yugopress napoveduje, da bo predlog omenjenih treh prelatov odklonjen na podlagi stališča, da je zveza profesionalna, ne du-hovniška organizacija. Yugopress pravi: “Dovolj je, da ima taka zveza dovoljenje delovanja in obstoja od jugoslov. oblasti, katerega že ima.”
Slovenski prelati so vse doslej nasprotovali tej zvezi s stališča, da hoče zveza pretrgati stike in odnošaje med katol. Cerkvijo v
je primeril 25. junija, ko so za-branili škofu Vovku dostop na Jesenice, kjer je hotel opraviti birmo.
Pred nekaj meseci pa je prišel škof Vovk skoraj ob življenje na železniški postaji v Novem mestu, kjer so mu komunisti sledili, v vagon, kjer so ga polili z bencinom in zažgali. Glavni krivec tistega napada je bil obsojen v — desetdnevno ječo nato, ko ja državni tožilec izjavil, da je pri hod škofa Vovka v Novo mestoj pomenil provokacijo ali izzivanje domačih prebivalcev. . .
Tako poroča poročevalec lista NYT iz Beograda. Mi dodajamo samo to: Pomislite, Slovenci, zlasti Dolenjci, ali je res mogoče, da bi prihod slovenskega škofa med dolenjsko ljudstvo, to ljudstvo smatralo za izzivanje in sramoto?!. . .
Ni čudno, če zagotavljajo slovenski Clevelandčani, ki se nahajajo na obisku v Sloveniji, clevelandskemu časnikarju Andrici: “Ko pridemo nazaj, bomo boljši Amerikanci! . . .”
Ugrabitev odvelnika ob belem dnevu v zapadnem Berlinu
Ugrabijevalci so streljali za seboj in posipali cesto z žeblji, da bi jim ne mogli Generelni tajnik slediti preganjalci.
ISKANJE SPRAVE
V	JEKLU
V	petek bo obnovitev pogajanj delavcev s Sharon Steel korporacijo.
PITTSBURGH. — CIO jeklarski štrajkarji so sklenili pričeti v petek pogajanja s Sharon Steel korporacijo, ki je dvanajsta naj večja v jeklarski industriji in, pri kateri je uposlenih okoli tisoč jeklarjev.
Za obnovo pogajanj je vprašal John Grajcnar, direktor u-nijskega distrikta št. 21. Dejal je, da hoče samo “preiskati možnost te ali one vrste sporazuma”.
Družbini uradniki od svoja strani pa pravijo, da so “zmerom pripravljeni pogajati se z unijo.”
Nova pogajanja se bodo pričela natančno teden dni potem, ko je Sharon Steel družba zavrnila predlog jeklarjev, da bi se poravnal štrajk pod istimi pogoji, na katere je pristala Pittsburgh Steel družba, ki je zvišala mezdo za 24.6 centa na uro ter pristala na modifcirano unijsko delavni-
Trygve Lie upa na skorajšnje premirje v Koreji
BERLIN. — Zaskrbljena zaradi ugrabitve nekega protikomunističnega odvetnika, je vlada za-padnega Berlina v torek sklenila blokirati vsa pota, ki vodijo v obkrožujočo sovjetsko zono. — Ugrabljen je bil dr. Walter Lin-se, 48 let stari predsednik Lige svobodnih pravnikov.
Ugrabili so ga ob belem dnevu trije možje v ameriškem sektorju ter ga z divjo naglico odpeljali z avtomobilom v sovjetski sektor mesta, streljajoč za seboj z revolverji in posipajoč cesto žeblji,
Združenih narodpv je izjavil, da utegne biti premirje doseženo v mesecu dni.	. .
Zarota proti predsedniku republike Kube
HAVANA, Kuba. — Neki profesor univerze v Havana in štir je njegovi dijaki bodo najbrž obtoženi zarote proti življenju kubanskega predsednika Fulgen-cio Batista.
Njihcve namere je razkrila armadna inteligenčna služba.
V juniju je bilo zaposlenih (3,572,000 ljudi obeh spolov
Jeklarski štrajkarji so v tem pregledu prišteti med zaposleno delavstvo.
WASHINGTON. — Iz poročila Census biroja je razvidno, da je iailo v mesecu juniju v Zdr. državah zaposlenih 63,572,000 ljudi. To je bilo rekordno število: zaposlenih ljudi v mesecu juniju ter je bilo samo za 60,000 nižje od rekordnega števila v avgustu leta 1951.
Toda s tem številom vred se je dvignilo meseca junija tudi število brezposelnih ljudi.
Z zaključitvijo šolskega leta' je bilo mnogo več oseb, ki so iskale delo, namreč 1,612,000. — Razpoložljivih zaposlitev pa je bilo tedaj samo 1,396,000.
Glede jeklarskih štrajkarjev je bilo odločil, da 600,000 začasno brezposelnih jeklarjev prišteje med zaposlen^ razen onih, ki iščejo drugo delo, pa ga ne morejo dobiti.
HOOVERJEV GOVOR NA KONVENCIJI V CHICAGU
Daši je povedal mnogo bridkih resnic, so se vendar čudno slišale iz ust moža, pod čigar pred-sedništvom je doživela dežela eno svojih najhujših gospodarskih depresij.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te oblice
Vlada naj očisti unije komun, dominacije
Unije same ne zmorejo tega dela, pravi podpredsednik General Electric družbe.
OSLO, Norveška. — Trygve'
Lie, generalni tajnik Združenih narodov, je tukaj dejal, da upa,,
da se bo našla rešitev korejske-	—
ga vprašanja do konca julija ali ware’ predsednik General Elec-začetka avgusta in to tekom po- tric Ca’ Prieal pred senatnim
WASHINGTON.
L. Boul-
Sloveniji in Vatikanom ter tr"ans-:Ze“i]1’-^ bi PrePre^i drugim t----j—l.- tj-_j.	_ __ ... avtomobilom gonjo za seboj.
Zveza svobodnih pravnikov je
na-
formirati Kat. Cerkev v rodno cerkev, ki bi bila pod dominacijo režima.
Kompromis, ki so ga ponudili gori omenjeni trije slov. prelat-je, je prišel po večmesečnih vsakdanjih napadih nanje (na oba škofa in apostol, administratorja) v slovenskem časopisju, neštetih incidentih, aretacijah in. obsodbah duhovnikov, ki so jih bdolževali protidržavnih aktivnosti. Zadnji teh incidentov se

Vremenski
prerok
pravi:
že tri leta trn v peti komunistov. V zvezi je včlanjenih okoli tisoč odvetnikov in sodnikov, ki so v tem času pribežali iz sovjetske) zone v zapadni Berlin.
Enajst žrtev tajfuna na Filipinih
MANILA. — Silen tajfun, ki je divjal na Filipinih, je zahteval 11 smrtnih žrtev, petnajst o-seb pa pogrešajo.
Potres v Argentini
BUENOS AIRES. — Andsko provinco Catamarco je potresel močen potres. O morebitnih žrtvah ali škodi ni poročil..
Danes podnevi in ponoči jasno in bolj toplo.
Važni dnevi svetovne zgodovine
^ne. *5*'	1723 je bil ro-
jen William Blackstone, svetovno znani angleški jurist. Umrl je 14. februarja 1780.
Iznajdljivost tihotapcev
LONDON. — Angleška policija je odkrila mnogo narkotičnih mamil, ki so jih tihotapili na vsei mogoče načine, tako v notranjosti gosli in gitar itd.
Albanija protestira radi
laških letal	_ _
LONDON. Radio Tirana je sedanjega poslovanja sporočil, da je Albanija prote- • stirala pri italijanski vladi, ker! so italijanska letala kršila nev-tfalnost albanskega ozemlja.
gajanj za premirje.
Dejal je, da sta obe delegaciji, komunistična in zavezniška, pokazali gotovo mero dobre volje za dosego sporazuma glede onih točk, radi katerih je nastalo na konferencah mrtvilo.
Tajnik Lie je prispel iz Amerike z letalom. Tukaj bo ostal na počitnicah teden dni, nakar bo odpotoval v Helsinki na Finsko, kjer bo prisostvoval tamo-šnjim olimpijskim tekmam.
odborom ter izjavil, da bi morala vlada ustanoviti posebno a-gencijo, ki bi odkrivala komuniste v delavskih unijah.
Število unij, ki so še vedno o-sumljene, da so dominirane po komunistih, dokazuje, da unije same ne morejo opraviti temeljitega izčiščenja komunistov iz svojih vrst”, je dejal Boulware, “Eliminacija komunistov z vodilnih mest v unijah je posel in, dolžnost vlade, ne pa posameznih unljskih članov.”
CHICAGO. — V torek zvečer govoril na konvenciji republikanske stranke Herbert Hoover, bivši predsednik Zdr. držav, ki je označil evropsko vojsko, kateri je do nedavno poveljeval gen. Eisenhower, kot “fantomsko armado”.
Hoover, ki je zdaj 77 let star, je izjavil, da je to po vsej priliki njegov zadnji govor na kakem zborovanju ^ stranke.
V poslovanju in pogajanjih s iomunisti, smo izgubili svoje 'državniške sposobnosti”, je rekel, nakar je izrazil dvom, da bi mogla zdaj se snujoča evropska armada prerečiti drugi Dunkirk.
“Učinkovita obrambna sila proti komunizmu, ki jo Amerika lahko prispeva, ni v bajonetih proti ogromnim kopnim armadam, temveč v ojačenju ameriških zračnih in pomorskih sil, da bodo dovolj močne, da uničijo komunistično vojaško moč, kjer koli bi se slednja pojavila z agresivnimi nameni.
“Sigurna obramba New Yorka, Londona in Pariza je vsebovana v srahu Sovjetov pred povračilom Moskvi,” je dejal.
