NASTOP DELA
Da bi izšolala strokovne kadre za gospodarstvo, zagotav-Ija družbena skupnost državljanom z ustreznimi ustanovami poklicno  usmeritev.
Poklicna usmeritev nudi posameznikom strokovno pomoč ob izbiri poklica ali obrti ali ob izpopolnjevanju v poklicu in obrti. pri fcemer se upoštevajo nagnjenja posameznikov in možnosti ter potrebe gospodarstva.
lemeljna pogoja za nastop dela sia: najmanj 15 let starosti in zdravstvena sposobnost. Nckatere gospodarske organizacije lahko za posamezna delovna mesta (na primer pilotov ali pri podzemeljskem delu in na nekaterih drugih mestih v indu-striji) predpišcjo s svojimi pravili še posebnc zdravstvene pogoje, zvezni izvršni svet pa lahko s predpisi premakne sta-rostno mejo /a nckatcra delovna mesia tudi nad Y> lrt. Ce je sodišče komu s svojo sodbo prepovedalo opravljanje ne-kega poklica, ga, doklcr traja prepoved, ni mogoče zaposlitij v tetn poklicu.                                                                         ,|
Delavca. ki stopi prvič na dclo ali po dije kakor 6 mese-' cev  trajajoči   prekinitvi  ali  po  spremembi   poklica,  mora po-prej  obvezno  preglcdati  zdravaik  javne  zdravstvene  službe.
Dclovno razmerje se ustanovj s sporazunnom mcd gospo-darsko or^anizacijo in delavcem. Če se delovno razmorje sklcnc za določen čas ali na poskušnjo ali s tujira državlja-nom, mora biti sporazum sklenjen pismeno.
Določila v sporažumu morajo biti r skladu s pravili go-spodarskc  organizacije.
Delovno razmerje za določeno dobo je mogt>če ustanoviti samo  za  sezonska  dela  in  dela,  ki  trajajo  po svoji  naraviJ največ tri mesece.                                                                  1|
Delo na poskušnjo ne raoro frajati dalj kakor 50 dni in ga labko pretrgata brez odpovedi z navadnim obvestilom tako delavec kakor org-anizacija.
Kazen dela za določeuo dobo in dela Da poskušnjo je možno tiidi občasno delo po posebni pogodbi o začasnem opravljanju dela. Tu ne gre za stalno delovno razmerje. temveč samo za obeasno delo oseb, ki iraajo sicer neko zasebno dpjavnost kot f?lavni poklic,(n. pr. lastno imetje) — opravljajo pn na tpmelju pogodbe za organizacijo določena kratkotrajna dela. ali tndi trajnejša dela, za katerih opravljanje pa ni potrebeu polni delovni   čas.
V času dela imajo te osebe pravico na higiensko-tehnično varstvo iu na socialDO zavarovanje v primem nesreče pri delUJ (ki ga plača organizacija) ali poklicna obolenia.                      l^
O sprejemu dela^ca odlnča delavski svet podjetja ali ves kolekliv, če nima izvoljenega  delavskega sveta. Dela^ski svet
ali kolektiv lahko organizirata potrebno komisijo za ustanav-ljanje in oJpovedovanje delovnih razmerij (če je v organizaciji mauj kakor 6 delavcev, odloča ves delovni kolektiv).
Direktai ali druga pooblaščena oseba imata pravieo d« pri-tožhe proti odloku teh organov, vendar samo glede strokovne izobrazbe in drugili pogojev, ki jih mora delavet izpolnjevati za opravljanje dela, za katero je nastavljen. Potrebo po novili delavcih in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati, najavlja poprej direktor ali druga pooblaščena oseba.
S pravili gospodarske organizacije je treba določiti vo-dilna, a eventualno tudi druga delovna mesta, ki jih je Ireba obvezno zasedati z natečajem. Natečaj razpiše upravni odbor (rok za sprejemanje prijav ne sine biti krajši od 15 dni), izvaja pa ga komisija za ustauavijanje in odpovedovanje delovnih razmerij, ki predlaga npravnemu odboru tudi kan-didate.
Delavec je dol/an nastopiti delo sederu dni po sklenitvi sporazuma ali pa v roku, ki je določen v sporazumu, drugače se šteje, kakor da sporazum ni bil sklenjeu. Odgovorna oseba je dolžna, da ga seznani z delom iu delovniin mestom.
Delavca brez njegovega pristanka ni mogoče doloeiti na delovno mesto, ki ne ustreza njegovi strokovni izobrazbi, izjemno pa le v primeru zmanjšanja obsega poslov, ob začasni prekinitvi dela ua ujegovem delovnera mestu in v primerih, ii  so  določeni  s  posebnimi  predpisi.
Ce je tako začasno razporejen na delo z nižjo tarifno postavko, obdrži delavec svojo prejšnjo tarifno postavko.
Osebe, ki s končano srednjo ali višjo šolo ali fakulteto prvič nastopijo delo, postanejo pripravniki in jim ni inogoče poveriti sainostojnega dela na vodilnih mestih, dokler ne opra-vijo strokovnega izpita.
Vsaka gospodarska organizacija je dolžna, da zaposli d& ločeno število vajencev  in  pripravnikov.