V LJUBLJANI, DNE 25. JUNIJA 1930 . Ccaa 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. V insecatnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor '.0 Din. Izhaja vsako sredo. Spisi ia dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. Elektrifikacija dravske banovine. Naša zemlja je trda in skopa. Truda ia znoja je treba, da ji izvabi naš kmet toliko pridelkov, da more za silo preživljati sebe in svojo družino. Na mnogih krajih pa kljub znoju in trudu ne nudi niti toliko, kolikor je potrebno za borno življenje. Del mladih ljudi mora zagrabiti za popotno palico in si iskati v tujih deželah zaslužka. Tujci izrabljajo naše zdrave narodne sile in si z njihovim delom množijo svoje bogastvo. Ali je to zdravo? Ali je to nujno? Ali se to ne da izpremeniti? To ni zdravo, ker se najboljše in najbolj zdrave moči odcepijo od narodnega debla in vtonejo v tujih ljudstvih. Naša narodna moč in odpornost izgublja s tem neprecenljive sile, mi ne rastemo, dasi so naše kmetske družine zdrave in oblagodarjene s številnimi člani. Ali se to žalostno stanje ne da izpremeniti? V naši zemlji leže velikanski naravni zakladi, zemljepisna lega je ugodna in pripravna za razmah trgovine in industrije, s pametnim narodnim gospodarstvom bi se dali ustvariti pogoji za zaslužek stotisočem delavnih rok. Razboriti in odločni naši možje, ki so stali pred vojno na čelu našega javnega življenja, so vse to videli in zagrabili krepko za delo. Naš bivši deželni zbor in odbor pod vodstvom dr. Šusteršiča, dr. J. Kreka in dr. Lampeta je prinesel novo gospodarsko pomlad v deželo. Na vseh poljih javnega gospodarstva in gospodarske izobrazbe ljudstva je utiral nova pota, Pripravljal velike načrte in jih tudi začel izvrševati. Vse delo njegovo je pa merilo na to, da dobi ljudstvo dovolj zaslužka na domačih tleh in da javna uprava ustvari vse pogoje za kar največji raz-vol domačega gospodarstva. Dalekovidno so ti možje postavili v svojih velikih načrtih na prvo mesto splošno elektrifikacijo dežele. Elektrika bodi v.sei deželi na razpolago. Povsod naj sveti električna luč in povsod bodi elektrika *ot pogonska sila na razpolago. Vsa de-a ne samo nekateri privilegirani kraji naj dobi s tem možnost za gospodarski naPredek in vse pogoje za razvoj indu-"r;ie in obrti, Nastanejo naj velike elek-6ne centrale, ki morajo biti med seboj združene in iz njih vodijo električni daljnovodi v vse okraje in vse vasi. In to veliko delo naj ne vrši privatni kapital, ki je vedno in povsod sebičen, profitarski in oderuški, ampak ljudstvo po svojem deželnem odboru, ki je od ljudstva odvisen in mora ljudstvu služiti. Elektrifikacija mora služiti vsej deželi in vsem slojem ljudstva, zato mora biti tudi ljudstvo gospodar tega občekoristnega podjetja. To je bila edino pravilna zamisel, zdrava, koristna in obenem samaposebi jasna. Deželni odbor pa ni ostal pri svojih velikih načrtih, ampak jih je začel leta 1913. tudi izvajati. Nastala je prva podeželska velika električna centrala na Za-vršnici na Gorenjskem in deželni odbor je pripravljal predlog za celo vrsto drugih velikih električnih central po raznih delih dežele. Proti temu občekoristnemu in za blagostanje našega ljudstva naravnost življensko potrebnemu delu deželnega odbora so pa tedanji politični nasprotniki deželnega odbora začeli naravnost satansko zlobno gonjo. Po časopisih in shodih, pri oblasteh in ljudstvu so hujskali, da bi preprečili izvedbo velikopoteznih načrtov deželnega odbora. Dr. Lampe je pa bil mož nezlomljive volje, neustrašeno se je lotil dela, neustrašeno nadaljeval in z nadčloveškimi napori tudi dovršil podlago za celotno elektrifikacijo dežele. Njegovo ime bo večne čase zvezano z elektrifikacijo Slovenije, gonja njegovih nasprotnikov bo pa tudi za večne čase zapisana v najtemnejšem poglavju slovenske zgodovine. Vojna je sicer začasno preprečila nadaljevanje započetih del. Ko smo pa dobili oblastno samoupravo in oblastni odbor, je dr. Lampetova misel zopet oživela. Oblastni odbor je krepko zgrabil za delo, da izvede elektrifikacijskš načrt deželnega odbora, ki so ga primerno popravili in izpopolnili. Oblastnemu odboru je bilo sojeno kratko življenje. Oblasti so bile ukinjene, sledile so jim banovine. Naša banovina je pravna naslednica deželnega in oblastnega odbora, zato je prav, da je prevzela tudi dolžnosti in naloge prejšnjih javnopravnih ljudskih zastopstev. Sedanji ban mg. Sernec se ie odločil, da nadaljuje započeto delo in končno vendar uresniči davno že zaželeno elektrifikacijo vse Slovenije. Pa glejte čudol Komaj je stopila banovina s svojim načrtom na dan in proglasila, da hoče v interesu ljudstva sama izvesti elektrifikacijo, se je začel kakor na komando tudi odpor od raznih strani. Ali se niso nekateri ljudje prav nič naučili iz onega grdega, besnega, pobalinskega boja proti elektrarni na Završnici in proti njenemu očetu dr. Lampetu? Ali hočejo ono žalostno poglavje iz naše domače zgodovine zopet obnoviti? Mi pa pravimo sledeče: Elektrifikacija dežele je neobhodno potrebna, je nujna, ne moremo dopustiti, da bi se odlagala, zavlačevala ali celo preprečevala. Naše ljudstvo hoče kruha in ga mora dobiti. Brez elektrifikacije za naše ljudi ni gospodarskega napredka in ni zaslužka. Zato hočemo takojšnjo elektrifikacijo dežele! Nočemo, da bi nas v taki važni stvari privatni ali krajevni kapital izrabljal. Hočemo biti sami gospodarji električnih central in naprav. Nam bodo služile, mi hočemo z njimi gospodariti. Hočemo, da izvede elektrifikacijo banovina, ki je javnopravna ustanova za vso Slovenijo. Izjavljamo: Banovina bo imela pri izvedbi svojih elektrifikacijskih načrtih v ljudstvu najgorečnejše podpornike in zagovornike. Starši, Vi imate besedo I Člen 43. zakona o narodnih šolah in člen 1. »Pravilnika«, ki ta zakon pojasnjuje, dajeta staršem šoloobveznih otrok pravico, da ob vpisovanju otrok v šolo izjavijo, ali so za to, da poučuje njihove otroke v krščanskem nauku duhovnik, kakor je bilo to v navadi doslej, ali pa da tudi verouk poučuje učitelj, ki uči vse druge predmete. Starši, kako boste odločili? Brez dvo> ma tako, kakor zahteva Bog. Naš Odrešenik, Gospod Jezus Kristus, je ustanovil katoliško Cerkev, da v njej in po njej nadaljuje do konca sveta delo, ki ga je vršil v svojem življenju na zemlji. V tej Cerkvi deli On sam vsem vernikom sadove svojega odrešenja; papež, škofje in duhovniki so samo služabniki Kristusovi in Njegovi poslanci. Zato jc govoril apostolom, ko se jim je po vstajenju prvikrat prikazal, »kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošljem,- in pred svojim slavnim vnebohodom jim je rekel: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in učite vse narode; krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih spolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal; in glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Mt 28, 19—20.) In še prej jim je govoril: »In jaz bom prosil Očeta in vam bo dal drugega Tolažnika, da ostane pri vas vekomaj, Duha resnice.« {Jan 14, 16—17.) Tudi je Gospod Kristus ustanovil v svoji Cerkvi učiteljstvo, in samo temu je poveril nalogo, da razlaga njegov nauk, čist, celoten in nezmoten do konca sveta. To je resnica Vere, razodet nauk, ki ga mora verovati vsak krščen katoličan. Ker je torej po volji božji sv. Cerkev edina prava učiteljica in razlagalka božjega nauka, je za nas, katoličane, stroga dolžnost, da v tej stvari poslušamo Cerkev, Cerkev polaga silno veliko važnost na krščansko vzgojo mladine v šoli. Zato je tudi v Cerkvenem Zakoniku določeno: Kristus Gospod je poveril zaklad vere Cerkvi, da z vedno pomočjo Svetega Du-da sveto varuje in verno razlaga razodeti nauk (kan. 1322, § 1.). Dolžnost oznanjati kat. vero, je poverjena pred vsem rimskemu papežu za vso Cerkev in škofom za njihove škofije. Škofje so dolžni sami oznanjati evangelij in poleg tega si morajo vzeti v pomoč razen župnikov še druge zmožne može, da se ta dolžnost zveličavno izvrši (kan. 1327, §§1. in 2.). Tako naroča cerkveni zakonik, tako je Cerkev od apostolskih časov dalje vedno učila in delala. Vsako oznanjevanje vere v katoliški cerkvi se more torej vršiti le v imenu Cerkve, z njenim poslanstvom, in nikakor nimajo verniki pravice, da bi neodvisno od Cerkve odločali, kdo bo poučeval njihove otroke v verouku. Zato je torej samoposebi umevno, da bosta krščanski oče in mati na vsako vprašanje glede tega odgovorila tako, kot zahteva Cerkev: verouk naj poučuje duhovnik. Ni ta zahteva Cerkve nekaj malenkostnega! Današnja človeška družba je gnila. Družina propada, temelji družabnega reda so marsikje omajani, materi-alizem in želja po uživanju so dandanes cilj ljudskih množic. Kdor tega cilja zlepa doseči ne more, se posluži sile in krivice. Naša moderna družba sama vidi to revščino, a zdravila, ki jih nudi za izboljšanje, so tako plehka, da ne morejo roditi uspeha. Edina rešitev je: vrnitev h Kristusu. Ta vrnitev je pa mogoča le na podlagi temeljite verske izobrazbe. Te izobrazbe pri nas že sedaj pogrešamo I Saj je znano, da je velikokrat preprosta kmet-ska ženica v zadnji hribovski vasi versko bolj izobražena, kot inteligenten meščan, ki bistva svoje vere sploh ne pozna. Bistvo naše vere namreč ni v tem, da znamo toliko strani katekizma na pamet, V ampak v tem, da .tako živimo, kakor