Hoover je priporočal takojšnjo okrnitev izdatkov za vojaštvo in za pomoč inozemstvu ter posvaril navzoče, da je to morda: zdaj zadnja prilika Amerike, da ostane še nadalje svobodna.
Nato je ostro napadel politiko administracije, ki razsiplje denar na vse strani in nalaga vedno više davke. “Ni dovolj reči,, da bomo znižali davke in uravnovesili proračun v nekaj letih. To moramo storiti takoj!”
V dvajsetih letih New Deala in Fair Deala, je rekel, sta predsednika Roosevelt in Truman “negovala in apizala” razne skupine, ki so pričele paralizirati življenje dežele.
“Dežela trpi vsled intelektualne nepoštenosti in nekaznovane 'korupcije na visokih mestih, kakršne še ni bilo v vsej naši zgodovini”.
nik ni ničesar vedel o tej ‘podeu dovani oblasti’ ” je rekel Hoover. “Prepričati moramo ameriško ljudstvo, da taka administracija ni vredna ljudskega zaupanja.
“Še nikoli v zgodovini te dežele ni bila naša ustava tako drzno kršena in pravice ljudstva tako teptane, kakor so sedaj”, je rekel Hoover.
(Daši je bilo mnogo resnice v njegovih besedah, jih je bilo vendar nekam čudno slišati iz njegovih ust, ker še ni pozabljeno dejstvo, da je pod njegovim vodsvom doživela dežela eno svojih najhujših depresij, da-si zanjo ne dolžimo zgolj njega, temveč tudi tedanji svetovni gospodarski položaj. V zvezi s tem dejstvom so bile še bolj čudne in nerazumljive ovacije, ki so mu jih priredili navzoči ob njegovem nastopu in ki so trajale 14 minut. Ured.).
Bivši predsednik je tudi napadel “podedovano oblast” preds. Trumana, s katero baje lahko po mili volji zasega ameriško industrijo. “Noben republ. predsed-
NAJNOVEJŠEVESTI
CHICAGO. — Med debato, kateri kandidat naj dobi delegate iz Georgije, je nastal v konvenčni dvorani pretep. Eden izmed vročekrvnežev je bil tako zdelan, da so ga odpeljali na bolniškem vozičku iz dvorane.
CHICAGO. — Gen. Eisenhow er je izvojeval na konvenciji veliko zmago, ker je pridobil delegate države Georgije in Texasa.
CHICAGO. — Senator McCarthy je obdolžil Trumanovo administracijo, da je “namenoma” ojačila Sovjetijo, do-čim je istočasno oslabila a meriško moč.
WASHINGTON. — Predsednik Truman je izjavil časni karjem, da se “boji,” da bo senator Taft, ki je njegov “favoritni kandidat,” izgubil bitko z Eisenhowerjem.
WASHINGTON. — Državni tajnik Acheson se je snoči vrnil s svojih diplomatskih poslov v inozemstvu.
kom- diktatorja Tita
BOGDAN RADIČA, ki je bil po drugi svetov, vojni šef Titovega tiska za inozemstvo, kjer je imel kot tak najlepšo priliko, podrobno spoznati resnično stanje stvari in vso infamnost kričeče titovske propagande, kar je povzročilo, da je kot poštenjak pustil svojo službo ter se vrnil v Ameriko, kier zdaj predava na John Hopkins univerzi v New Yorku. je objavil v magazinu “American Mercury” članek — “What Price Tito?” iz katerega objavljamo nekaj odlomkov. Radiča piše:
Ameriško pomoč Titu označujejo jugoslov. komunisti kot pomoč Amerike, da se okrepi v Jugoslaviji komunizem. “Nikar si ne belite glave radi našega
. z Ameriko”, je nedavno rekel neki titovski oblastnik na ljudskem shodu. “Prišel bo dan, ko bomo potolkli Amerikance z njihovi-
mi lastnimi topovi in letali ter uresničili svoje sanje o komunističnem zavojevanju vsega sveta. . .”
Dne 15. marca 1952 je Tito brez ovinkov povedal, da z uvozom živil, topov in mašinerije se ne bo pričelo uvažati tudi demokratičnih idej, ki so omogočile vso to produkcijo. “Z Zapada so pričele pljuskati na nas bur-žujske ideje”, je dejal. “Karakter komunistov je zbledel zaradi mnogih čudnih koncepcij, ki so prodrle v partijo. Toda nam ne bo žal, če bo 100,000 članov manj v partiji, če bo to naredilo partijo močnejšo.” Ker šteje jug. komunistična partija okoli 500,-000 članov, je torej Tito pripravljen žrtvovati petino članstva partije, ka bi končno komunizem absolutno triumfiral.
Kaj dela Tito z materialom in blagom, ki mu ga pošiljajo Zdr.
ljudstvo? S tem gradi popolni komunistični režim v Jugoslaviji. živila, ki jih je dobil Tito iz Amerike, so bila uporabljena v ojačevanje Titovega programa za kolektivizacijo, ki odvzemlje jugoslov. kmetom tako njihovo zemljo kakor njihovo svobodo, da bi to zemljo po svoji volji obdelovali.
Ko je pričelo prihajati blago iz Amerike, je zavladalo med ljudstvom veliko veselje, češ
linovo komunistično proceduro je izpovedal, rekoč:
“Videli smo, da so imeli bolj-ševiki prav, ko so izjavili, da se komunizem lahko zgradi s pomočjo kapitalističnih dežel. — Magnitogorsk je bil zgrajen s pomočjo ameriških inženirjev, a ni zato nihče podvomil o bolj-(eviški lojalnosti komunizmu. — Isto lahko rečemo o pomoči, ki jo dajejo nam zapadni kapitalisti!” Titov zunanji minister Kar-
lin diktature je konec!” i Ampak to veselje je bilo kratko, kajti Tito je že meseca januarja 1951 naznanil, da “ameriška pomoč Jugoslaviji ne bo niti najmanj spremenila karakterja komunistične revolucije” in da “vsak stroj, ki pride v Jugoslavijo, pomaga graditi komunizem”.
Svoje zaničevanje Zapada in
“Tito se je pobotal z Zapadom delj se je docela strinjal s svojim
C ------	- v -	- -	Zictpaua m
države in ga plačuj* ameriško svoje osnovno strinjanje s Sta-
gazdo Titom, rekoč: “Več pomoči ko dobimo od Zapada in čim hitreje bo prihajala, tem preje bomo zgradili komunistični red v državi”.
Ker je razkrinkavanje komunizma in njegovih metod zelo važna zadeva, o kateri bi morali biti čim bolje poučeni vsi, zato bomo odvedli še druge važnejše odlomke iz članka Bogdana Radiče.
Seja—
Podružnica št. 3 Slov. moške zveze ima v nedeljo ob 2. uri sejo v Slov. domu na Holmes Ave. Hladilnik zastonj—
Revna družina dobi zastonj hladilnik, posteljo in posteljne vzmeti, vse še v dobrem stanju, na 1093 E. 64. St.'
Na obisku—
K Frank Cercek na Norwood Rd. sta prišli za nekaj dni na' obisk Antoinette Hladnik iz North Chicago in Mary Košir iz Waukegan.
Na počitnice—
Mr. m Mrs. Bill Spech in Billie Škerl, 6214 Glass Ave. ter Mrs. Frances Lindič, 4024 E. 52. St. so odšli obiskat svoje sorodnike v Indianapolis, St. Louis in Chicago.
Pozdrave pošilja—
Thos. Germack pošilja pozdrave svojim znancem iz Toronta v Kanadi.
Trideseti dan--
V petek ob 7:30 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Franka Blatnik na 30. dan njegove smrti.
Odhodnica—
Mrs. Sietz vabi članice SŽZ ter članice društva Danica št. 11 SDZ na poslovilni večer, prirejen za odhodnico Mrs. Albine Novak, predsednice SŽZ, ki odhaja na svoje novo mesto v Chicago. Prireditev bo danes zvečer ob osmih v spodnji dvorani S. N. Doma na St. Clair Ave.
K molitvi—
Članice društva Srca Marije so prošene, da se udeležijo danes zvečer ob 7. skupne molitve za pokojno Mary Piks v Gr-dinovem pogrebnem zavodu na 62. cesti
Zamenjana suknja—
Ko so se deiegatinje vračale s konvencije SŽZ iz Detroita, je ena pomotoma zamenjala žensko suknjo od Mrs. Mengar iz Eveleth, Minnesota. Katera jo je naj pokliče Mrs. Luzar, — HE 1-7535. nakar bo ona to uredila.
O potovanju v Lemont—
Za skupno potovanje ni ničesar določenega. Posamezni izletniki naj se med seboj dogovore. Najbolje je potovati z vlakom, ki odhaja zvečer med 12 in 1 uro, bilo v petek ali soboto večer, ker ti vlaki dospo v Chicago ob 7. uri zjutraj. Tako sporoča Mr. A. Grdina.
Novi grobovi
Mary Gizella Lah
Včeraj zjutraj je umrla Mary Gizella Lah, roj. Yug, stanujoča na 1127 E 72. St. Umrla je v Womens bolnišnici. Bila je stara 37 let in rojena v Warrensville, O. Zapušča moža Franka, štiri otroke, katerih najstarejši je 10 let star, in sicer: Frank Jr., Jeannette, Katherine in Chester, mater Mary Yug in dva brata, — George in Franka. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 9 iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Franiška ob 9:30 in od tam na Calvary pokopališe. Permetov pogreb Pogreb pokojnega Anton Permeta se ne bo vršil iz Grdinove-ga zavoda na 62. cesti, pač pa iz zavoda na 17002 Lakeshore Blvd. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes ob 5. uri popoldne.