nas katekizem, oziroma vera uči. Kako naj daje navodila za lepo življenje človek, ki morda sam ravno nasprotno dela, kot bi moral? Zato je upravičena zahteva Cerkve, da sme poučevati verski nauk le oni, ki ga Cerkev za to pooblasti, pred vsem oni, ki ima za to potrebno strokovno izobrazbo: ^ to je duhovnik. Le v slučaju, da bi duhovnikov zelo primanjkovalo, pooblasti Cerkev poštene in verne neduhovnike, da smejo poučevati verouk. , Starši! Vaši otroci žive danes v času, ki je za njihovo dušno in telesno srečo bolj nevaren, kot je bil čas, v katerem ste živeli vil Vzemite otroku- pravo versko izobrazbo po duhovniku, pa ste mu izpodmakpili najmočnejšo oporo v boju za rešitev. Pustite pa svojega otroka prepojiti s pravim verskim duhom, pa ste mu dali priliko, da bo lahko v vseh okoliščinah življenja ostal kot dober katoličan dostojen član človeške družbe, ponos družine in naroda in opora države, zakaj oni, ki bo dal Bogu, kar je božjega, bo znal dati tudi cesarju, kar je cesarjevega. Vojska? Centralni časopisni urad v Belgradu poroča, kaj so napisala »Izvesti ja«, uradno glasilo ruske'sovjetske vlade dne 29. maja 1930 o položaju med Francijo in Italijo. »Izvestija« so poročala sledeče: »Napetost med Francijo in Italijo je obstojala že pred svetovno vojno, ko je bila Italija član takozvane trozveze (Italija, Avstrija, Nemčija). Od trenutka, ko so prevzeli v Italiji vso oblast fašisti, pa se razmerje med Francijo in Italijo še prav posebno zaostruje. Mussolini je predstavitelj nezadovoljstva italijanske buržuazije ' z Verzajskim mirom, ki Italijanom baje ni dal vsega, kar so zaslužili s svojimi znanimi zmagami v svetovni vojni. Zadnjikrat pa so nastala velika nesoglasja med Italijo in Francijo letos na londonski pomorski konferenci. Italija je zahtevala, da mora imeti ravno tako močno vojno brodovje kot Francija, na kar ta v nobenem slučaju ni mogla pristati, zakaj to bi pomenilo, da se je Francija Italiji vdala glede sredozemskih kolonij v Tunisu, Alžiru in Siriji. Na drugi strani pa bi omenjena enakost vojnega brodovja obeh velesil značila nevarnost za Francijo pri njeni trgovini v Sredozemskem morju, imela pa bi tudi slabe posledice na razmerje do Grčije, Romunije in Turčije. Končno pa bi pristanek Francije na enakost vojnega brodovja naznanil vsemu svetu, da je Francija izdala Jugoslavijo italijanski gospodstva-žcljnosti. Tako je treba razumeti nesporazum med Francijo in Italijo glede Sredozemskega morja. Res, da bi Francija mogla pristati na enakost moči vojnega brodovja, ako bi Anglija jamčila, da Italija ne bo izrabila enakosti brodovja za boj proti Franciji. Tozadevni želji Francije pa Anglija na londonski konferenci ni hotela ugoditi, ker je — tako pravijo »Izvestja« — v korist Angliji, če vlada med Francijo in Italijo nesoglasje. Italijanska diplomacija bi bila celo pripravljena, da se odreče enakemu bro-dovju s Francijo, ako bi le-ta pretrgala vse vezi z Jugoslavijo. Ko italijanska diplomacija stavi to zahtevo, dobro ve, da Francija tega nikdar ne bo storila, ker je njena zveza z Jugoslavijo temelj, ki ji jamči za stal-nost Versajlske mirovne pogodbe, to se pravi za uspehe svetovne vojne. Istočasno so Italijani postavili na dnevni red tudi pravice Italije do francoskega Tunisa, čeprav so sami prepričani, da jim Francija mirnim potom ne bo odstopila nobenega dela svojih kolonij. Vse to pomeni neizogibnost oboroženega nastopa med Francijo in Italijo. Londonska razoroiitVena konferenca je samo pospešila prihod dneva, ko si bosta skočili Francija in Italija v lase, za kar se obe mrzlično pripravljata. Tako izgleda milna sredozemskem morju.< Novicc iz Bclgrade. Minister za šume in rude je izdal na-redbo za hitro poslovanje podrejenih organov. Naredba ugotavlja, da se dostavljanje odlokov, rešitev in obvestil strankam na njihove prošnje in pritožbe, ne vrši pravočasno. Počasnost in nezanesljivost sta ško dili dobremu glasu gozdarske uprave, pi tudi obči upravi. Da bi se neugodne in škodljive posledice dosedanjih rešitev in obvestil vsaj do neke meje odstranile, naredba ukazuje, da dostavlja ministrstvo za šume in rude strankam vse rešitve in poročila (iz-vzemši rešitve o krivdah) neposredno po pošti v priporočenem pismu s povratnico. Treba pa je priložiti vlogi točen naslov in znamek za 7 Din. d Prisrčno brzojavno čestitko novemu romunskemu kralju' Karlu je poslal tudi Nj. Vel. kralj Aleksander. Romunski kralj Karol se je našemu kralju brzojavno iskreno zahvalil. Zanimivo je tudi to, da je bila brzojavna čestitka kralja Aleksandra prva, ki jo je prejel kralj Karo! od številnih državnih poglavarjev. d Praznik presv. Rešnjega Telesa je Belgrad proslavil z isto svečanostjo kakor mesta, ki imajo pretežno katoliško prebivalstva Procesija se je vršila na praznik le v takozvani francoski župniji, ki je bolj na robu mesta in šteje 7000 katoličanov. Stolna župnija v Belgradu pa j« proslavila presv. Rešnje Telo v nedeljo, ko tudi pravoslavni niso delali. V francoski cerkvi na Neimaru se je dopoldnee vršila svečana slovesnost. V obeh katoliških cerkvah se je vršila sv. maša. V francoski cerkvi je daroval sv. mašo o. Privat ob duhovniški rsistenci. Po sveti maši se je vršila po bližnjih ulicah slovesna procesija, katere se je med drugim udeležila tudi vojaška godba s častno četo vojakov, potem razna društva, korporacije z zastavami in mnogo belo oblečenih otrok, ki so trosili cvetje Najsvetejšemu na pot. Za Najsvetejšim je korakala še ena vojaška četa brez orožja. Procesije se je udeležilo mnogo ugledni" belgrajskih osebnosti, med temi tudi univ. prof. Maser is član vrhovnega zakonodaj- PO SVETI) Katoliška cerkev. s Razno. Kardinalov je ta čas 63, od I teh 31 Italijanov in 32 drugih narodnosti, namreč: 7 Francozov, 4 Španci, 4 Američani, 4 Nemci, 2 Avstrijca, 2 Poljaka, 1 Anglež, 1 Portugalec, 1 Holandec, 1 Madžar, 1 Irec, 1 Čehoslovak, 1 Brazilija-nec, 1 Belgijec in 1 Kanadec. — V Avstriji so te dni slovesno praznovali dvajsetletnico katoliške ljudske zveze. Romunija. s Pred sestankom ministrov Male antante. Zunanji ministri Romunije, Čeho-jlovaške in Jugoslavije se sestanejo zopet 25. junija, to pot na Čehoslovaškem. Kakor poroča časopisje, se bodo ministri Male antante posvetovali najprej o združenih evropskih državah, kakor jih je predlagal francoski zun. minister Briand. Dalje bodo poizkusili državniki omenjenih treh prijateljskih držav ustvariti tudi podlago za skupen gospodarski dvig Jugoslavije, Romunije in Češkoslovaške. Kon-čno se bodo pogovarjali, čeprav ne uradno, pa vsaj v zasebnih razgovorih o Madžarski, ki še vedno govori o spremembi državnih mej, kakor jih je končno veljav-iio določila takozvana trianonska mirovna pogodba. Amerika. s Še ena nova sv. maša. Dne 15. junija je prejel mašniško posvečenje v den-rerški katedrali denverške škofije gosp. A.nlon Roje. Svojo prvo sv. mašo pa je daroval gospod novomašnik v rojstni fari, v slovenski župniji v cerkvi Marije Pomagaj v Pueblo, Colo., v nedeljo, dne 22, junija. Starši gospoda novomašnika so doma iz žužemberske, oziroma iz ambru-ške fare, in sicer Janez Roje, oče duhovnika, iz Žužemberka, po domače Maratov, mati je pa doma iz ambruške fare, in sicer iz vasi Kamen vrh, po domače Ratljanova Francka; njeno dekliško ime je bilo Fran- UIOJJJUpOJOS UI9SA ut UIOSJBJS ">|jnj, 8>jS[0 gosp. novomašnika tudi mi iskreno časti-tamo, gospodu novomašniku pa še posebej želimo najobilnejšega blagoslova. s Razno. V Clevelandu so umrli John Svetlič, doma iz vasi Prečnik na Primorskem; Anton Oštir, iz vasi Slinovec, fara Sv. Križ na Dolenjskem; Jožef Kobe; Frank Kristan, iz vasi Podvačna gorica, fara Stična; Ana Romih iz Nemške Garde; Jožef Grozde iz Krškega. noga sveta dr. Balen. Pri blagoslovih je vojaška četa oddala častno salvo. Omembe vredno je, da so bile skoraj vse hiše na ulicah, koder se je procesija vršila, okrajne z vezami. Okrasili so jih tako katoličani kakor pravoslavno prebivalstvo, ki jc b tem pokazalo lepo spoštovanje do katoliške cerkve. Poravnajte naročnino! Drobne novice. 74,000 brezposelnih podpira ta čas Dunaj. Začasno trgovsko pogodbo je sklenila Italija z Egiptom. Za 12 odstotkov so znižali Nemci cene raznim vrstam stekla. Na Dunaju je umrl bivši avstroogrski minister za Galicijo 79 letni dr, Dulemba. Novo egiptovsko vlado je sestavil Ismail Sidki paša. Avstrijska vlada je izgnala Nemca Pabsta, ki je pripravljal v Avstriji fašistično revolucijo. Za državno brambo bo izdala Francija deset in pol milijarde. Sedem milijard dolarjev je zahteval borzni polom v Zed. državah Amerike. Ta denar navadno izgube mali ljudje. V Indiji nastopa pomirjenje. Upajo na sporazum med Gandijem in angleško vlado. Madžari si še vedno prizadevajo, da bi vzpostavili monarhijo s kakim Habsbur-govcem na čelu. Romuni ostro pišejo proti povratku Habsburžana na madžarski prestol. Čete sta močno pomnožili na italijansko francoski meji obe sosedi. Pariš po štel odslej šest milijonov prebivalcev. Pritegnili so okolico v okrožju 30 km. Poplave so napravile veliko škodo v Grčiji. Vsled boja za republiko proti monarhiji, je v Španiji trajno težaven položaj. 29 otrok je zgorelo in 89 je bilo ranjenih pri požaru v šoli v ruskem Har-hovu. 33' Celzija toplote je v ameriškem New Yorku. 21,000 oseb so zaprli v zadnjih treh mesecih v ameriškem New Yorku zaradi prestopkov protialkoiiolnega zakona. Na spalni bolezni je zbolelo v vzhodno-afriškem Kamerumu 130.000 ljudi. Skoraj dva milijona brezposelnih je v Angliji. Tudi delavska vlada ne zmore vsega. Skoraj tri milijone brezposelnih je v Nemčiji. Sv. stolica brani z vso odločnostjo pravice zapostavljenih katoličanov na angleški Malti KAJ II N 0 V I 6 A Kuezoškof dr. A. B. Jeglič — nadškofi Iz Rima je dospela vesela vest, da so sv. oče, papež Pij XI. imenovali našega knezoškofa za naslovnega nadškofa Gare-lenškega, Vsa škofija se je tega najvišjega odlikovanja razveselila. Saj se ne zgodi velikokrat, da bi cerkveni knez izven Rima dobi! tako visoko odlikovanje. Če kdo, potem gotovo naš vladika zasluži to odlikovanje. To odlikovanje naj bo poleg ljubezni in vdanosti njegovih vernikov najlepša krona vseh svečanosti, ki so se vršile ob osemdesetletnici njegovega Bogu in narodu posvečenega življenja. Ne sinemo pa misliti, da bo naš vladika odšel iz Ljubljane na svoje novo mesto. Tega kraja sedaj sploh ni, je že izginil s površja zemlje. V prvih časih krščanstva je bi!o po Afriki in Aziji zelo razširjeno krščanstvo. Več sto škofij je bilo ondi. Ko so se začele širiti krive vere, je veliko vernikov odpadlo od cerkve. Prišli so nato divji narodi, zlasti Turki, ki so krščanstvo popolnoma uničili in cele dežele spremenili v kupe razvalin. Le imena starih škofij in nadškofij so še ostala ohranjena. Za škofe in nadškofe teh škofij imenujejo sv. oče navadno svoje duhovnike, ki so v osrednjih cerkvenih pisarnah v Rimu, svoje odposlance pri različnih državah (nuncije!) in v izrednih slučajih zelo zaslužne redne škofe. Želimo, da bi naš ljubljeni nadškof še dolgo ostal med nami! Ljudstvo svojemu župniku! Šmartinčane je po nedavni slovesni blagoslovitvi ; Šmartinskega doma« v nedeljo dne 22. jun. zajelo in iznenadilo novo še bolj intimno in družinsko domače slavje, ko se je vsa fara v udani zvestobi poklonila svojemu župnemu pastirju g. Al. Šarcu in z njim vred slovesno proslavila 25 letnico njegovega župnikovanja v Šmartnem. Na predvečer je bila pred župniščem pod-oknica, naslednji dan pa v cerkvi slovesno '»Pravilo ob asistenci velikega števila duhovščine. Cerkveni govor je imel g. dr. Le-vičnik, jubilantov sošolec. Kanonik dr. T. Klinar je kot škofijski odposlanec prinesel odlok, s katerim se g. župnik Šare imenuje za škofijskega duhovnega svetnika. — Popoldne je bila po litanijah v dvorani sšmartinskega doma- skrbno prirejena, prav ljubka proslava jubilantu v čast, katere program in vsebino sta pričala o skrbnem prizadevanju vseh faranov, čim bolj dostojno in vredno proslaviti jubilej. Ob- Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poleg hotela,Union*. Obrestovanje najugodneje. Posojila proti rttgi tra posestva, proti činski odbor ga je imenoval za častnega občana. —- Vsa slovesnost je bila velik dokaz in znak priljubljenosti g. svetnika v šmartinski fari in iz vseh čestitk in govorov je izzvenela ena sama želja, naj ga Bog ohrani še dolgo veselega in srečnega v naši sredi. d Za župnika na Bohinjski Bistrici je bil umeščen dne 17. junija tamošnji kaplan in župni upravitelj gosp. Jožef Ambrožič. d Duhovniške izpremembe. Župnija Bela cerkev je podeljena gosp. Blažu Rebolu, župniku v Dobrniču, a župnija Dobrnič gosp. Ignaciju Ornahnu, župniku v Beli cerkvi. d Število ur verouka na meščanskih šolah. Glede tedenskih ur verouka na meščanskih šolah je izdal minister prosvete sledečo, za vso državo veljavno naredbo: Za verouk sta predpisani dve tedenski uri, ako število učencev iste veroizpovedi v enem razredu ali v vseli vsporednicah istega razreda dosega število 20. Ako je v enem razredu 50 učencev, je razdeliti razred na 2 oddelka. Ako je število učencev iste veroizpovedi manjše od 20 in večje od 10, ima razred verouk samo po eno uro na teden. Če pa je v razredu manj kot deset učencev, tedaj naj se združi po potrebi več razredov. Ako pa je končno v vseh razredih na šoli le deset učencev iste veroizpovedi, tedaj so dolžni stariši za poučevanje verouka skrbeti sami. d Za poškodovance po toči. Nadškof dr. A. B. Jeglič je poslal gg. duhovnikom sledeče pismo: »Kakor je poročalo časopisje, je dne 4. junija 1930 pobila strašna toča dve tretjini župnije Višnja gora, pa tudi v okolici Ljubljane. Uničena je vsa dosedanja setev, pokosili so vse žito, uničeno je sadje, pobitih je na tisoče šip. Mali posestniki so komaj čakali žetve, ker jim je vsa zaloga živil pošla, a sedaj ne bodo pridelali niti zrna. Kupiti žita po mnogi ne morejo, ker so zadolženi. Zato podpisani nujno priporoča, naj se po vseh župnih in duhovnijskih cerkvah oznanijo nabirke za ponesrečence v Višnji gori in drugod. Nabrani denar naj se pošlje na škofijski ordinariat.« d Novi desetdinarski bankovci pridejo v promet s 1. julijem tega leta. d Sprememba na občinski upravi v Trbovljah. Dosedanja občinska uprava je bila razrešena ter imenovana nova, za devet članov manjša. Dosedanji podžupan g. Vodušek je imenovan za župana, dose-oanji župan g. S i 11 e r je imenovan za podžupana. Od dosedanjih odbornikov so razrešeni in ne več imenovani sledeči člani: Povše Martin, Križnik Filip, Guček Franc, Drolc Fric, Kržič Ivan, Kolenc Dominik, Strunelj Alojz, Tanšek Alojz, Cestnik Alojz, Breznik Justin, Pečnik Franc, Bastič Gašper, Žmavc Josip. V novi odbor so imenovani: Vodušek Gustav, Sitter Ignac, Ahac Rudolf, Gasparič Jakob, Goropevšek Jože Jazbec Ivan, KlenovSek Jakob, Malovrh Kari, Pauer Juhj, Arnšek Janko, Berger Ivan Birtic Slavko, Brečko Martin, inž. Bur-ger Siloni, Jordan Avgust, Jurjevec Edvard, Bauerheim Pavel, Heferle Alojz, Kunej Jo! sip, Letnik Josip, Malgaj Anton, Pavlin Vinko, Plavšak Robert, Potrata Franc, Ratej Miroslav, Roš Ferdo, Sušnik Mirko, Tavor-nik Jože. d Dela za podaljšanje mestne župne cerkve na Jesenicah so v polnem teku. Na praznik sv. Trojice je bila zadnja služba božja v stari cerkvi. Odslej bo sv. maša ob 6 in osmih v podružnični cerkvi na Savi, deseta služba božja pa v kapeli na pokopališču. Savska cerkev dobi torej za dobro četrtletje značaj fare. Pa ne za vedno, zakaj, če pojde vse po sreči; bo blagoslovitev podaljšane farne cerkve že na roženvenško nedeljo. Stroški obnove cerkve bodo znašali nad en milijon dinarjev. Dela izvršuje stavbena tvrdka Slokan. d Kokijo je ubila, pišeta pa omamita. V petek, 20. t. m., se je pripeljal oblak na Ribnico in vsul nekaj malega kapelj. Pa je že treščilo v Hrovači v hišo posestnika Ker-sniča. K sreči so takoj zapazili, da se je vnel strešni tram, ki pa so ga sosedje takoj pogasili, ker sicer bi bilo lahko usodno. Ubilo pa je kokijo in piščeta omamilo. Tudi šestletni Vinko jo je dobil pod kapom, da se je onesvestil, pa so ga tudi kmalu obudili, samo nekam otekel je, d Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani je na vdanostno brzojavko sv. očeta prejelo iz Vatikanskega mesta sledečo brzojavko: »Sv. oče se Kat. društvu rokod. pomočnikov zahvaljuje za izjavo vdanosti in društvo iz očetovskega srca blagoslavlja. d Kočevska mestna občina hoče ozdraviti mestno hranilnico na ta način, da bo žrtvovala za bolnika vsako leto v proračunu 300.000 Din, dokler popolnoma ne ozdravi. Mestna občina prevzame v iste svrlie tudi jamstvo za 10 milijonsko posojilo. Tako so sklenili kočevski mestni očetje 16. junija t. 1. d Nov veliki zvon v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani je slovesno blagoslovil preteklo nedeljo prevzviš. škof dr. Gregor Rožman. d Lastni dom si hoče zgraditi Zadruga hotelirjev, gostilničarjev itd. v Ljubljani. V domu se bo nahajala tudi gostil-ničarska šola, ki bo prva te vrste v naši državi. Stavba je proračunana na en milijon dinarjev in bo trinadstropna. Kupili so v ta namen že zemljišče ob Privozu, Zadruga slavi prihodnje leto štiridesetlet-nico in bo do tedaj dom že popolnoma gotov. OBJAVA! Javljam s tem vsem, ki so v župniji Trebnje in v nieni okolici vporabtjali za rejo svoje živina •Težakovo olje za živino« in so to olje kupoi».' pri trgovcu! IVANU A. GROSEK, TREBNJE, a' pa pri trgovcu: IVANU UHANU, SV. ŠTEFAN, da ta dva trgovca nimata več mojega olja in nisla več pooblaščena prodajati ga. Odklanjani radi tega vsako odgovornost za olje ali ribje olje za živino, ki si ga kdorkoli kupi pri imenovanih, pa tudi, ako mu bi se mu olje prodalo pod imenom »Težakov« olje za živino« v ent ali drugi prej omenjeni« trgovin, ZAGREB, 23. junija 1930. M. TEŽAK. Zagreb, Gunduličeva 13 _ H&Š28 ZVEČER za namakanja ^Schichtova ŽENSKA HVALA Z3UTRA3 za izkuhavanje TERPENTINOVO MIIO pa /e pranje gotovo t t Kmečki praznik v Slovenjgradcu. Veliki kmečki praznik priredi Kmetijska podružnica v Slovenjgradcu 6. junija i. I. s sledečim sporedom: Ob 8 sprejem gostov; ob 9 služba božja na Homcu; po maši kmetijska predavanja in govori; od 1 do 2 govori za mladino, od 2 do 5 velika tombola, od 5 do 6 konjska dirka in jahalna tekma, ob 6. tekma koscev, nato prosta zabava. — Je to prva kmečko-gospo-darska prireditev, ki ima namen zajeti in vzpodbuditi celo Mislinjsko dolino in zapadli i del Pohorja. Kot predavatelji so priglašeni: strokovni odposlanec Kmetijske družbe v Ljubljani, zadružni referent kr. banske uprave v Ljubljani, g. Miha Levstik iz Celja in dragi. Praznik in zborovanje bo najzanimivejša kmetijsko-gospodarska