Kadar se ne brigate za opozorila, dokler ni prepozno, ste krivi svoje nesreče sami.
yiMERi$K/i Domovina
m v» i
«ovsur—
r%j—»■<»/%-• »
«117 St. Clair Ave.	HEnderson 1-0628 _________Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays_______
General Manager and Editor: Mary Debevec	____
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.	__________
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.	__________
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.__
No. 134 Thurs., July 10, 1952
Rab
Zadnji dve leti Slovenci neprestano praznujemo desetletnice svojega trpljenja in preganjanja, ki se je pričelo Veliki teden leta 1941. Pa jih bomo še praznovali. Tudi v slučaju, da bi bilo takoj jutri konec žalostnih razmer v domovini, bomo lahko praznovali svoje žalostne obletnice in desetletnice notri tja do leta 1962.
Nova taka žalostna obletnica bo sredi tega meseca, ko bo minulo deset let, kar so Italijani zgradili na otoku Rabu k ncentracijsko taborišče, v katerem so hoteli izstradati okoli deset tisoč Slovencev.
Ni moj namen, da bi na široko razpravljal o razmerah na Rabu in kako so tam do kosti sestradani pošteni Slovenci umirali gladu. Hočem samo, da bi ta desetletnica ne šla pozabljena mimo nas. Na Rabu je pet tisoč slovenskih grobov, ki pričajo kako sta se združila dva največja sovražnika slovenskega naroda: komunizem kot sovražnik številka 1. in Lahi kot sovražnik številka 2. Oba sta stala leta 1942. pred istim vprašanjem: kako se znebiti poštenih Slovencev. In za oba sovražnika je bil Rab tisto nesrečno mesto, kjer sta bili izpolnjeni želji obeh s tem, da je tam umrlo okoli pet-tisoč Slovencev.
Zaradi partizanskih tolp, ki so požigale, morile in ropale po vsej Dolenjski in Notranjski so Lahi začeli 15. julija 1942. s takoimenovano roško ofenzivo. Obljubili so pa, da bodo podarili življenje vsakemu, ki se jim bo predal brez boja. Toda Lahi, mesto, da bi šli v gozdove za tolpami, so lepo po vaseh pobrali vse moške stare 14 ali več let in jih vozili na Rab, kot partizanske ujetnike. Lahom je bilo pač vseeno ali dobe Slovenca doma v hiši ali pa z orožjem v rokah v hribih. Zanje ni bil sovražnik številka 1 komunist, ampak Slovenec, katerega je treba iztrebiti z zemlje, na kateri živi. Partizanskih tolp sploh niso imeli namena zatreti, kajti bili so jim zvesti pomagači pri iztrebljanju slovenskega naroda.
Ko so bila vsa tri taborišča: sprejemno, glavno in žensko taborišče polna, so Lahi lepo sporočili v Rim, da je partizanstvo v Sloveniji iztrebljeno, ker se nahajajo vsi partizani na Rabu. Taboriščniki na Rabu so imeli večkrat priliko videti, kako so prihajali razni visoki vojaški in civilni uradniki na Rab, da si na lastne oči ogledajo slovenske partizane, katere je hrabra italijanska vojska ukrotila in jih spravila na varni kraj za mrežo.
Komunisti so pa z Rabom tudi prišli na svoj račun, saj so Lahi po Dolenjski, Notranjski in Ljubljanski okolici pobrali večinoma protikomuniste, ki niso hoteli v hribe in so bili doma velika ovira njihovim terencem. Lahi so jim napravili veliko uslugo, ker so večina njihovih nasprotnikov spravili na varno.
Toda desetletnice Raba se Slovenci ne spominjamo samo zato, da bi se zgražali nad početjem komunistov in Lahov, ki so ga vprizorili, in se spomnili tistih tisočev,' ki so popolnoma brez krivde morali na Rabu gladu umreti. Ob tej žalostni desetletnici moremo Slovenci ugotoviti, da so bile vse velike žrtve, ki jih je narod moral prestajati ves čas druge svetovne vojne, doslej zastonj. Veliki državniki zapadnih zaveznikov so ob vsaki priliki izjavljali, da bodo vse krivice, vsem narodom na svetu, tudi malim, popravljene, ako zmagajo zapadni zavezniki.
V veliki veri in upanju na to zmago in v popravo krivic in trpljenja, ki smo ga morali prestajati, smo vdano trpeli in umirali. Posamezniki, ki so dali svoja življenja na Rabu, so že dobili za svojo žrtev in za svoje trpljenje plačilo pri Bogu, pri katerem nobena žrtev ne ostane brez plačila. Toda Slovenci kot narod pa za svoje trpljenje, preganjanje in zvestobo načelom, ki jih zagovarjajo zapadni demokratski narodi še danes po sedmih letih, kar je končala druga svetovna vojna — z zmago zapadnih zaveznikov — nismo prejeli zadoščenja za preganjanje, niti nam niso bile povrnjene krivice, ki ^o nam bile zadane med drugo svetovno vojno ali pa že preje. Nobena obljuba nam še ni bila izpolnjena. Toda to bi še ne bilo najhuje, toda morali smo doživeti in še danes doživljamo nove krivice in vsak dan hujša preganjanja.
Ali se je morda kakemu Lahu skrivil las zaradi nedolžnih žrtev na Rabu? Ali ne doživljamo prav sedaj, da se daje Italijanom v Trstu zopet nova prilika, da bodo lahko šikanirali in preganjali Slovence?
Ali je morda dajal odgovor za svoja početja kak slovenski komunist, ki je ustvaril med drugo svetovno vojno v Sloveniji stanje, zaradi katerega so imeli Lahi povod, da so ustvarili Rab? Ampak največjim našim sovražnikom so dali priliko ravno zapadni zavezniki, da sedaj že polnih sedem let nadaljuje s trpinčenjem našega tako poštenega slovenskega naroda.
Ali se tako izpolnjujejo dane obljube malim narodom? Danes so v svetu protežirani tisti, ki so vedno, povsod in dosledno delali krivico in nemir. Zakaj se našemu poštenemu in miroljubnemu narodu nikoli ne priznajo njegove pravice. Ali nam more kdo očitati kako nasilje. V vseh časih naše zgodovine ne najdete primera, da bi Slovenci hoteli ko-
NOVINE
ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE” V AMERIKI
- . .   . . «... . « .—.—  ...» ---fr
NOVICE IZ ČIKAGE Za celi mesec nazaj prinašamo v toj številki novice iz Či-kage. Zdaj ravno (te tijeden) je v Čikagi urednik Novin i' najnovejše dogodke med Slovenci iz Slovenske Krajine naj te on sam objavi v prišestnoj številki. Nadele pa opet mi kaj pošljemo, ka de naš slovenski svet po A-meriki znao, ka se med nami
Čikaščani godi
Smrt. . Vmro je i bio 31. ma-juša pokopani Frank Gorkiš, rojen v Nedelici, fara Turnišče. Zapušča ženo Verono (rojeno Tumpa) i šestero dece: 3 dečke, i 3 dekle i sestro v Cleveland! (Mrs. Salay). Naj v miri počiva.
25 letnico svojega zakonskega življenja sta obslužavala junija 7. našiva jako dobro poznaniva Števan i Ana Jakšič. Če duga leta vodite tisto našo domačo gostilno, kde se prekmurski Slovenci tak radi shajamo. Na srebrnem gostuvanji je jako lepo bilo: obilo veselja i obilo dobrot na stoli. Kak je bilo lepo gledati našega mladoženca, šteri je vse goste osebno sprejeo: vel-ki, ponosen, liki častitljiv s svojim; belimi lasmi i z zadovoljnim nasmehom na obrazi. Sne-ha Ana je pa istinsko bila kak če bi jo gledao pred dvajseti pet leti. Na to svoje gostuva-nje sta nas pozvala i vsi smo radi prišli, ka smo z njima bili veseli. Iz Kanade so jima prišli čestitat Mrs;. Roza Forjan, sestra Ane Jakšičove i njihova .hčerka z družinov, to sta Mr. i Mrs. Mike Sobočen iz Windsora, Ontario. —■ Mr. i Mrs. Takšič, vsr se Vama zahvalimo, ka sta nas pozvala i Vama ešče ednok na tom mesti najlepše čestitamo i želemo, ka bi vaj ljubi Bog ohrano ešče duga leta zdraviva i zadovoljniva med nami. (K tem želam se pridruži tudi vrednik Novin. Ar bom pa te dneve tudi k njima stopo, bom čestitke lehko tudi osebno izročo. — Vrednik).
Naraščaj Veseli so naraščaja v družini Mr. i Mrs. P. Piazza. Narodo se jim je že drugi de-čkec, krščeni na ime Tuneka I (Anthony. Mati je rojena Mary Gyura. S tem sta postala Mr. i Mrs. Martin Gyura že sedemkrat dedek i mamica. Čestitamo!
Deklico so dobili pri Mr. i Mrs. Štefan Matjašec. Dečka že imajo. Mr. i Mrs. Mark Matjašec sta že edenajsetkrat dedek i mamica. Naše čestitke.
Društvo sv/Ane de imelo svoje letno romanje k Mariji Pomagaj v Lement dneva 27. julija, ravno na aninsko nedeljo. Na to romanje prido iz Califor-nije Rev. Francis Horvath i bodo služili pri toj priliki svojo srebrno sv. meso. Gospod Horvath sc sami želeli biti te den med nami Slovenci. Nas to ja-
ko veseli i že zdaj vabimo vse naše rojake, ka pridejo od bluzi! i deleč na to romanje i na to slavnost. Ve mo ešče pisali od toga.
Na dopusti je Fideric Hanc. Prišeo je s Kareje. Doma ostane 40 dni (pri svojij starišaj
Mr. i Mrs. John Hanc.)
Piknik Društva sv. Križa se je jako dobro obneseo. Imeli smo ga zadnjo nedeljo v juni-juši, to je 29. dneva. Slovenci smo se zbrali c d vsej krajov i smo v veselji prebili vroči den.