prireditev, ki jo jfe kdaj videla Mislinjska dolina, radi tega vabimo prisrčno vse gospodarje in gospodinje, fante in dekleta iz našega oikraja in tudi iz drugih delov Štajerske in Koroške, da se udeleže v čim večjem številu naše prireditve! —- V slučaju zelo slabega vremena se bo prireditev vršila 13. julija t. 1. — Kmetijska podružnica v Slovenjgradcu. Obrtne strokovne šole na Rakovniku. Bodočnost naše mladine je vprašanje, ki vzbuja resne skrbi in pomisleke, saj je ta bodočnost mnogokrat silno nejasna in skrajno negotova. Zlasti pa so izpostavljeni velikim nevarnostim tisti mladeniči, ki se hočejo posvetiti kaki obrti. Saj vemo, da je obrtni stan danes v veliki krizi in le tisti, ki stopijo vsestransko pripravljeni na pogorišče življenja, si morejo ustvariti zadovoljive življenske pogoje. Dandanes ni do-yolj, da zna obrtnik svojo obrt; imeti mora še vsestransko strokovno izobrazbo, ki jo Pa danes ni lahko doseči. Pa tudi strokovna izobrazba ne zadostuje: mladenič, ki se »oče pošteno in primerno preživeti s svojo obrtjo, se mora v svojih mladih letih navaditi tudi živeti. Ta se pravi: dobra vzgoja, temelječa na veri in razumu, ga mora uspo-"obiti za trezno, varčno, delavno življenje; usposobiti ga mora za trajno premagovanje '""nega sebe ter za vestno spolnjevanje dolžnosti, ki jih ima vsak človek do sebe, «o Boga in do bližnjega. Kje naj bo v današnjih časih vajenec deležen take pri- prave za življenje? To je velevažno vprašanje. Salezijanski zavod na Rakovniku si že nekaj let sem prizadeva, rešiti to vprašanje. V zavodovih obrtno-strokovnih šolah se vajenci temeljito pripravljajo za življenje. Do sedaj imajo te šole oddelke za mizarstvo, združeno s strugarstvom, za čevljarstvo in za krojaštvo. Vsi oddelki imajo pravico javnosti, to je, priznani so od drž. oblasti in smeje izdajati za javnost veljavna spričevala. Poleg strokovnega dela imajo gojenci vsak dan po tri ure šole. Poučujejo se v strokovnem risanju, računstvu, knjigovodstvu, obrtnem spisju, tehnologiji itd. Poleg tega pa prejemajo vzgojo po vzgojnem sistemu bi. Janeza Bcsca, ki pripravlja gojenca, da postane kdaj vreden član človeške družbe, sposoben kljubovati nevarnostim, ki sodobnega človeka, obdajajo od vseh. strani. Cela oskrbovalnina znaša sicer z20 Din mesečno, vendar se za tiste, ki te vsote ne zmorejo, oskrbovalnina primerno in po dogovoru zniža. Za tozadevne informacije se je obrniti na vodstvo sale-zijanskega zavoda na Rakovniku, Ljubljana d Dva nova parnika naše trgovske mornarice se bosta imenovala »Rad« in »Duba«. Prvi bo imel 7500 ton, drugi pa 6500. Naročena Sta v Angliji. d Trgovska pogajanja med Jugoslavijo in Turčijo se bodo vršila v juliju v turškem Carigradu. d Za posojilo 275 milijonov dinarjev se pogaja z dvema angleškima skupinama mestna občina v Splitu. d Lastno plinarno si hoče zgraditi. Sušak. Zdaj dobavlja plin za kurjavo in razsvetljavo z Keke. d 241 industrijskih podjetij je v Dravski banovini; od teh jih pride na lesno industrijo 49. d Velike konjske dsrke se vrše dne 28. in 29. junija ob 3 popoldne na vojaškem vežbališču pri Dev. Mariji v Polju blizu Ljubljane. d Več kot en milijon dinarjev premoženja ima v Sarajevu kakih 150 oseb. d Gledališče hočejo zgraditi v Novem Sadu. V ta namen je dala Držav, hipotekama banka novosadski občini 10 milijonov dinarjev posojila. d Po starih potih? »Seljacki glas«, dlasilo bivšega radičevca Karla Kovačiča piše ostro proti društvu »Križarjev«. Tudi »klerikalni« misijonarji so mu v želodcu. Mi pa pravimo, da »Križarji« in »klerikalni misijonarji« hrvatskemu kmetu še niso prav nič škodovali. Pač pa je bil hrvatskemu kmetu v veliko gospodarsko nesrečo polom gotove »seljačke« banke. d Vinska trta kaže letos izredno lepo v Dalmaciji in na Hrvaškem. V nastavkih so kar po trije grozdiči in več. d 3000 sadnih brizgalnic na račun vojne odškodnine bo dobavila Jugoslaviji nemška tvrdka bratje Eber. Od brizgalnic bo 2000 nahrbtnih in 1000 na vozovih. Poleg tega pride na račun vojne odškodnine 75 komadov trierjev. d Šolarji zbirajo za revne rudarske otroke. Državna meščanska šola v Šiški je poslala v naznačeni namen 300 Din, osnovna šola šolskih sester v Celju pa 120 Din. Naj bi našli obilo posnemovalcev! d Občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze, ki se je vršil 22. junija v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, je pokazal po poročilu voditeljev Veliko živahnost v vseh krščansko-socijalnih delavskih organizacijah in ustanovah. Izvoljen je bil z malimi izjemami stari odbor s predsednikom g. Žumrom na čelu. Več o tem bo poročala »Delav, pravica«. d 16 docela različnih prisiorov bo mogoče istočasno vprizoriti na premičnem odru, kakor si ga je zamislil bivši gledališki igralec Dragutin Žabarac v Belgradu. d Ogelni kamen pri novi Soli kraljeviča Andreja v Lescah je blagoslovil v nedeljo 22. t. m. junija tamošnji župnik in duhovni svetnik g. Avsec. d Pri ribjem lovu je utonil blizu Mozirja učitelj celjske deške okoliške šole g. Anton Zdolšek. d 30 lokomotiv na osem osi za brzo-vlake smo dobili nedavno na račun, vojne odškodnine iz Nemčije. Sledi še večje število osebnih in tovornih vagonov. d Lastne lekarne bodo lahko ustanovile delavske socialr j zavarovalnice. Tako je odločil minister za soc. skrbstvo, d Prometu bodo izročili prihodnji mesec veliki Ivan-Planina železn. predor. d Srbskega patrijarha Barnabo je obiskal te dni djakovski katoliški škof dr. Akšamovič in imel z njim daljši razgovor. 61 d Mlin in žaga sta zgorela g. Francu Braunetu v Dolnji Brigi blizu Borovca na Kočevskem. d V reko se je prevrnil poštni avto, ki vozi med Gračanico in Bosanskim samcem. Razen šoferja in poštnega uslužbenca je bilo v avtobusu še osem potnikov. Šofer si je pri padcu polomil vsa rebra, druge osebe so bile deloma težko, deloma lahko ranjene. Nesreča je nastala, ker se je zlomil volan (krmilo). Strela je udarila v hlev Franca Ker-5a, posestnika na Hujah pri Kranju. Zgorel je pod, šupa, na hlevu pa streha. Močen naliv dežja je branil, da se ni užgala še hiša in sosednja poslopja. Pomagali pa so poleg domačinov tudi kranjski in prim-skovški gasilci. d Močan vihar s; vrtinci je dvignil streho pri novi stavbi za žago v Dolenjem Logatcu. Vsa stavba se je zrušila, le temelji so ostali nepoškodovani. Lažje poškodbe je odnesel le zidar Makovec Jože iz Borovnice, ker k sreči lakrat pri gradnji ni bilo zaposlenih več delavcev. Tvrdka ima škode okrog 30.000 Din. d Ker je položil 4 m dolg borov hlod preko obeh železniških tračnic blizu Gornje Hajdine, je bil obtožen zločinstva zoper varnost javnega prometa 21 letni hlapec Maks Krambergar. Sodišče treh mu je prisodilo tri mesece strogega zapora. Sokrivec Friedel pride pozneje na vrsto, ker služi sedaj pri vojakih. d Pred mariborskim sodiščem je stalo te dni 22 obtožencev zaradi ponarejanja tisočakov. Zagovornikov so imeli 17. Štirje obtoženci so bili oproščeni, drugi pa so dobili do 3 let težke ječe in bodo morali plačati tudi visoke denarne kazni. d Nogo si je zlomila gdč. Julijana Kocjančič, učiteljica v Trzinu. d Obešenega na jelši so našli v Smartnem pri Slovenjgradcu 67 letnega Antona Štimeka iz Krope pri Radovljici. d Polir se je ponesrečil. Ko je hotel pregledati polir g. Celeč Franc tri metre globoko takozvano čistilno jamo tovarne za blago v Kočevju, in se je v ta namen spustil vanjo, se je vsula na Celca vrhu jame nakopičena odmetana zemlja. Teško poškodovanega so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. d Ko je pri kopanju skočil v vodo potoka Lendave v Slov. Krajini, je priletel z glavo na kol in se ubil 17 letni Sukič Štefan iz Prosečke vasi. d Lokomotiva se je preobrnila v potok, in sicer tista, ki vozi iz Sinja v Split. S seboj je potegnila tudi en vagon. Lahko je bil ranjen samo strojnik. Torej sreča v nesreči. d Umrl je v Pragi Ljuba Stojanovič, bivši predsednik minstrskega sveta bivše kraljevine Srbije. d Kap je zadela v kopališču »Ilirije« v Ljubljani Blaža Krušica iz Št. Vida nad PO BOHOVIMI Z naio UMETNO mošiovo esenc® ..raostir si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izvrstno obstojno in zdravo domafo pijačo. Cena 1 steklenici za 131) litrov Din 3(1'-, po poŠti Din 50"-Dobi 60 samo v drogeriti A. Kane. Mubljaaa in drogeriii M. Kane. tttuUrara) Maribor Co-fcposka ulica 33. 6V Novice. (Preddvor.) Procesijo na Telovo ic strašil dež z grmenjem nad Storžičem. Od procesije domov ie oddaljenejše že močil. Proti večeru pa je bil posebno čez vse tri Bele strašen naliv s točo. Po cesti je tekla voda, da bi igraje gnala mlinsko kolo. Žita so precej polegla. Beremo poročila iz več krajev, da jim dežja primanjkuje. Pri nas zelo težko seno sušimo, ker gre vsak dan dež. Od 11 do 3 popoldne pride nevihta, v času, ko bi se seno najboljše sušilo. Želimo vsaj en teden solnč-nega vremena, da bi mogli seno posušiti. — Obrtniki pritiskajo s ceno na kupčevalce, ker so davčno močno obremenjeni. Veselimo se elektrike iz Završnice; da bi se le res govorice uresničite, da bi jo tudi v naš kraj dobili. — Krizo v kmetijstvu pri vseh stvareh zelo očutimo. Nasproti gremo ne baš rožnatim časom za kmečki stan. Kraj jc pri nas zdrav. Vsako leto pride čez poletje nekaj letoviščar-iev Hrvatov. Porok«. (Velesovo.) Poročil se je dne 23. junija g. Jožef Ahčin, p. d. Šimnov .Jože s Praprotne police, z gdč. Marijo Podgoršek, Vojsko, fara Vodice. Bil je skozi trezen in pošten fant, zvest prijatelj in sodelavec »Domoljubov tudi takrat, ko je imel »Domoljub« pri nas največ sovražnikov. Zato mu želimo vsi prijatelji'in »Domoljub« srečo in blagoslov božji v novem stanu. Kličemo mu ob slovesu: Ko odhajaš iz Veleso-vega v vodiško župnijo, ostane zvest tudi na svojem novem domu načelom katoliške misli. Bog te živil Smrt vzornega moža. (Št. Jernej na Dolenjskem.) Matevž Duh, mežnar v Grobljah, je umrl. Mislim, da se spodobi, da v »Domoljubu« nekoliko opišemo njegovo življenje, saj mu je bil »Domoljub« velik prijatelj iqi svetovalec. Več kot 20 let je redno prihajal ponj v žup-nišče, teden za tednom in ga razdeljeval med vaščane, ki ga imajo skoraj vsi naročenega. Sam pa je zato dobil »Domoljuba« brezplačno. V svoji službi je bil zelo vesten in natančen. 