Antonia Denša.
0 novi maši Rev. Šuštaršiča
San Francisco, Cal. — Zakasnelo se je to poročilo, pa bolje pozno kot nikoli. Nova maša je bila 15. junija v slovensko-hrvat-ski cerkvi Rojstva Gospodovega. Tam župniku j e Rev. Vital Vodušek, ki se je skupno s svojim hr-vatskim kaplanom Rev. Dabovi-čem jako potrudil, da je slovesnost lepo izpadla. Ljudstva se je nabralo, da je bilo veselje. Pričakovali smo bili škofa Rožmana iz Clevelanda, pa so bile ovire in ni mogel priti. Tako se je zgodilo, da je novomašniku pridigal tukajšnji pomožni škof Most Rev. Guilfoyle, seveda samo v angleščini. Razvijal je naslednje misli:
Današnja slovesna nova maša se vrši v mestu San Francisco, prav blizu svetovno znanega mostu Zlatih vrat. Ob pogledu na ta most se nam vriva primera. Zamislimo si, kako vsak nov duhovnik pomeni nov in veličasten most, ki veže med seboj zemljo in nebesa.
Most Zlatih vrat je naj večje čudo našega mesta. Njegov namen, njegova zgodovina, njegova zgraditev — vse to nam daje lepo podobo, da si ustvarimo pravo sliko o zgodovini, pomenu in občestvu katoliške Cerkve in njenega duhovništva. Kako ima ta most namen, da veže dva dela tega sveta, tako imamo v Cerkvi duhovnike, ki ustvarjajo ljudem most z zemlje do' nebes.
Most Zlatih vrat je oprt na dva mogočna stolpa, ki mu dajeta potrebno oporo in moč. Tako katoliška Cerkev sloni na dveh velikih zakramentih, svetem zakonu in mašniškem posvečenju. Prvi teh zakramentov skrbi za to, da Cerkev naprej in naprej raste v svojem članstvu. Drugi zakrament ustvarja stike med ljudmi in Bogom.
Preko mostu Zlatih vrat tečejo štiri ceste, druga poleg druge. Tako so na razpolago tudi vsakemu duhovniku štiri ceste, po katerih vodi ljudi k Bogu: zakramenti krsta, pokore, evharistije in poslednjega olja.
Čudoviti most Zlatih vrat nj zrasel kar čez noč. Treba je bilo
ga zasužnjiti, ga podjarmiti, ogoljufati ali posloveniti? Naj za primer vzamem samo nekaj tisoč kočevskih Nemcev. Imeli so svojo šolo, svojo gimnazijo in svoja društva. Nobenih pravic jim ni nihče kratil, kljub temu, da niso bili vselej kot narodna manjšina na svojem mestu.
Svet se zopet pripravlja na novo vojno pod istimi gesli — za pravico vsem narodom sveta —. Toda tudi ta boj ne bo dosegel nobenega sadu, če bo svet drugače govoril, drugače mislil in zopet drugače delal. Zadnji čas je, da se obljube spremene v dejanja. Slovenski narod je v Evropi tisti, na katerem naj se dejansko pokaže, da bodo pravice majhnim narodom vrnjene in zajamčene, da se ohrani mirno sožitje v tem delu Evrope.
Če bi mi, ki smo pred desetimi leti na Rabu na Trgu lakote greli svoja izstradana in izsušena .telesa na jesenskem soncu vedeli, da bomo desetletnico našega trpljenja praznovali v znamenju, v katerem zapadni zavezniki z eno roko sipljejo Titu — komunistu dolarje, z drugo pa podpisujejo z Italijani večje pravice v Trstu, bi prav gotovo ubupali nad svetom.
Grobovi na Rabu kličejo in zahtevajo od nas, da tirja-mo zadoščenje trpečemu slovenskemu narodu, kajti doda-nes so bile vse njegove velike žrtve za svobodo zastonj.
Rafael Rabič.
veliko priprav in sodelovanja mnogih ljudi iz najrazličnejših narodnosti. Tudi Cerkev krije vse vse mogoče narodnosti in duhovniki vseh narodnosti imajo enake dolžnosti in pravice, da vodijo ljudi k Bogu.
Te in take misli je razvijal visoki pridigar. Preprosto, pa zelo pomenljivo, da so mogli razumeti celo taki, ki jim angleščina še ni preveč domač jezik. Petje med sveto mašo je oskrbel zbor pod vodstvom Aleša Šimenca.
Po sveti maši so se ljudje zbrali na banket v hotelu Witcomb. Prišlo je kakih 150 gostov. Bili so Slovenci in Hrvatje. Program na banketu je vodil g. Dabovič, ki je bil poprej tudi ceremonijar v cerkvi. V imenu Slovencev je pozdravil novomašnika g. Vogrič, v imenu Hrvatov g. Bašič Poudarek je bil na dejstvu, da je morala vsa šuštaršičeva drn žina pred časom bežati pred preganjanjem iz domovine, po dol gi ločitvi, ko je novomašnik študiral v Tirolah, potem v Argen tini, nazadnje v St. Paulu, Minn., je pa Bog uredil tako, da so se zopet sešli ob preveseli priliki nove maše v našem mestu in hvaležno jim kipi k Bogu molitev: To je dan, ki ga je Bog naredil. S pevskimi točkami je nastopila s solospevom Anica Jud-nič, v duetu se ji pa pridružila Janja Dabovič. Ves potek nove maše v cerkvi in pri banketu je, dokazal, da so Slovenci in Hrvatje v naši naselbini še zmerom zvesti Bogu in narodu, pa bodo taki tudi ostali, čast jim!
Družina Augusta Šuštaršiča, očeta našega novomašnika, prihaja med nas iz Mengša pri Kamniku, preko begunstva Avstriji in začasnega bivanja, v Cherry Valley, N. Y.J Zdaj se je nastanila v naši naselbini in ji želimo vso srečo in blagoslov, kot je tako lepo nakazala nova' maša njihovega sina Janeza.
Poročevalec.
Katoliški dan
Cleveland, O. — Kot ste že brali ali slišali, priredi Zveza društev Najsv. Imena 27. julija velik katoliški dan na nekdanji Močilnikarjevi — sedaj Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ — farmi. člani se trudijo, da bi pri' reditev čim lepše in čim boljše uspela. Njen čisti dobiček je namenjen za vzdrževaje sloven kega duhovniškega semenišča Argentirti. Oltarna društva bodo pri tej prireditvi sodelovala in pomagala možem in fantom k čim večji udeležbi.
Vsi katoliški rojaki, stari in mladi, ste prav vljudno vabljeni, da se te splošne slovenske katoliške prireditve udeležite in tako pripomorete nekaj tudi za vzgojo slov. kat. duhovščine.
Vse članice Oltarnih društev pa prosim, da na kak način pomagate pri pripravah za ta naš veliki skupni dan.
Mary Izanec.
fiuhurna jfcronika

Dr. Josip Tominšek — osemdesetletnik
Cleveland, O. — Dne 4. marca letošnjega leta je dočakal osemdesetletnico svojega rojstva dr. Josip Tominšek, upokojeni ravnatelj klasične gimnazije v Mariboru, slovenski slovstveni zgodovinar in jezikoslovec, planiški pisatelj, telovadec, muzikus in tako dalje.
Lovski klubi, pozor!
Barberton, O. — Urad predsednika Slovenske lovske zveze naznanja vsem lovskim klubom spadajočim v lovsko zvezo, da se bo prva strelska tekma vršila 13. julija na novem strelišču Rainbow Hunting Cluba.
S streljanjem za tekmo bomo začeli točno ob 2. uri popoldne. Tisti, ki žele streljati za vajo, naj pridejo na strelišče že dopoldne, ker sicer ni gotovo, da bodo prišli na vrsto.
Vsi si to dobro zapomnite in ne pozabite priti v nedeljo 13. julija na strelišče Rainbow Hunting Cluba! i
Prav prijazno so vabljeni tudi vsi prijatelji lovcev.
Z lovskim pozdravom in na svidenje!
Joseph Lekan, preds.
— Po štetju iz leta 1950.je bilo največ tovornih avtomobilov v Kaliforniji (652,077), Texasu (633,242) in New Yorku (465,-,193).
Rodil se je leta 1872 v Bočni pri Gornjem Gradu kot kmečki sin. Gimnazijske študije je dovršil v Celju in sicer z vse-odlič-mim uspehom, kar je bilo za tiste čase nekaj izrednega. Za tem je štiri leta študiral na graški univerzi klasično filologijo in slavistiko. Pozneje se je leto dni izpopolnjeval na berlinski univerzi in obiskoval vseučiliščne, tečaje v Jeni, Gradcu in na Dunaju. Mogel je tudi z znanstvenimi interesi prepotovati Italijo in je to pot pozneje opisal v potopisu “Slavna in bedna Italija.” Po kratkih letih, ko je služboval kot suplent in profesor na gimnazijah v Celju, Kranju, Ljubljani in Gorici, je bil kot štajerski rojak imenovan za ravnatelja gimnazije (v nekdanji Avstriji redko priznanje visoko kvalificiranemu Slovencu) v Mariboru, kjer je v šolskem letu 1918-1919 izvedel slovenizacijo zavoda. Na tem mestu je bil do svoje upokojitve.
S svojih študij in številnih potovanj po Europi je prinesel širok razgled, ki mu je omogočil posege v številna področja kulturnega uveljavljanja. Mimo tega je deloval kot telovadec (nekaj časa je bil nadzornik za telovadbo na srednjih šolah Štajerske, Kranjske in Goriške) planinec in pevec, bil na čelu Glasbene Matice v Mariboru, aktiven član Profesorskega društva, Zgodovinskega društva, Aerokluba itd. Vendar bi bilo treba za oznamenovanje njegove pomembnosti v kulturnem razvoju Slovencev poudariti predvsem njegovo delo, ki ga je npravljal kot šolnik, slovstveni zgodovinar in jezikoslovec, in posebno še kot planinski publicist in urednik.
Kot vzgojitelja mladine v gimnaziji ga najbolje označuje njegova metoda pouka in človeški odnosi do mladine, ki so bili čim manj šolski, zato pa tem bolj-očetovski in prijateljski. To jel tudi glavni vzrok, da ga ima velik del slovenskih inteligentov, ki se je šolal pri njem in ob njem, v naj lepšem spominu. Ravno tako ga označuje kot šolnika njegovo široko znanje, ki mu je omogočilo, da je v času, ko je šlo za slovenizacijo gimnazij še v Avstriji, s številnimi učnimi knjigami in pomožnimi izdanji sodeloval pri zidanju šele kasneje mogočno razvite stavbe slovenskih učnih knjig. Napisal je latinsko in grško slovnico, grško vadnico in sestavljal slovarje. Razen tega je v raznih publikacijah (letnih poročilih gimnazij,
“Popotniku,” izdajah Slovenskel Šolske Matice, raznih nemških in hrvatskih revijah) razpravljal o perečih pedagoških problemih in tako sodeloval pri oblikovanju temelja slovenske kulture kot izrazit humanist, prepričan o pomenu klasične izobrazbe za slovenski prosvetni razvoj.
Drugo področje njegovega uveljavljanja so bile njegove slovstvene in jezikoslovne študije, ocene in članki. Z njimi je! začel ob začetku tega stoletja v Ljubljanskem Zvonu, nadaljeval vzporedno v Slovanu in nekoliko v Domu in svetu. Med Slov-stveno-zgodovinskimi deli je treba omeniti predvsem njegovo študijo o Novicah, ki je prvi sistematični prikaz pomena tega časnika. Za tem je za petindvajsetletnico “ljubljanskega Zvona” 1905 napisal študijo “četrt stoletja slovenskemu slovstvu na braniku,” ki je prvi poizkus ocene o slovstvenem vplivu literarne revije na duhovno življenje naroda. Poleg nekaj prispevkov k Prešerniani je v daljši študiji pisal o Stritarju (1906), Blei-weisu, o Miroslavu Vilharju ini končno o Janezu Mencingerju, katerega spise je uredil. Poleg tega je dr. Tominšek napisal več potopisov (Berlin, Italija — kot je bilo že omenjeno), poskušal; oceniti Cankarjevo dramatiko in naposled polemiko z Aškercem ob njegovem Trubarju. Ob teh večjih delih je treba misliti še na številna krajša poročila dr. Tominška o raznih slovstvenih dogodkih in knjižnih izdajah, ki jih je priobčeval v raznih revijah, ter na njegova opozorila o napakah in pravilih slovenskega pisanja, znana v ponatisu kot “Antibarbarus.” To knjigo lahko dobite tudi v tukajšnji Clevelandski javni knjižnici.
Tretje pomembno področje delovanja dr. Tominška je bili “Planinski Vestnik.” Uredništvo je prevzel jeseni 1908 in razvil list sčasoma ob razvoju slovenskega planinstva iz majhnega vestnika v veljavno planinsko' revijo, upoštevano v domovini in drugod. Pisal je že prej v vestnik o svojih planinskih turah, kmalu pa je kot urednik vnesel vanj svojo noto, ki se je kazala v zbiranju in izbiri so-trudnikov, smotrnemu uredniškem delu ter upoštevanju in nagli miselni registraciji najvažnejših problemov bujno se razvijajočega slovenskega planinstva med obema vojnama. Velikokrat je dr. Tominšek pisal o bistvu in smotrih planinstva ter poudarjal pomen planinstva za kulturni razvoj naroda. S svojo! vedno mladostno vnemo je nadaljeval svojega “Antibarbaru-isa” tudi v vestniku ter zidal slovensko planinsko izrazoslovje. Imel je najtesnejše stike z mladimi slovenskimi plezalci ter jih vzgajal kot sotrudnike “Planinskega vestnika” ter kot dobre planince. Zbrana njegova korespondenca s temi gorniki bi v naj lepši luči pokazala dr. Tominškov duhovni obraz kot planinca in misleca ter vse mlajšej in starejše generacije slovenskih planincev. “Tominškova pot” na Triglav služi samo kot malo priznanje planinskega duha in prizadevanja bratov Tominškov.
Kljub dvema velikima nesrečama, ki sta v zadnjem času doleteli tega naravi in slabosti kljubovalnega moža — namreč težka bolezen v požiralniku ih pa smrt v lanskem decembru nad vse ljubljene, dobre soproge — on slovstveno še vedno dela.
Tu v Združenih državah nas je dosti, ki smo bili učenci dr. Tominška — naj omenim samo bivšega urednika Ameriške Domovine Jaka Debevca — ki ravn. Tominška ne bomo nikoli pozabili in vedno spoštovali.
Stanko,
Issued Every Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin
•
Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
Address
All Communications to
OBZOR PUBLISHING COMPANY 830 So. 5th St. Milwaukee 4, Wis. TeL Mitchell 5-4373
Družinska žaloigra
13-letni sin ustrelil svojo mater. — že druga slična družinska tragedija v Milwaukee tekom šestih mesecev

V sredo pred praznikom 4. julija se je v Milwaukee primerila! tekom šestih mesecev že druga družinska tragedija, da je mladoletni sin ustrelil svojo mater, ker ga je “okregala.” Ustrelil, jo- je s puško, ki jo je dobil koti božično darilo. Tragedija se je pripetila med 5. in 7. uro zvečen na omenjeni dan, ko se je 13-letni Herbert Habersteger, stanujoč s svojimi stariši na 7601
So. 31st St. v Town of Franklin predmestju, vrnil domov od ri-barenja ter ga je mati začela “kregati,” ker se je vrnil pozneje kot pa mu je dovolila. “Jezen” nad ukorom je molče šel po; puško ter oddal na mater Sylvio, ,staro 34 let, ki je med tem nadaljevala s svojim poslom pri kuhinjskem “sinku,” štiri strele od zadaj v glavo. Zgrudila se je na tla na mestu mrtva. Oče, Lu-cien, je ob času tragedije bil na delu v tovarni, kjer ga je pozneje policija obvestila o žalostnem dogodku. Fant se je po storjenem zločinu zavedal svojega dejanja in skušal svoji vesti uteči. Poklical je svojega IS-letnega^ prijatelja Richarda PhiUipsa, ki živi v bližini in oba sta v družinskem trucku hotela ubežati z mesta zločina. Nista pa še prišla dofsosednega Cudahy, ko jima je v trucku zmanjkalo gazo-lina ter jima ni preostajalo drugega kot da je mladi Phillips po-
RADO STAUT
direktor slovenske radio ure v Milwaukee; Wis.
Poslušajte
prvo in najistarejšo slovensko radijsko oddajo na osrednjem zapadu
Ameriško-Slovensko
RADIO URO
v Milwaukee
oddajano
vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. ure centralni čas (od 12. do 1. ure opoldne poletni, odn. vzhodni čas) preko postaj
WRJN in WRJN-FM
(1400 k.c.)
(100.7 m.c.)
Program vodita in napovedujeta v slovenščini in angleščini
Mr. in Mrs. Rado Staut

IMENIK
SLOVENSKIH IN SLOVENCEM NAKLONJENIH TRGOVSKIH PODJETIJ IN OBRTNIKOV V MILWAUKEE

RIPPLE’S FAMILY SHOE STORE, 629 W. National Ave.—Tel.: EV 3-5490.
DR. FRANTZ E. C., Dentist, 526 W. National Ave.—Tel. OR 2-1370.
FAY DRUG CO., Pharmacy, 738 So. Sth St., tel.: OR 2-2156.
GLOJEK F. A., Attorney, 6227 West Greenfield Ave., tel SPring 4-3414; Res.: 5400 W. Hayes Ave., tel.: MI-5-1728.
SANITARY SODA WATER GO. 1430 So. 69th St., tel.: GReenfield 6-3620.
CANADA DRY BOTTLING CO., Inc., (Soda and Spring Water), 232 W. Bruce St.; tel. MA 8-1152.
KOCH RUDOLPH R., Jeweler, 1116 W. National Ave., tel.: MI 5-6653.
’TTY LIQUOR DISTR., (Prank Ko-she, Prop.). 1235 So. 41st St.—Tel.: MI 5-2660. (Fine Villa Wines.)
GOOD HOPE CEMETERY
S. 43rd and W. Cold Spring Rd. Milwaukee, Wis.
*0 "'ll
Za cene grobiščem in vse druge informacije pokličite:
Mitchell 5-8478
#
Avtobusna postrežba vsako sredo in nedeljo popoldne od Pilgrims Rest pokopališča
klical očeta, da ju je prišel iskat. Povedala sta mu o tragediji ini oče je oba odpeljal na bližnjo policijsko postajo. Policija je mater našla na tleh v kuhinji mrtva ter takoj obvestila očeta v tovarni, oba fanta pa začasno obdržala v zaporu. Tragedija je takoj obudila spomin na slično tragedijo v letošnjem februarju, ko je 16-letni John Schulz ustrelil svojo mater ter mlajšega brata in, sestro, ker mu mati ni pustila vzeti iz garaže očetovega avto-
mobila. Schulz je baš pred dvema tednoma nastopil v državni jetnišnici v Waupunu svojo kazen — dosmrtno ječo. Kaj naj napravijo z mladim, tri leta mlajšim Herbertom, oblasti še ugibajo. Vsekakor pred kriminalno sodišče radi svoje mladosti ne bo mogel priti ter ga bo sodilo mladinsko sodišče, ki mu more prisoditi maksimalno kazen do njegovega 21. leta v po-boljševalnici, odnosno “šoli” za mlade zločince.