63 let je bil mežnar: 4 leta v Cekljah, eno leto v Št. Jerneju in 58 let v Grobljah. Se par mesecev mu je manjkalo, pa bi bil dopolnil 87 let starosti. In kljub tako visoki starosti je do zadnjega opravljal svojo službo, ne samo v Grobljah, temveč tudi pri farni cerkvi sv. Jerneja, zlasti ob praznikih. Da bi mu za plačilo kot znak hvaležnosti ob njegovi smrti pri farni cerkvi vsaj zvonilo! Pa mu ni.. .1 Pokojni Matevž je na veliki petek Ljubljano. Vsi poizkusi, oživiti ga, so bili zaman. d Z lizolom si je končala življenje bivša učiteljica Marija Koblarjeva v Ljubljani. V pismu, ki ga je nesrečnica zapustila, piše, da je šla prostovoljno v smrt zaradi nesrečne ljubezni. d Svetovna tvrdka Ford je izgotovila v aprilu letošnjega leta 15.150 osebnih in tovornih avtomobilov več, kot v istem mesecu lanskega leta. V aprilu 1930 so izgotovili 206.340 vozov,, v lanskem aprilu pa le 191,190; dnevno se je izdelalo, če računamo 5 delavnikov v tednu, 9371 vozil. Od vozov, ki so jih Fordove tovarne izgotovile v aprilu letos, odpade samo na tedinjene države ameriške 179.149 vozil ostale avtomobile so izdelali v Canadi in drugih prekomorskih tovarnah. prinašal sveto olje celih 40 let. 8 let je hodil ponj peš v Ljubljano (ker še ni bilo želez niče), 32 let pa v Leskovec. Samo na gro^ beljsko pokopališče je spremil k zadnjemu no. čitku čez 400 pokojnih. Za svoje vestno iz. polnjevanje cerkvene službe je bil že pred vojno odlikovan z zlatim križcem, sedaj pa je preiel najboljše plačilo — zasluženo plačilo v nebesih, Visoka starost. (Koroška Bela.) NaSa najstarejša občanka Alojzija Ličof je dopolnil« 85. leto. Rojena je na Štajerskem, a živi že nad 50 let na Gorenjskem. Skor<> 30 let je žc naročnica Domoljuba. Bog jo ohrani 7 zdravju lin sreči še mnogo let! Oh te cigarete! (Rovte.) Na dan svetega Rešnjega Telesa je med sveto mašo začela goreti farna cerkev, ko je bila polila ljudi. Ogenj je nastal radi nepre. vidnosti, ko je nekdo vrgel konec cigarete na streho, k,i je krita s skodlami. Pa so preprečili požar gasilci, ki so bili precej no mestu, tako da ni bilo šikode. Zveza slovenskih vojakov. (Šmartno ob Paki.) Dne 20. julija se bo tukaj obhajala obletnica odkritja spomenika v vojni padlim vojakom in se bo takrat tudi odkrila ploščica s sliko v spomin g. majorja Colariča. Slovesnost se bo vršila s sv. mašo g. Bonača in s pevskim zborom, popoldne pa s primerno igro in petjem. Prosimo vsa društva, da ta dan ne prirejajo prireditev. Natančen spored bo objavljci v časopisih zadnji teden pied slavnostjo. Novice. (Tržič.) Človeško lobanjo so našli zakopano v zidu kleti v hiši štev. 160. Hišo je knpila predilnica in jo začela prezidavati. lobanj« je od 15 do 16 let starega človeka. — Procesija sv. Rešnjega Telesa so je izvršita veličastno. Navzoči so bili gasilci, Cirilovi bratje, godba, občinski zastoj z g. županom na čelu itd. Pismo kz Argentine. Zopet se oglašamo v Domoljubu, šest Slovencev nns delu v južni Argentini: beremo ko-ruzo. Zima je pred vrati. Slana, hudi viharji iu obilno dežev je nas ovira pri delu. da komaj za hrano zaslužimo. Pa naše stanovanje! Velik voz smo si ogradiili s koruzno slamo in notri nas spi vseh šest, kakor v medvedovem brlogu. V takih razmerah človek kar podivja. Cerkve no vidimo nikjer, zvonov ne slišimo nikdar. O. dragi domači zvonovi, kje ste? — Brezposelnih je povsod polno, brez kruha, brez strehe, raztrganih in sestradanih. Dragi rojaki, ostanite doma; kruli, ki ga nam reže tujina, je pičel in grenek. Pozdravljamo vse čitateljo Domoljuba! — A. Saje. Ribiek pri Mokronogu: Fr, Jev.ševar, Tiha bo j: Ivan Žalec, Stari trg ob Kolpi: Fr. žnidaršič, Žužemberk; J. Zupančič, Vače; J. Kavčič, Ljubljana. Razne vesti. (Dev. Mar. v Polju.) Na Binkoštni pondeljek se je pri nas vrSila slavnost blagoslovitve temeljnega kamna za novo šolsko stavbo, ki je potekla v splošno zadovoljno.?!. Ker je »Slovenec- o tem že poročal, ne bomo poteka slavnosti opisovali, Radi zidave same je pa Hranilnica na Jesenicah v župnišču najvarnejše hrani Vaš denar Uraduje vsak delavnik od 8.—12. in 14.—17-. v nedeljo od 15,—17, ure. .krten Šolski P°uk' Dne 4- iunliR J" ,l!dl »a« zadelo Zie Toča, debela, kakoršne sploh ne pomnimo mi Miti ie v 10 minutah opustcšila dve vasi, drugi ?,« pa delno. Vas Studenec je ob vse poljske pridelke Žito, ki je že rumeneto, smo te dni pokosili a krmo- Fižol je popolnoma uničen, krompir se bo mirda obrasel. Toča se Je že tretji dan dobila na lune pod kapom. Vihar je pa lontil in podiral drevje lil kozolce, šipe in opeko je razmetavalo kot slamnate bilke. Mlado sadno drevje je uničeno. Sadja, u ie letos lepo kazalo, ne bo prav nič. Skoda je Kliki ter 9e ie 1111 u''az »rezkega načelstva po občini Menila. O kaki akciji za prizadete pa Se ni slišati. Prosimo merodajne kroge za odpomoč. — Zida in popravlja se pri nas tal or Se nobeno povojnih let. pred par leti Se, Bi težko dobil stavbni prostor ob »lavni prometni cesti. Danes pa ni več povpraševanja, Vse zida v gozdovih in njih robovih. Vse se ličiblje cest. Kriv je temu vedni prah, ki ga vzdihujejo naša motorna vozila. Ubogi ljudje ob cestah, vse jih pomiluje. Naši občinski možje naj razmišljajo kako priti do škropljenja ce9t. Tudi k nam je tri&lo nekaj amerikancev pogledat domači kraj. Tudi nacčaranj ni manjkalo. Ni vse zlato, kar se sveti, pravijo oni in mi. Da je naža občina že predmestje Ljubljane, je uvidelo neko podeželsko češko cirkuško podjetje, ki se je v Vevčah utaborilo. Tako velikega šatora pri nas še nismo videli. — Vrtiljak je komaj zmagoval. Otroško veselje. — Kopanje ob Ljubljanici se je v polnem začelo. Ne bi škodilo, ako občina nekako nadzoruje kopanje recimo z razglasi lite' se dostojnosti in morale. — Na Vnebohod so imeli naši otroci vesel in prazničen dan, ko so bili slevesno sprejeti v Marijin vrtec. Prav primeren dan , je zbral za to slavnost. Ob proslavi 80-letnice naga prevzv. škofa je 140 dečkov in deklic izvolilo Marijo za svojo mater. Gospod kaplan, naš mladino-ljub, je zbiral otroke jih vabil na sestanke, in na Vnebohod je bi! pri popoldanskem cerkvenem opravilu slavnosten sprejem. Do 250 otrok je bilo zbranih >red Marijinim oltarjem, kjer je gosp. kaplan imel ep, pomenljiv govor, na otroška 6rca. Govor je privabil tudi mnogim staršem solze v oči. Hvaležni smo g. kaplanu za trud, ki ga ima z našimi otroci, saj )>a imajo otroci tudi radi našega gosp. kaplana in se v vedno večjem številu vdeležujejo sv. maše pri glavnem oltarju, pa tudi reda so se že navadili. Bodi na tem mestu izrečena hvala tudi gospodični učite- ljici, ki tako nesebično in požrtvovalno pomaga vzgajati otroška srca za Jezusa in Marijo. Velik dan je bil tudi v soboto, na praznik sv. Alojzija, ko se je vršila slovesnost prvega sv. obhajila. Bilo je veliko prvobhajancev. Smrtna kosa (Tržišče na Dolenjskem) Dne 21. t. m. je za vedno zatisnila svoje trudne oči v starosli 64 let gospa Marija Stih iz Vrheka. Bila je dobra, vzgledna krščanska mati šs-sterih sinov in dveh hčera. N. v. m. ;>.! Novice (Dovje) Na praznik sv. R. Telesa je pogorela v Mlinci pod Karavankami gorska koča nekega posestnika z Dovjega. — Na isti praznik zjutraj je na visokem mlaju namesto zastave vihrala grda umazana vreča. Pravijo, da je bila to neumestna šala. — Pri procesiji so nosile cerkvena bandera letos tudi ženske, šest po številu. Ni namreč »fantov* 1 — Časopisje zadnjega Časa je pisalo o slovesnem pogrebu na Triglavu ponesrečenega nemškega turista MUHerja, ki da je bil pokopan na pokopališču v Mojstrani. Tukajšnje ljudstvo ue ve za pokopališče v Mojstrani, ampak samo na Dovjem. — V bližini si je nekdo privoščil napad na mirnega človeka. Baje je že pod ključem. Radio. Radio-program od 26. junija do 3. julija Vsak delavnik: 12.80 Reproducirana glasba — 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba — 13.80 Iz današnjih dnevnikov — 22.00 Poročila. — Četrtek, 26. junija: 18.00 Popoldanski koncert — 19.00 O zračnem prometu — 20.00 Jugoslovanski večer: Pevski kvartet Glasbene Matice (gg. Pelan, Završan ml., Završali st., Skalar). Citre, igra g. LOske. — 21.00 Koncert godbe Dravske divizije. — Petek, 27. junija: 17.80 Mladinska akademija Šentjakobske dekliške šote v Ljubljani v proslavo rojstnega dne Nj. Vis. princa Andreja — 18.30 Popoldanski koneert —■ 19.30 O ženskih organizacijah -- 20.00 Prenos iz Beograda. — Sobota, 28. junija: 11.00 Dopoldanski koncert — 15.00 Rezervirano za prenos iz Beograda — 17.00 Rezervir, 2eiukn brada In nadležni lasjo Bori pazduho, no rokah In na nogah odi. s pomočjo C1TO-KOH I ako J odstranjeni. Zlasti na obrar.il in na nogah, ki fao pokrite le s prozornimi svilenimi nogavicami, padejo t) moteli lasje v odi. In so Vas eotovo ie velikokrat prinesli v aeprillke. CITO orl-trani vse nezaleljene lasne izrastke v nekaj trenutkih garantirano, brez bolečin, brez nevarnosti, popolnoma in /.n vedno. — Gospa T, piSe: »l'o6utlm se srečno, odkar sem s CITO lasnim so-vrainlkom, odstranilu korenine nezaželjenih lasnih izrastkov.« — Uporabljajo tudi gospodje. Brije brez mila, brez nota, brez aparata, i ena 12 nin, 3 steklenloe 25 Din. nr. Nle. Kf mcny, KoSIce D FoHtal predal 121) I. C. S. H. za prenos iz Bleda — 18.80 Športna ura — 20.00 Prenos iz Beograda. — Nedelja, 29. junija: 9.80 Prenos cerkvene glasbe — 10.80 Versko predavanje — 11.00 Dopoldanski koncert, vmesne speve poje g. Jug — 12.15 Tedenski pregled — 15.00 Reproducirana glasba — 15.80 O nalezljivih boleznih domačih živali — 16.00 Ljudska igra Stari in mladi« (Ljudski oder) — 17.00 Ohcetna godba Magistrov — 20.00 Prenos iz Beograda — 22.00 Poročila in časovna napoved — 2.80 Nočna vojna scena (izvaja vojska). — Ponedeljek, 80. junija: 18.80 Popoldanski koncert — 19.30 Angleščina — 20.00 Ljudska igra > Vozel« (Št.Jakobski gledal, oder) — 21.00 Operne arije zojeta gg. Roman in Tone Petrovčič. -- Torek, 1. julija: 18.30 Popoldanski koncert — 19.80 SokoJske čete — 20.00 Prenos iz Zagreba — 22.00 Časovna napoved in poročila — 22.15 Prenos iz Bleda. — Sreda, 2. julija: 18.00 Otroška ura — 18.30 Popoldanski koncert — 19JO Slike iz svetovne literature —• 20.00 Prenos iz Prage. n Novi Lnrd. Po dovoljenju knezoško(ij-skejga crdinariata bo na dan sv. Petra in Pavla romarski shod. Sv. maša bo ob 10. n Voz ukraden. V noči na 7. junija 1930 je neznan tat ukradel na Škodo revnega delavca Jurija Kosmatin iz Prevoi, srez Kamnik, en voz parizar, ki je stal v vasi Prevoje v jarku državne ceste. Voz je bil brez zavore, platišča na kolesih široka 10 cm, oje je bilo na zadnjem koncu 114-lomljeno in je bil nepobarvan, vreden 2500 Din. IComur je o tem kaj znano, naj sporoči žandar-meriji v Lukovici ah najbližnji žand. slanici. RAZNO Poseben način. — Nekemu bolniku je zdravnik svetovat, naj se pred vsakim obedom četrt ure smeje, to bo vplivalo na Jtlra in ozdravel bo. Nekoč je mož jedel v restavraciji, preden je jed dobi), se je smejal ter kremžil obraz na vse načine. Pa stopi gospod od sosedne mize k njemu ler ga vpra-Sa, zakaj se snteja. »Jaz se smejem radi jeter«, je odvrnil. »Tako? Potem pa |<>2e, da sc bom moral I« tudi, ako jih bom hotel dobiti, naročil sem jih « pred pol ure.« Gospa Nerga je prišla "a kolodvor k sprejemu sv<>iega dali časa odsotnega moža. Mož pa ni bil ka! pri volji, zato mu ){ predbacivala, češ, da bi J1« po tolikem času prikovala, da jo bo prijazne sprejet. »Vidiš, tamle gospod ie pa vse drti-sace ljubezniv s svojo so-Progo, Ie poglej, kako jo «Prisrčno objel.« »Vidiš/ 0je pa nekaj druzega, ta Me odnolme, jaz s*m' se (»vrnil.« dna: »Ti si že-WI1 k moji rakvi.« Qn: Hector Malot: Brez doma. Roman. »Res!« Starček je zapustil svoj sedež iu prisedel k Bar-berinu. Čudna stvar, v trenotku, ko je vstal, se je dvignila njegova koštrunova koža vsled nekega kre-tanja, katerega si nisem mogel raztolmačiti; človek bi mislil, da je imel psa v levem rokavu. »Kaj ne, vi hočete,« je rekel, da ta otrok ne je več dolgo vašega kruha; ali pa, če ga jt se nadalje, da se vam zato plača.« >, Prav, zakaj...« »Oh! Veste, vzrok me nič ne briga, ni torej potrebno, da ga poznam; zadošča ini le, da vem, da nočete več imeti otroka; če je temu tako, dajte ga meni, prevzamem odgovornost.« »Vam naj ga dam?!« »Pri moji veri, ali sc ga nočete iznebiti?« »Vam dati otroka, kakor je ta-le, tako lepega dečka, zakaj lep otrok je, le oglejte si ga.« »Ogledal sem si ga.« ; »Remi! Pojdi sem!« I Tresoč sem se približal mizi. ••!• »Pridi! Ne boj se, mali,« je rekel starček. ^Poglejte,« je nadaljeval Barberin. »Ne rečem,da je grd otrok. Če bi bil grd, bi ne maral zanj, zakaj spake niso moja stvar.« »Ah! Ce bi bil izrodek z dvema glavama, ali vsaj Pritl>kpotem'ne bi govorili o tem, da ga pošljete v zavetišče. Veste namreč, da ima izrodek svojo vrednost in da prinaša dobiček, bodisi da ga daste v najem, bodisi da ga sami izkoriščate. Toda ta-le ni niti pritlikavec niti izrodek; raščen je kot vsi drugi in ga ne morete uporabiti.« »Dober je za delo.« »Zelo je slaboten.« »On, slaboten, pojte vendar! Močan je kakor mož in čvrst in zdrav je; stojte, poglejte mu noge, ali ste kedaj videli bolj ravne?« Barberin mi privzdigne hlače. »Preveč drobne so,« je ugovarjal starček. »In lakti?« je nadaljeval Barberin. »Lakti so kakor noge; toda to se ne bo upiralo utrujenosti in bedi.« »Kaj, on se ne bo upiral? Otipajte jih vendar, glejte, otipajte jih sami.« Starček je položil svojo koščeno roko na moje noge ter jih otipaval, zmajeval z glavo in napel šobo. Prisostvoval sem že sličnemu prizoru, ko je prišel trgovec, da kupi našo kravo. Tudi on jo je preiskoval in otipaval. Tudi on je zmajeval z glavo in napenjal šobo, češ, da krava ni dobra, da je ne more naprej prodati, pa jo je vendar kupil in nato odvedel. Ali bo tudi mene starček kupil in odvedel? Ah! Mati Barberina, mati Barberina! Zal pa je ni bilo tukaj, da bi me branila. Če bi se bil upal, bi bil rekel, da mi je baš snoči očital Barberin, da sem nežen in da nimam ni laktov ni nog; toda razumel sem, da bi na to opazko dobil samo sunek v rebra, in molčal sem. »V resnici je to mesten otrok. Zato ne bo nikdar sposoben za kmečka opravila; le postavite ga nekoliko za plug, da priganja vole, pa boste videli, kolike časa bo izdržal.« Novi kazenski zakon. (Nadaljevanje.) Zdaj pa nam je nejasno še eno vprašanje: kdaj pa se fav za prav začne kaznivost poskusa? Pa vendar ni že vsak malenkostni oziroma začetni korak poskusa kazniv? N. pr. hočem nekoga žaliti s pismom; grem tedaj v prodajalno in kupim papir? Morda bo to še najlažje pojasniti na zgledih. Nekdo sklene, da bo ponoči okradel neko hišo, ki stoji na samotnem kraju zunaj mesta. Da bi delo lažje in nemoteno opravil, piše lastniku te hiše, naj pride zvečer nujno v mesto k svojemu znancu. Potem si tat pripravi orodje in vse potrebno in ko se zmrači — odrine proti oni hiši. Slučajno pa je bil lastnik hiše tako previden, da je naprosil svojega prijatelja, da mu čuva hišo, dokler se on ne vrne. Tat se približa hiši, ko pa zagleda v njej človeka, pobegne. — Vse, kar vrši tat dotlej, da gre na pot, so le pripravljalna dela — ta pa so n e k a z n i v a. S tem, da gre tat na pot, se prične že poskus dejanja samega; če se za to izve oziroma če ga zasači v hiši čuvaj, bo kaznovan zaradi poskusne tatvine. — Drugi primer: nekdo sklene, da bo zažgal sosedovo poslopje. Pripravi si vžigalice, netilo in vse potrebno ter čaka noči. Dokler še ne podvzame dejanja kot takega (da se napoti k onemu poslopju itd.), toliko časa je njegovo dejanje samo še pripravljalno, torej nekaznivo. — Tretji primer: nekdo hoče žaliti svojega nasprotnika; piše tedaj žaljivo pismo, hoteč ga oddati po pošti. Dokler je pismo še v njegovi roki, toliko časa je podano le še pripravljalno delo k žalitvi, torej še nekaznivo; čim pa pismo odda v poštni nabiralnik, pa se začne že kazniv poskus. V gotovih slučajih pa, ki jih zakon posebej določa, pa so že tudi pripravljalna dela kazniva. Tu gre namreč za tako važne stvari, da mora seči zakon mnogo naprej, da tem bolj zaščiti tiste pravne dobrine, ki so pri tem ogrožene. Tako so pripravljalna dela kazniva: pri veleizdaji, špionaži, ponarejanju denarja, zlasti pa pri zločinih zoper varnost države (tu še prav zelo kazniva!). Kjer pa je podan poskus kaznivega dejanja in to dejanje še ni dovršeno, pa je mogoče, da storilec še odstopi od svojega dejanja oziroma prepreči posledice, t. j. uspevek tega dejanja. Storilec s tem povzroči stanje, kot da kaznivo dejanje sploh ni bilo storjeno. Ali se bo tudi v tem slučaju kaznoval storilec? N e , pravi zakon, če prostovoljno odstopi od izvršitve kaznivega dejanja ozir. če prostovoljno odvrne posledico, ki bi nastopila z izvršitvijo kaznivega dejanja. Odstop mora torej biti prostovoljen, ne izsiljen po kaki zunanji okolnosti, n. pr. če storilec ne more izpeljati dejanja do konca zaradi nesposobnosti, zunanjih ovir, naključja itd., pa zaradi tega opusti dejanje. Tat n. pr. hoče okrasti blagajno; ko pa vidi, da s svojim orodjem te ne more odpreti, opusti tatvino. Taka opustitev ni prostovoljna — torej tu ne moremo go- voriti o prostovoljnem odstopu; poskus j« klub temu kazniv. Ali drugi primer: nekdo hoče ubiti svojega nasprotnika, toda pre. den more to izvršiti, ga prepodi nevihta z mesta, kjer je čakal nasprotnika z na. bito puško, ali pa njegova žrtev ni prišla po dotični poti. Če pa se tat (v prejšnjem primeru) ali ubijalec premisli, ker se mu žrtev zasmili ali ker se mu zdi, da se mu dejanje ne izplača ter opusti izvršitev dejanja, postane s tem njegov poskus ne-kazniv. Kakšen naj bo dotični nagib, ki pripelje storilca do tega, da odstopi od svojega poskusa, "ni važno oziroma j® brezpomembno. Lahko je ta nagib celo neplemenit. Če se tat, ki je odprl blagajno, premisli ter pusti denar v miru zato, ker se mu zaradi premajhne vsote denarja ne zdi vredno ga vzeti, in odide, postane s tem njegovo dejanje nekaznivo. Glavno je, da odstopi prostovoljno — iz kakršnegakoli nagiba. Ne bil bi pa odstop prestovoljen, če bi tat pustil blagajno v miru ter pobegnil, ker je začul, da ga nekdo zalezuje. Takoj pri tem pa moram poudariti, da poleg prostovoljnega odstopa zahteva zakon še en pogoj za nekaznivost pri odstopu od poskusa: da ostane poskus prikrit v zunanjem svetu. To se pravi: storilec mora odstopiti od poskusa, še preden je (on) zvedel, da je njegov poskus razkrit. Če pa so drugi kljub temu zvedeli za njegov poskus, a on smatra, da nihče ne ve zanj razen morebitnih njegovih so-storilcev oziroma udeležencev, pa prostovoljno odstopi od poskusa, si kljub temu »Deset let!