Or. Josip Gruden
Zgodovina slovenskega naroda
Here’s a picture of "Service Enemy Number One’’ at work. When the re-ceiver is held off its cradle your telephone is "busy” to anyone trying to call you. So you miss all incoming calls. And if you’re on a party line, then, of course, all the other telephones on the line are "busy,” too. So, for better service, be careful to replace the receiver properly, watching especially for books or bundles that might put a "road block” on your telephone service.
y im u Wisconsin telephone company
Working always io serve Wisconsin better
Prav takrat je bil cesar Karol IV. na Nemškem premagal svojega tekmeca Gunther j a in njegove frankovsko - turinške zaveznike. Za kszen so ti kmečki uporniki izgubili svojo prostost in postali cesaiju podložni. Ta je podaril 300 frankovskih in turinških kmetov z ženami in o-troci grofu Frideriku Ortenbur-škemu, ki jih je poslal v gozdnate kraje svojega Ribniškega gospodstva (leta 1350.).
Truma novih kolonov je bila precej mnogoštevilna. Ceniti jo smemo na 1500 oseb. Naselili so se izprva v bližini že obstoječih naselbin: Stari trg pri Poljanah, Topli vrh, Kostel, Mooswald. Postavili so svoje lesene koče ob vodah in gozdnih robovih. Zato so Slovenci ves okraj imenovali “K o č e”, “v Kočah” prim. Kotsch na Štjaerskem in Kotschach na Koroškem), 0|d tod nemško ime: Gottschee. Naselbine so bile kmalu tako številne, da jim je bilo treba postaviti cerkve in duhovnike. — Leta 1363. je patriarh Ludovik dovolil grofu Otonu Ortenbur-škemu, da nastavi dušne pastirje za Kočevje (Mooswald), Poljane (Stari trg), Kostel (Fara), Osilnico in Gotenico, ker so bile cerkve že zgrajene. In sicer je smel grof predlagati pripravne osebe ribniškemu župniku, ki jih je potrdil in umestil. Posbeno
hitro se je razvijala stara naselbina Mooswald. Leta 1337.
imenuje grof Oton že “naš trg v Kočevju” (unser Markt in der Kotsche). Mestni grb iz leta 1471. kaže na višnjevem ščitu s plotom pregrajeno trdnjavo, pred katero sloji sv. Jernej s knjigo in nožem v rokah.
Kočevarji so ohranili svoj nemški značaj do današnjega dne. Še sedaj govore svoje prvotno narečje, v katero so sprejeli mnogo slovenskih besedi. Zato jih tujci, 'čeprav so vešči nemškemu jeziku, zelo težko razumejo.
Kočevski svet je večinoma malo rodoviten, kraški, skalovit in malokje raven. Zato se pri njih poljedelstvo ni razvilo, in tudi živinoreja ne uspeva. Že iz starih časov je njihov glavni zaslužek krošnjarstvo. Leta 1492. je cesar. Friderik III. Kočevcem dovolil, da smejo tržiti z živino, s platnom in drugimi izdelki po Hrvaškem in drugih pokrajinah. Od tistega časa. so se z dušo in telesom vdali trgovini, in sicer ne toliko doma kakor v tujini, na pr. na Dunaju, v Trstu, Pragi, Varšavi, kjer i-majo velike trgovske hiše. Polje obdelujejo doma le ženske, moški le tedaj, ako se na pomlad vrnejo domov. V jes§ni gredo krošnjarji z doma in vso zimo tržijo po tujih deželah. Mnogi pa izostanejo po več let in le denar domov pošiljajo. Novejši čes krošnjarstvo peša in ž njim tudi imovitost Kočevcev.
(V smislu italijansko-nemške-ga dogovora iz leta 1941 so se Kočevarji izselili najprej v kr-ško-brežiški okraj, od tam pa kasneje v samo Nemčijo. Danes na Kočevskem nemških naseljencev skoro ni več.—Op. ured.)
Umevno je, da so Ortenbur-žani ob tolikem posestvu v naših deželah dosegli velik vpliv. Opetovano so opravljali službe deželnih glavarjev na Koroškem in Kranjskem, glavarjev na babenberških posestvih in so bili mnogo zaželjeni zavezniki. Zlasti so jih odlikovali Habsburžani s svojim zaupanjem. S celjskimi grofi so sklenili leta 1377. medsebojno dedinsko pogodbo. Imela je biti poslednjim v veliko korist. Pobožnost or-tenburške rodbine se kaže v tem, da se je mnogo njenih članov posvetilo cerkveni službi. Grof Ulrik I. je bil naddiakon in prošt v Akvileji, grof Herman škof v Krki in naddiakon za Zgornje Koroško, druge nahajamo kot župnike; v Radovljici in Št. Vidu pri Stični. — Ra-zun župniji in cerkva, ki so jim bili Ortenburžani ustanovitelji, imamo še od njih nebroj pobožnih ustanov pri drugih cerkvah, tako za Radovljico, Vele-
isovo, avgustinski samostan v Ljubljani, Ribnico.
Ortenburška posest se je večkrat delila, vendar redno zopet prešla na rodbino nazaj. Vso dediščino je še enkrat združil grof Friderik 111. (1839—1418). Bil je bogat na časteh, posestvih in ugledu. Njegov vpliv je bil tolik, da je postavil svojega svaka, vojvoda Tecka celo na patriarhovsko stolico. Toda or-tenburška zvezda je imela hitro zatoniti. Friderikov edini sin je umri v otroških letih. Zakon z Marjeto, vojvodinjo Teck je bil nesrečen. In neko poročilo trdi, da je bil grof Friderik od lastne žene umorjen. Nekoč, ko je bil na Lipniškem gradu pri veseli gostiji, mu je soproga\pre-rezala jabolko in mu ga polovico podala. Friderik se je kmalu mrtev zgrudil na tla. Nož je bil na eni strani zastrupljen.
Ogromna je bila dediščina, ki so jo Ortenburžani zapustili; štela je celo vrsto cvetočih mest, trgov m gradov z razsežnimi zemljišči. Vse to je pripadlo Celjanom.
11. Celjski grofi.
Ni je bilo v poznem srednjem
veku vladarske rodbine, ki bi se v kratkem času povzpela do tolike veljave in pridobila toliko bogastva, kakor rodbina celjskih grofov. Njihov vpliv se je raztezal daleč preko domače zemlje v jugoslovanske dežele, imeli so odločilno besedo pri vseh važnejših dogodkih svoje dobe in obetala se jim je celo kraljeva krona. Toda nemila u-soda je z zadnjim potomcem pokopala tudi vse njihove drzne načrte Iz poročil starih letopisov, narodnih pesmi in pripovedk lahko posnamemoj kolikega pomena je bil celjski rod za svojo dobo.
Celjski grofi se pojavijo v zgodovini najprej kot plemiči So-vneški. Ime “Sovne” je slovensko in pomenja isto kakor Savinja, ki je zaznamovala reko
pa tudi pokrajino na obeh njenih bregovih. K savinjski grofiji je pripadla celo vsa pokrajina ob Savi tja do Sotle ob hrvaški meji in proti severu do Pohorja in Drave. Pokraju je tudi grad dobil imel Sovnek (Savinjek).
Sovneški grad je imel skrito, idilično lego. Dvigal se je jugo-capadno od Braslovč, na sončni strani pogorja Dobrovlje. Ni bil velik po obsegu in komaj mu je poznati, da je bil rodni grad mogočnih celjskih grofov. K so-vneškemu gospodstvu so pripadale tudi Braslovče, kjer so imeli patronstvo nad župno cerkvijo, potem gradovi: Šanjek, Ostrovec, Libenštajn, Legen-burg, Gotovlje. Sovneški rod izvira iz rodu grofov Planj enskih, ki so bili mejni grofi v savinjski pokrajini. Prvikrat se pojavijo v zgodovini okoli leta 1120. ko se imenuje Gebhard Sovneški kot priča v neki darilni listini šentpavelskega samostana. Sovneški so bili bojeviti, podjetni ljudje. Označuje jih že tista slavohlepnost in strastna do-hičkaželjnst, ki jo opažamo posebno izrazito pri zadnjih potomcih celjskega rodu. — O prvih članih ni mnogo izrednega povedati. Kakor drugi plemiči tedanje dobe so se udeleževali raznih bojev, iger in slovesnosti, pri katerih med drugimi imeni čitamo tudi ime tega ali onega gospoda s Sovneka.
(Dalje prihodnjič)
SKRIVNOSTNA VEST
Iz domovine je prišlo kratko poročilo, da “so. pri Sv. Marku nad Zapotokom pred par dnevi pokopali Kožarja iz Sinovice nad Sodražico. Revček se je prav do zdaj skrival.” O vzroku smrti poročilo ne pove nič.
Molki dobilo delo
Salesman
Full time, 2 week’s training, draw $65 per week applied against commission — leads furnished — car necessary. — Phone BR 1-6644 for appointment.
Calvary Cuyahoga Monument Go.
(134)
— Ameriški farmarji so porabili leta 1950 nad sedem milijonov galon bencina, 1. 1920 pa samo en milijon.
Ženske dobijo delo
ženska dobi delo
Luccioni’s Restaurant na 4213 Euclid Ave. išče žensko, ki bi bila pripravljena vršiti splošna dela v kuhinji in čistiti. V poštev pridejo samo one, ki nameravajo delo opravljati stalno. Šest dni na teden od 8. ure zjutraj do 4. popoldne. Nedelja prosta! Hrana in plača po dogovoru. Oglasite se osebno po 11. uri dopoldne.	(x)
Šivilja
Šivilja, ki hoče delati samo po nekaj ur, naj se oglasi pri
Grdina Shoppe
6111 St Ciair Ave.
(135)
STREŽNICA
Delo dobi ^strežnica, da bi delala od 7 zj. do 2:30 pop.
SORN’S RESTAURANT
6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214	(x)
MALI OGLASI
Delo na farmi
Družina, katera bi imela veselje za delo na farmi “Aber-den Angus”, mož za splošno delo (vsi stroji), žena za pomoč v gospodinjstvu, ima lepo priliko. Stalna služba, dobra plača in “bonus,” ter prvovrstno stanovanje. Za natančna pojasnila pišite na Joseph Pfeifer, 53 Philip St., Albany, N. Y. Tel. 3-3660.	(135)
The BAILEY Co.
MI DAJEMO IN ZAMENJAMO RDEČE MERCHANTS’ ZNAMKE
4 popolne department trgovine
RAZPRODAJA! 6000 JARDOV 36-inč 59c VREDNEGA, PRALNEGA
HLADNEGA.. .LETNEGA s BOMBAŽNEGA BLAGA
(jdaotte
•	Pisani Broadcloth
•	Progasti za srajce
•	Kodrasti Voilei
•	Pisani Lawns!
•	Batisti
•	Progasti Chambrayi
Yd.
• Enobarvni Broadcloth • 8sq. Pisani Percali • Progasti Cottoni • Nainsook • Voilei
BAILEY’S četrto nadstropje in v vseh podružnicah
NOSAN’S BAKERY 6413 St. Clair Ave. bo zaprta do 14. julija zaradi barvanja in popravljanja strojev.
MARY NOSAN, Mgr.
Hiše naprodaj
V	Euclidu na lepi cesti, 7 sob, “breakfast nook,” dobro zidana hiša, zaprta veranda, dvojna garaža, kokošnjak, velik lot, sadna drevesa, blizu trgovin, transportacije in šole. Dobra cena.
V	Collinwoodu, dobro zidano poslopje z dohodki, trgovina, soba v najemu, 2 stanovanji z 4 sobami prazni, nedavno prenovljeno zunaj in znotraj, izgleda kot novo, gorkota na paro, furnez na plin, garaža, cena zmerna.
Več drugih na razpolago. Možno je, da imamo ravno tak dom, ki ga hočete. Pokličite
JOHN KNIFIC
820 E. 185 St. IV 1-7540
Hiša naprodaj
Krasna, skoro nova hiša je naprodaj, 3 spalne sobe, 5 in pol sob, zidan “veneer bungalow”, lot 50x425, garaža, 14x20 lep vrt z sadnjimi drevesi in vrt za zelenjavo, blizu vsega. Ga morate videti. Nizka cena za hitrega kupca. Lastnik gre ven iz mesta. Cena $23,500.	761
Babbitt Rd., Euclid, O. (135)

LXXXXXXXXXXXX-
Re-Nu Auto Body Co,
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderje. Weldjng.
JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street
Naprodaj
Apartment za 4 družine — 5 garaž, dobri dohodki $1800 na leto. Eno stanovanje 6 sob prazno. — Nanovo dekorirano. Nahaja se na 5416 Homer Ave. Vpraša se zdolej na gornjem naslovu ali pa pokličite za sestanek WIckliffe 3-0921. (Th)
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
MANDEL DRUG slovenska lekarna
15702 Waterloo Rd.
KE 1-0034
RENRIK SIENKIEWICZ:
Z ognjem in mečem

Vojakom obeh vojsk, ki so gledali hrabrost svojih junakov, je rasel pogum m volja do boja. Vsak je svojim pošiljal voščila. A naenkrat je gospod Skrzetu-,ski zatlesknil v roko, da so mu zažvenčali železni rokavi, in zavpil:
“Vieršul je padel! Padel s konjem vred. GJejte, sedel je na tem belcu.”
Toda Vieršul ni poginil, dasi je v resnici padel s konjem vred, ker je oba prevrnil ogromni Pulj a n, nekdanji Kozak kneza Jeremije, danes drugi poveljnik za Krzivonosom. Bil je to slaven napadovalec in ni nikdar opustil te igre. Silen je bil tako, da ]e zlahka mogel naenkrat streti dve podkvi, in je veljal dvoboju za nepremagljivega. K'; je bil prevrnil Vieršula, je uuaril na vrlega oficirja Kuro-šlahčiča in ga strašno presekal da, prav do sedla. Drugi so se prestrašeni umaknili. Ko je videl to gospod Longinus, je o-brnil proti njemu svojo if land sko kobilo. v
“Pogineš!” je kriknil Pulj an, videč drznega moža.
“Kaj hočem?** je odgovoril gospod Podbipieta, dvignivši sabljo na zamah.
Vendar ni imel svojega zervi kapura, ker ga je bil namenil v druge velike svrhe nego bi se z njim bil v dvoboju; pustil' ga je bil v rokah vernega dečka v bojni vrsti. Imel je le lahko sabljo z bleščečim rezilom
Prv:. mahljaj je Pulj an vzdržal, dasi je takoj spoznal da ima opravka z nenavadnim človekom, zakaj sablja mu je v pesti kar zatrepetala. Zdržal je tudi drugi in tretji udarec, potem pa je, bodisi da je spoznal da mu je protivnik v boju kos, bodisi da se je hotel pred obema vojskama pokazati s s svojo strašno silo, bodisi (bil jfe potisnjen na kraj groblje), da se je bal, da ga ogromno živinče gospoda Longma pahne v vodo,
Lonesome for ker ? Tell ker with
CENTA
slovenska cvetličarna
CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY in JULIE CENTA, lastnika
1551 Hayden Ave. Phone: GL 1-6876 Res,: GL 1-1539
FRANK KLEMENC
BARVAR in DEKORATOR
♦
18715 Muskoka Ave. IV 1-6546
MAX’S AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St.
Tel: UTah 1-3040
Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
skratka, odbivši zadnji udarec, je sporedi! konja s konjem in zagrabil Litvina s svojimi močnimi rokami.
In spoprijela sta se tako, kakor dva medveda, ko se gonita in borita za samico. Ovila sta se drug okolu drugega, kakor dve smreki, ki sta vzrastli iz e-nega parobka in se ovijata druga okoli druge in tvorita pravzaprav le eno drevo.
Vsi so zadrževali sapo in molče gledali na boj teh borilcev, izmed katerih je vsak med svojimi veljal za najmočnejšega. Onadva sta stala nepremično. In le obličje se jima je pordečilo in le iz žil, ki so jima skočile na čelo, po hrbtih, vpognejenih kakor lok, se je dalo spoznati nadčloveško natezanje rok, ki so se gnetle v medsebojnem stiskanju.
Naposled sta se oba začela tresti. Ali bbličje gospoda Lon-gina se je čimdalje bolj rdečilo, a četnikove je vedno bolj sinelo. Minil je še trenutek. Nemir gledalcev je rasel. Zdajci je prekinil molčanje gluh, zamolkel glas:
“Pusti!” . . .
“Ne . . bratec!” . . je odgovoril drugi glas.
Še hip: vtem je nekaj grozno hrestnilo, čul se je jek, kakor iz podzemlja, — val črne krvi je bruhnil iz ust Puljana in glava se mu je povesila na ramo.
Tedaj ga dvigne gospod Longinus s sedla in, preden so imeli gledalci čas pomisliti, kaj se je zgodilo, ga je potegnil na svoje sedlo in oddirjal naravnost k svojim.
“Vivat!” so zakriknili kneževi.
“Na pogibel!” so odgovorili Zaporošči.
In mesto da bi se zmedli vsled poraza svojega vodje, so udarili še tem besneje na sovražnike. Završala je splošna bitka, ki je postala radi tesnega prostora tem groznejša. In mo-lojci bi bili pri vsej svoji hrabrosti gotovo podlegli večji borilni okretnosti protivnikov, da se niso naenkrat zaslišale iz Kr-zivonosovega tabora troblje, kličoče jih k povratku.
Umaknili so se takoj, a pro-tivniki so postali za trenutek, da bi pokazali, da so zdržali bitko, potem sc se tudi vrnili k svojim. Groblja Se je izpraznila, ostala so na nji le trupla, človeška m konjska, kakor bi hotela povedati, Kaj se bo še godilo. In črnela je ta pot smrti med dvema voiskama, le lahen vetrič je gubančil gladko jezersko površino in žalostno šumel po listju vrb, stoječih tupatam nad ribnikovimi bregovi.
Vtem so se dvignili Krzivo-nosovi polki kakor nepregledne jate škorcev in utev. Prva je šla črn, za njo redna ehota za-poroška in stotnije na konjih in tatarski dobrovoljci in kozaška artiljerijj — vse pa brez strogega reda. Pehali so drug drugega, šli “brez glave,” želeč z neizmernim številom na-polnti grobljo, a potem zaliti in pokriti knežjo vojsko. Divji Krzivcnos je verjel v pest in sabljo, ne v vojno umetnost, radi tega je z vso silo suval na napad in ukazal polkom, ki so šli zadaj, da sujejo prejšnje, da so morali iti, dasi neradi.
Topovske krogle so začele pljuskati po vodi nalik divji la-budi in ponirki, ne da bi radi razdalje naredile kneževim vojskam razpostavljenim v šahovnico na drugi strani ribnika. Ljudska povodenj je zalila gro-. bij o in je našla naprej, brez ovir. | Ko je del onega vala dosegel
reko, je iskal prehoda črez njo in, ko ga ni našel, se je vračal zopet proti groblji. In šli so tako gosto, kakor je pozneje pravil Osinjski, da bi se bilo moglo s konji prehajati po glavah, in so tako pokrili grobljo, da ni ostalo pedi praznih tal.