« »Niti en mesec ne!« >Toda poglejte ga vendar!« »Poglejte ga sami!« Stal sem ob mizi med Barberinom in starčkom, ki sla me suvala drug k drugemu. Naj bo,« je rekel starček, »vzamem ga, kakršen je. .Samo razume se, da ga. Vam ne odkupim, temveč le najmem. Dam vara zanj dvajset frankov na leto!« »Dvajset frankov!« »Dobra cena in plačam naprej; prejmete štiri lepe srebrne novce za pet frankov in se iznebite otroka.« »Toda če ga obdržim, mi bo plačalo zavetišče več kakor deset frankov na mesec.« »Recite sedem, recite osem, saj poznam cene, pa ga boste morali hraniti!« »Delal bo.« »Če bi se vam zdelo, da je sposoben za delo, ne bi se ga hoteli iznebiti. Zakaj otrok se ne jemlje iz zavetišča radi denarja, ki ga prejmete za njegovo oskrbo, temveč radi dela, ki ga opravi; otroci služijo kot posli, ki plačujejo in ki niso plačani. Zato ponavljam, če bi bil sposoben, da vam pomaga z delom, potem bi ga obdržali. »V vsakem slučaju pa bi vedno še imel deset frankov.« »In če zavetišče izroči otroka, mesto da ga pusti vam, komu drugemu, ne boste imeli prav nič; medtem ko se vam od mene tega ni treba bati: ves vaš trud obstoja samo v tem, da udarite v roko. »Segel je v svoj žep in potegnil iz njega usnjato denarnico, iz katere je vzel štiri srebrne novca in Jih vrgel na mizo, da so znžv«nW«tBll. »Kaj za to?« f>' »Dobiček bodo imeli oni, ki so ga vzgajali; nikdar si ga ne bi naprtil na ramena, če ne bi računa! s tem.«- Te Barberinove besede! »Nikdar si ga ne bi naprtil na ramena, če ne bi računal na njegove starše,« so mi ga še bolj osovražile. Kako grd človek! »In ravno zato ga ne marate več, ker ne računate na njegove starše,« je rekel starček. »Sicer pa, na koga se bodo vendar obrnili starši, če se sploh kedaj prikažejo? Na Vas, kaj ne da, in ne name, ki me niti ne poznajo?« »In če jih Vi najdete?« »Pa se sporazumiva tako, da deliva dobiček, če ga bodo nekega dne poiskali starši, poleg tega Vam plačam trideset frankov.« »Plačajte štirideset.« »Ne, za službo, ki jo bo pri meni opravljal, to ni mogoče.« »In kakšno službo hočete, da naj pri Vas opravlja? Vztrajam pri tem, kar sem Vam zatrjeval glede njegovih močnih nog in krepkih lakti, toda za kaj vendar ga hočete uporabiti?« Starček jc pogledal Barberina s porgljivim izrazom in izpraznil svojo čašo v malih požirkih: »Da mi bo drugoval!« je rekel; »staram se in včasih me obidejo po trudapolnem dnevu, kadar je slabo vreme, žalostne misli; razveseljeval me bo.? »Brez dvoma je, da bo imel za to dovolj krepke noge.« »Toda ne preveč, zakaj moral bo plesati in skakati m potem hoditi, in potem ko se bo nahodil, zopet skakati; skratka prevzel bo mesto v četi signora VI-talisa.« »Kje pa je ta četa?« »Brez skrbi. Ga boš že ven dobila, saj imaš jezik kakor klešče.« Razburjen prileti šofer h gospodarju: »Gospod ravnatelj, nekdo nam je avtomobil ukradel.« »Kaj ne poveste. Telefonirajte hitro na policijo.« »Ni potreba, gospod ravnatelj, smo imeli srečo, tat je namreč avlomobil takoj na prvem vogalu razbil.« Kako gasijo velike požare Amerikanci. Najnovejša amerikanska gasilna sredstva so tako prak-tična, da jih že posnemajo ter uvajajo po vselt večjih mestih Evrope. Na ameriških palačah in nebotičnikih so na zunanjih stenah naprave, ki omo-goče, da bi se razširil ogenj z enega gorečega poslopja na drugo. Po velikih sk ladiščih so uzidani tuši, ki se avtomatično sami odprejo ako se zviša radi požara temperatura in napolnijo z vodo doho-do blaga. Na ta način je onemogočen prehod ognja iz enega gorečega skladišča na drugo. Naprava je že udomačena tudi v Londonu, Berlinu in v Parizu. Po mestih Združenih držav se širijo nebolične stavbe. Za nebotičnike v Newyorku že imajo najnovejše gasilno sredstvo - aeroplane. N« strehah najvišjih nebotičnikov so ,ridobi nekaznivost V obratnem slučaju pa, če odstopi od poskusa, ko zve, da je njegov poskus že razkrit, si potem niti ob prostovoljnem odstopu ne pridobi ne-kaznivosti, pač pa more to vplivati toliko, da mu sodnik kazen primerno omili. S teni, da vedo za njegov poskus samo njegovi soudeleženci pri dotičnem poskusu, poskus še ni razkrit, temveč šele tedaj, če izvedo zanj pri storitvi poskusa netideležene osebe. Gotovo pa je razkrit, če izvedo zanj osebe, zoper katerih pravno dobrino je bil poskus naperjen. Pri enem in istem kaznivem dejanju more sodelovati tudi več oseb. Tatvino n. pr. izvršijo trije tatovi: eden krade, drugi čuva, da v slučaju nevarnosti opo-eori prvega, tretji z avtomobilom čaka na cesti, da bodo čim prej pobegnili z ukradenim blagom. Pri takem dejanju je možno, da se eden od njih premisli ter od-stopi — n. pr. oni, ki čaka z avtomobilom ali pa oni, ki krade, opusti tatvino, ker se mu zdi vsota, ki jo je našel, premajhna, dočim druga dva vztrajata pri tatvini ali se vsaj ne strinjata s prvim v odstopu. Razume se, da si pridobi v tem slučaju nekaznivost le dotični, ki odstopi (samo za svojo osebo) in da to na kaznivost poskusa drugih dveh prav nič ne vpliva. Odstop od poskusa pri onih kaznivih dejanjih, kjer so že pripravljalna dela sa-iia kazniva, nima posledice nekaznivosti; v takih primerih je pridobitev nekaznivosti z odstopom nemogoča. Odstop od že dovršenega dejanja je vobče nemogoč. Ko je enkrat dejanje dovršeno, je dovršeno in še tako hud kes ne pomaga nič, razen če skuša storilec ublažiti zle posledice, kar pa vpliva le na možnost omiljenja kazni. V nekaterih slučajih (o tem posebej pozneje) pa zakon, ako je to po naravi dejanja samega mogoče, tudi tu napravi izjemo (če n. pr, tat že po izvršeni tatvini povrne oškodovancu škodo, ga sme sodišče oprostiti vsake kazni — a to velja le za tatvino in še nekatere primere). Pa še v nekem slučaju se odstop od poskusa ne upošteva: pri tako zvanem kvalificiranem poskusu, kjer nosi poskus kazn. dejanja že sam na sebi zle posledice. Primer: nekdo hoče ubiti svojega nasprotnika, pa se mu dejanje ponesreči na ta način, da nasprotnika samo rani. Tu je odstop od poskusa nemogoč, četudi posledice poskusa niso take kot jih je hotel doseči s svojim dejanjem. Kvečjemu si more kazen omiliti na ta način, da takoj priskoči ranjencu na pomoč, zanj skrbi, pokliče zdravnika itd. Je to latinska beseda. Pomeni pa: skupno vzgojo in izobrazbo dečkov in deklic. Zagovorniki koedukacije pravijo, skupna vzgoja budi v mladih ljudeh demokratičnega duha, zavest, da sta oba spola enako vredna, da žena ni manj vredno bitje od moža; skupno učenje v šoli bodri k tekmovanju; dečki in deklice se privadijo med seboj občevati; nasprotje med spolom se ublaži in izgine, kar je zelo važno za poznejše družabno in gospodarsko življenje. Nravnost med njimi se utrdi, ker spolna dražljivost otopi. So pa drugi, močnejši razlogi, ki govore proti koedukaciji. Najprej sloni zagovor koedukacije na napačni podlagi, ffamreč na zanikanju izvirnega greha. Človek ni tak, kakršnega nam rišejo zagovorniki koedukacije: ves dober, plemenit, ki ga treba samo čuvati kvarnega zunanjega vpliva, pa sam iz sebe zraste in se razvije v čist, dovršen značaj. Resnica je — in to resnico vsakdo sam na sebi. doživlja — da je v nas že od rojstva neki nered. Poleg plemenitega, visokega hrepenenja človeške narave je v nas nizkotno teženje; poleg blage volje so v nas nagoni, ki nas vlečejo navzdol. Vzrok temu nam razodene sveta vera. Ta vzrok je padec prvega človeka, to je i z -vir ni greh. Nič čudnega, da so šole s koedukacijo pogosto kotišča nenravnosti, Zakoj Bog Stvarnik je odredil in ustanovil popolno sožitje obeh spolov edinole v mejah zakona, potem pa v družini in človeški družbi od stopnje do stopnje različno. Pomisliti je dalje treba, da sta moški in ženski spol po čudovitih Stvarni-kovih načrtih določena, da drug drugega dopolnjujeta v družini in družbi. Prav zato je že narava sama določila med njima take razlike z ozirom na človeško telo, nagnjenja in sposobnosti, da ne kaže teh razlik tudi ne v dušnem oziru med dečkom in deklico izravnati in zabrisati; nasprotno vsak spol naj svoje posebne, po Stvarniku mu dane vrline razvije in okrepi. Torej tudi ni nobenega razloga, zakaj naj bi se 8 pripravljena letala, katera )e mogoče takoj obvestiti potom radijo postaj o izbruhu požara na tem ali onem mestu. Aeroplan se dvigne na kraj nesreče in začne gasilno delo z raznimi kemičnimi izdelki ter širjenjem meglenih plinov, ki so človeku neškodljivi, pač pa udušijo ogenj. Letalska ognjegasna društva so se začela širiti iz Newyorka tudi že po deželi. Centrala ognjegasnih aeroplanov je v kakem večjem kraju in od tamkaj jo kličejo ob priliki požarnih nesreč dalje na deželo. Gasilni aeroplani so se doslej izborno obnesli in jih bodo splošno ii peljali radi hitrosti uspešne pomoči. Poljubovaaje. Na Kitajskem smatrajo poljubo-vanje za nedostojno. Ce Pride kakšen evropski '"m tja, se opustijo vsi poljubovalni prizori. Nadomestilo. »Povozil sem vašo mačko, gospa, m prihajam, da vam jo nadomestim.« - »Hvala, [oda dvomim, da znate ■oviti miši,« Ugovor, . »Sedaj greš " desetič v bife; kaj si »Odo vendar mislfli Ijud-' - »Nič 8e ne boj, saj v*akoinur povem, da Jrem •»'« kai Ukat.. Signor Vitalis sem jaz, kakor si to lahko mislite; četo pa Vam hočem pokazati, ker se želite seznaniti z njo.« , Po teh besedah je odprl svojo koštrunovo kožo iu potegnil izpod nje čudno žival, katero je imel pod svojim levim laktom stisnjeno k prsim. To je bila tista žival, ki je večkrat dvignila njegovo koštrunovo kožo. Nisem našel imena, da bi ga dal temu čudnemu bitju, ki sem ga videl prvič in katerega sem zavzeto gledal. Oblečeno je bilo v rdeč jopič, ki je bil obrobljen z zlatim našivom, lakti in noge pa so bile gole, zakaj bile so zares lakti in noge in ne tace; samo da so bile pokrite s črno kožo, in ne z belo ali poltnasto. Črna je bila tudi njegova približno kakor moja pest velika glava; obličje je bilo široko in kratko, nos zafrknjen s širokimi nosnicami, ustnice rumene; toda bolj kakor vse ostalo me je iznenadilo dvoje oči, ki so bile zelo blizu drugo drugemu in poleg tega silno živahne in svetle kot zrcalo. »Ah! Grda opica!« je zakričal Barberin. Ta beseda me je spravila v osuplost, zakaj čeprav še nikoli nisem videl opice, vendar sem že slišal o njih govoriti; torej to ni bil črn otrok, temveč opica. »Tukaj je prva oseba v moji četi,« je rekel Vitalis, »to je g. Joli-Coeur. Prijatelj Joli-Coeur, pozdravi družbo.« Joli-Coeur je dvignil svojo v pest zaprto rokp k ustnicam in nam vsem poslal poljub. »Sedaj pa k drugemu,« je nadaljeval Viialis ter iztegnil svojo roko proti belemu pudelnu: Signor Capi bo imel čast, da predstavi svoje prijatelje tukai navzoči družbi.« Pri tem povelju se je pudel, ki se do tedaj ni niti ganil, živahno dvignil, se postavil na zadnje noge, sprednje pa prekrižal na prsih, potem pa je pozdravil svojega gospodarja tako globoko, da se je njegova policijska čepica dotaknila tal. - Ko je bil izvršil ta čin vljudnosti, se je obrnil k svojim tovarišem in jim začel dajati z eno nogo znamenja, naj se približajo, drugo pa je držal na prsih. Takoj sta se dvignila oba psa, ki sta imela oči obrnjene v svojega tovariša, dala sta si drug drugemu prednjo nogo, kakor si dajejo roko ljudje, in napravila resno šest korakov naprej, potem tri korake nazaj in nato pozdravila družbo. »Ta, ki ga imenujemo Capi,« je nadaljeval Vitalis, »ali kakor se po italijansko tudi reče Capitano, jo vodja psov; kot najinteligentnejši, posreduje moja povelja. Ta mladi elegan s črno dlako je signor Zer-bino, kar pomenja toliko kot galan, in to ime zasluži v vsakem pogledu. Kar se pa tiče tega mladega bitja s ponižnim izrazom, to je pa signora Dolce, dražestna Angležinja, ki res ni ukradla svojega sladkega imena. Imarn čast, da potujem s temi znamenitimi osebami različnih naslovov po širnem svetu, da zaslužim za svoje življenje boljše ali slabše, kakor je pač dobra ali slaba sreča. Capi!« Pudel je prekrižal svoje noge. »Prijatelj Capi, pridi in bodi, prosim, tako prijazen — veste to so odlične in dobro vzgojene osebe, s katerimi govorim vedno vljudno, — bodi torej tako prijazen, da poveš temu mlademu dečku, ki te tako debelo gleda, koliko je ura. Naročajte »Domoljuba"! E jima mogla ali morala priznati pomeša-nost al! popolnoma izenačena vzgoja. Pa tudi iz izobraževalnega in zdravstvenega ozira koedukacija ni priporočljiva. V učenju kažejo sicer deklice pogosto isto sposobnost kakor dečki, zlasti rva šolska leta; toda trajno učenje, ka-ršno zahteva učni načrt za naladeničevo izobrazbo na srednjih in visokih šolah- bo deklica težko zmagovala brez kvari za svoje, na naravi bolj šibko zdravje. Povsem naravno, da pravi šolniki koedukacijo obsojajo. Tako se je že leta 1911. mednarodni kongres za vzgojo, ki je zboroval to leto v Monakovem, odločno izjavil proti koedukaciji. Zadnji čas pa je prav posebno obsodil koedukacijo tudi sedanji sv. oče Pij XI. v svoji znani okrožnici: o krščanski vzgoji mlačiine, kjer končava dotični odstavek z besedami: »Spo-minjajoč na strašne besede božjega Uče-nica: Gorje svetu zaradi pohujšanja! vas, častiti bratje, živo spodbujamo, da skrbno pazite na te prepogubonosne zmote, ki se na neizmerno ikodo mladine v tako velikem obsegu širijo med krščanskim ljudstvom.« Odtod je tudi jasno, da so zasebne krščanske šole in vzgojni zavodi vsega priporočila vredni tudi iz tega stališča, ker redno ne poznajo koedukacije. n Zgubila se Gaber. Kdor Nove knjige in skladbe. »Pomoč novorojenčku in dojenčku« je n» slov knjige primurija dr. B. Dragašu v Ljtbb-ljaiti ki obravnava vse, kar se tiče novorojenčka, dojenčka, nege, prehrane in načina življenja doječe matere in prve pomoči bolnemu dojenčku z 62 slikami. Knjiga je prav priročno za naše ženstvo in se jo toplo priporoča slovenskim družinam. Dobi sc v vseh knjigarnah. Tebe Boga hvalimo, uglasbil Anton Gruin, op, 57, založila Jugoslovanska kniiigan Ljubljani. Skladba bo prišla prav vsakemu cerkvenemu zboru, zlasti sedaj, ko stuemo upati, Uspeh Vaše žetve je odvisen od pogojev, kako ste obdelali Vašo zemljo. TI pogoji bodo najboljši, če uporabljate novega Fordsona. Vaša vprežna živina je po osemur-;iem delu utrujena. Z novim traktorjem opravite delo 3 vpreg, katerih vsaka ima 3 ali 4 konje, ker zamorc delati dnevno 24 ur in se nekatere izpopolnitve NOVEGA FORDSONA. Stroj. _ Močncjii. Mazanje. — Izpopolnjeno z vključitvijo oljnega čistilca. Vilg. — Izboljšan z uporabo Bosch magneta vsoke napetosti. Zavore. — Povečan učinek s nomnožitvijo plošč. ■ Neij)e- — Izboljšano z vključitvijo vodne - palke, jo poganja jermen. Prenos. - Znatno ojačftn. ««ni čistilec. - Izpopolnjen, vperesenje. — Novo prednje pero jamči za Popolno delovanje. POMOLJ U B ——wB—IKM1 —IM g^Bzrmti^C—g»aaaBB— ZAHTEVAJTE CENIK GRATIS IN FRANKO I Birmanske ur« ia dečkt od Din 44'— naprej. BIRMANSKA DARILA H. SUTTNER - LJOBLJANA 1 PREŠERNOVA ULICA 4 - POLEG FRANČIŠKANSKE CERKVE -NAJVEČJA ZALOGA UR, ZLATNINE IN SREBRNINE, - LASTNA TOVARNA UR V ŠVICI ZAHTEVAJTE CENIK GRATIS IN FRANKO! Birmanske zapestne ure, gre urne od Din 152'— naprej. 14 karat zlato od Din 296'— naprej. • Srebrne vratne verižice (Coliier) od Din 20'— naprej Zlate vratne verižice (Coliier) od Din 85'— naprej Laško brinje ima zopet na zalogi FRAN POGAČNIK, LJUBLJANA, Dunajska cesta it. 36. Ako me lezlfo šolnine pege . tedaj enostavno vzamem FELLER-JEVOELSA-CRE-, ME POMADO, ter " si z njo na tanko zjutraj in zvečer n a m a ž em obraz. Pege izginejo in z njimi tudi vse ostale napake, a obraz ostane čist in voljan. Za lase pa vzamem samo močno ELSA-POMADO za rast las. Mopalfc ludi VI lako - pomagalo bode ludi Vam t Po poŠti dva lonca ene ali po en loneo vsake Eisa-poraade stane Din 40'— franko, če se denar vpoSlje naprej; po povzetju Din 50'—. Dobiva se povsod. Kjer ne, naročite naravnost pri EUGEfti V. rcLLER, lekarnar Stublca Donja, EIsa trg H. 1« Poročne prstane v veliki izberi - priporoča JOSIP JANKO, urar t Kamniku na šutnl, nasproti lame cerkve. KoeaCII Najboljši trdi in mehki kaki in kOSliU prema« Vam nudi oru!b« Nlrlia. UubljiM Dunajska o. 46. Telefon 1820 Previdni ČkoL Škotje so znani kot največji skopuhi na svetu. Neki tak sti-skač se je pa vendar odločil, da gre v mesto ter se pusti tam po nekem imenitnem zdravniku pomladiti. Na kolodvoru je zahteval navadni vozni listek za London, uradnik pa mu je rekel, naj bi vzel raje listek, ki velja še za nazaj. To pa je Škot odločno odklonil, rekoč: »Morda se bom vračal že kot otrok in bom placinefic sredstvo za re|o domače živali j, brezdvomno »MASTINs ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domaČe, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljiv« vrednosti Maatina so brezštevilna zahvalna pismal Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), L|ubl|ana, Mestni trg 4 Kovači! « koks 100 kg Din 85'— Pri večjem naročilu popusti LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA. i. nikui Unbijano, mestni trg n m malo PCŽillHl Na "lino Ustanovljeno 1839 Teielon 22S2 Edino najboljši Ovalni stroji in pietiini Svit. „Dubied" stroji ter kolesa »n rodbino, obrt In Industrijo so lo los. Petelinca Grltzner, Adler Najnižje cone! Tudi na obroke' L|ubl|ana blizu Prešernovega spomenika. Pouk v ve/.eniu brezplačno. Večletna garancija, Zadružna Gospodarska Danka d. d. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta 10} BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA. TELEFON ŠTEV. 2057, 2470, 2979. VLOGE NAD DIN 480,000-. PODRUŽNICE: KAP!7AL IN REZERVE NAD DIN 16,000.000— BLED CELJE DJAKOVO KOČEVJE KRANJ MARIBOR Sprejema VLOGE - daje KREDITE, NOVI SAD SOMBOR SPLIT l „ ... . , • vahitf FEKE, eskom^tira MENICE- NaVazila - akre^- SIBENIK Me " ^OS^NE^pS ° z Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. Safes -deposiU ~ Prodaia ,reJk Izda/ltelj: Dr. Frant Kelovee. 1» Urednik: Jože KoSiček. Za Jugoslovan* tiskati.«: Karel C*®-