Jeremija je gledal z vzvišenega brega in mršil obrvi, iz oči pa so mu švigale strele na te trume. Videč pa nered in prerivanje Krzivonosovskih polkov, je delal polkovniku Mahnicke-mu:
“Po kmetiške dela sovražnik z nami in se ne briga za vojaško umetnost, dere kakor na lov, ali nas ng ujame.”
Kakor vkljub njegovim besedam so meditem že prišli1 do polovice groblje ter se osupli in nemirni ustavili vsled molčanja kneževih vojsk. Toda baš v tem hipu je nastalo gibanje med temi vojskami— in odmaknili so se, pustivši med seboj ih grobljo obširen prost polukrog,. ki je imel biti bojno polje.'
Potem je lazstopila pehota Korickega, odkrivši proti groblji namerjena žrela Vurclovih topov, v kotu med Slučem in grobljo pa so se po nabrežnih goščah polesketavale muškete Nemcev Osinjskega.
In takoj je bilo vojnim vešča-
kom jasno, na čigavo stran ifto-ra pasti zmaga. Le tako blazen četnik, kakršen je bil Kr-zivonos, se je mogel spustiti v bitko pod takimi okoliščinami, v katerih bi si ne mogel s celo močjo priboriti niti prehoda, če bi ga bil hotel Višnioviecki braniti.
Todn. knez je nalašč sklenil pustiti del svojih sil za grobljo, da bi jo obkrožil in strl. Veliki vodja je izkoristil protivnikovo zaslepi j nost, ki ni niti na to pazil, da bo mogel svojim ljudem, vojujočim se na drugem bregu, prihajati na pomoč le po ozkem prehodu, po katerem večjih oddelkov ni bilo mogoče hitro prevesti. Vojaški izvedenci so torej začudeni gledali na ta čin Krzivonosa, katerega ni nič sililo do tako nespametnega koraka.
Prisilila sta ga slavohlepje in hrepenenje po krvi. Četnik je namreč izvedel, da mu gre Hmeilnick iz vso silo na pomoč, ker se vkljub premoči Krzivo-nosovih sil boji za uspeh bitke z Jeremijo. Krzivonfos je .dobil povelje, da naj ne začne bitke. Toda baš radi tega je Krzivonos sklenil da jo začne — in je hitel.	•
Ko je vzel Polono, se je nasr-kal krvi in se bi hotel ločiti od
nje. Naj izgubil polovico ljudi — kaj zato; Ostanek pa še vendar zalije pičle kneževe sile in jih uniči. Glavo Jeremije pa ponese Hmielnickemu v dar.
Vtem so valovi črni dosegli konec groblje, naposled so jo prekoračil in se razlili po onem polkrogu, ki so jo pustile vojske Jeremije. Toda v tem hipu jim je dala skrita pehota Osinjekega ognja v bok; iz Vurclovih topov so puhnili dolgi curki dima, zemlja se je stresla od groma in začela se je bitva na vsej črti.
Dim je zakril bregove Sluče-ve, ribnik, grobljo in samo polje, tako, da ni bilo nič videti; le včasih so zamigotale rdeče barve dragoncev, le včasih so zablisnili grebeni nad letečimi šlemi in v onem oblaku grozno vrelo.
V mestu so zvonili z vsemi zvonovi, katerih jek se je žalostno mešal z basovskim rikom topov. Iz tabora so se valili neprenehoma novi in novi polki.
Ti, ki so jo prešli in se prerili na drugo stran ribnika, so se raztegnili, kakor bi z očesom mignil, v dolgo črto in s steklo-stjo udarili na knežje prapore. Bitkane je raztegnila od enega konca ribnika pa do ovinka reke in do močvirnih lok, ki so bile onega mokrega leta zalite.
Mi dajemo in zamenjamo Eagle znamke
THE MAY CO.’S BASEMENT
Poseben nakup!
Regularno 1.69 Dekliške letne
Kratke "Boxer" hlače
'■v	•, • . •	,
: -
$ ’
V tkanih karirastih ali denim kombinacijah. V vseh najnovejših barvah. Mere .7 do 14.
Nove letne dekliške
športne srajce *1
Moderno tkane z rebrasto pletenim ovratnim in rokav nim izrezom ter pasom. Priljubljene pastelne barve. — Mere 8 do 14.
Dekliške 2.99 in 3.99
Kopalne obleke 1-99
1- alj 2-delne kopalne obleke v različnih krojih za majhne deklice. Izbrane barve. Mere 8 do 12. Telefonskih naročil za kopalne obleke ne sprejemamo.
Sprejemamo pismena in telefonska naročila v vrednosti od 2.01 (vključno davek). Kličite CHerry 1-3000
The May Company’s Basement Oddelek za dekliška oblačila
1
.39
2 najpriljubnejša!
79c in 89c DENIMI,
Butcher Rayoni
Sedaj po eni nizki razprodajni ceni!
79c neskrčljivi* Denimi
Enobarvni in pisani 36 inč denimi so znani in priljubljeni za športna oblačila. Pranje je lahko. Za hlače, otročja oblačila, jopice, srajce, zastore, prevleke in vsakovrstno drugo rabo. Velika izbira barv in vzorcev. Regularno 79c jard.
*Se skrčijo manj kot 1%
89c Butcher tkani Rayoni
39 inč Butcher tkani rayoni so prikupni za vsakovrstno krojena letna oblačila. So močne kakovosti in pralni. Na razpolago v 15 krasnih barvah in beli.
Regularno 89c jard.	f
The May Company’s Basement arYdgooda Department


Ameriško-slovenski radio Chicago
oddaja vsako soboto od 3:30 - 4:30 preko postaje
WHFC---I450KG
edini slovenski program za Chicago in okolico
Direktorji in napovedovalci:
Dr. Ludvik Leskovar - Louis Novak Ed Blatnick
Vabimo Te:
POSLUŠAJ program veselih polk in valčkov, kakor tudi najlepših narodnih in umetnih pesmi Slovenije—
PRIDRUŽI se odlični domači družbi Klubu Prijateljev Slovenske Pesmi—
OGLAŠUJ preko slovenskega programa—
RAZVESELI svoje drage ob raznih družinskih prilikah in obletnicah s sporočili in voščili preko radia.—
SPOROČI svoje želje in naročila na naslov:
AMERICAN-SLOVENIAN RADIO ASSOCIATION c/o DR. LUDVIK LESKOVAR 820 North Wabash Avenue	TeL: DElaware 7-8515
Chicago 11, Illinois
h
\
!
q ¥
Naznanilo in Zahvala
S žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je mirno v Gospodu zaspal naš ljubljenj oče in soprog
Frank Blatnik
ki je vdan v voljo Stvarnika zatisnil svoje mile oči dne 10. junija 1952. Njegovo blago dušo smo izročili Bogu, telo pa materi zemlji dne 14. junija na Kalvarija pokopališču.
Blagi pokojni soprog in oče je bil doma iz vasi Velke Lese fara Krka ter ob času prezgonje smrti star 67 let in je bival v Ameriki 50 let.
Z globoko hvaležnostjo se želimo zahvaliti Rt. Rev. Msgr. Omanu za opravljene ganljive pogrebne obrede, za tolažilni govor v cerkvi ter za spremstvo na pokopališče.
Prav iskrena hvala Father Slapšaku in Father Pevcu za asistenco pri pogrebni sv. maši.
Prav prisrčna hvala Father Slapšaku za obiske v bolnišnici, za tolažilne besede ob času velike žalosti in za večkratne molitve. Naša hvaležna zahvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se opravljajo za dušo pokojnega soproga in očeta. Prav lepa hvala vsem, ki so darovali vence in cvetlice, ter tako lepo okrasili njegovo zadnje bivališče na zemlji.
Hvala društvu sv. Jožefa št. 146 KSKJ in društvu sv. Imena za molitve, za darovane sv. maše in spremstvo do groba.
Hvala vsem, ki so blagega pokojnika prišli kropit, molit za njegovo dušo, nas tolažili in ga spremili do groba.
Hvala Mr. Joseph W. Kovach za molitev sv. rožnega venca ob krsti.
Hvala Mrs. Frances Kovach, Mrs. Mary Hrovat, Mrs. Frances Novak, Mr. in Mrs. Louis Arko, Mrs. Anna Zaletel za veliko pomoč in postrežbo v času velike žalosti. Hvala Mr. John Zorc za vso pomoč in postrežbo.
Hvala nosilcem krste. Hvala Abel pogrebnemu zavodu za vzorno vodstvo pogreba.
Hvala vsem, ki so dali avtomobile na dan pogreba na razpolago in tako pripomogli, da se je več ljudi udeležilo pogreba.
Hvala Ivan Zormanu za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste nas tolažili, storili uslugo in ga spremili k večnemu počitku.
In ti, ljubljeni soprog in oče, kako je sedaj dolgčas v hiši, odkar Te več med nami ni. Hiša je bila prijazna dokler sii bil med nami Ti. Zdaj je pusta. Vse je prazno, ker Tebe več med nami ni. Ali vsaj vemo, da si sedaj v raju večnem. Pri Bogu si v nebesih zakar smo vsi ustvarjeni. Prosi Boga, da kadar božja previdnost nas pokliče v pravo nebeško domovino, takrat bomo na veke združeni. Saj križ nam sveti govori, da zopet združimo se gor nad zvezdami. Spavaj sladko, ljubi, ljubi oče, počivaj mirno moj soprog. Božja volja to je bila, da nam odvzel Te je Bog. Sveti naj Ti večna luč in na svidenje nad zvezdami.
Žalujoča ostali:
ROSE BLATNIK, soproga;
DOROTHY por. KOUBA, in BETTY, hčere;
JOHN BLATNIK, vnuk;
JACK KOUBA, zet.
V stari domovini brat ANTON; in v Ameriki in stari domovini več sorodnikov.
Cleveland, Ohio, 10. julija 1952f.