Zarja Izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1‘50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18'—, polletna K 9-—, četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30-—. — Naslov: Upravništvo »Zarje“ v Ljubljani, Selenburgova ulica St. 6, 11. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan In i	od 6.-7. zvečer.	::
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki Jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino In Inserate. — Netranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom; čnostopna petitvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje" v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od ‘/26.—'/27. zv. — Reklamacije poštnine proste.
Posamezna številka 6 vinarjev.
Štev. 58.
V Ljubljani, v soboto dne 12. avgusta 1911.
Leto L
Neverjeten izgred militarizma.
Praga, 9. avgusta.
Na olšanskem pokopališču pri Pragi se je včeraj odigralo zadnje dejanje strašne tragedije mladega človeka, ki ga je neverjeten izgred oficirske samopašnosti spravil v prezgodnji grob. Vojaški pogreb se je izvršil, kakor da imamo v Pragi izjemno stanje, zlasti na pokopališču so močni kordoni policijskih agentov in stražnikov nervozno skrbeli, da se nihče ne približa grobu.
Pokopali so ponesrečenega vojaka, rezervista. Ali nesreča se ni zgodila vsled nenadnega slučaja; če bi jo bil zakrivil civilst, kakor jo je zakrivil častnik, bi bil brez dvoma pod ključem in v sodnijski preiskavi. Malo-obrtnik Bohumil Seidl, ki je imel v Pragi skromno trgovino s klobuki, je bil pred kratkim poklican na orožne vaje k domobrancem v Benešov. Živ in zdrav se je bil odpeljal iz Prage, umirajočega so ga pripeljali nazaj in včeraj so ga položili v zemljo. Njegova nesreča se je zgodila pri telovadbi. Neki poročnik Trojanek je bil nezadovoljen z Seidlovim skakanjem. V globočino skakati ni nikomur igrača. Seidlu je bilo hudo. Ali lajtnant se ni oziral na to. Štiriintridesetkrat je gnal rezervista na mostek, da bi skakal iz višine štirih metrov dol. S sklenjenimi rokami je Seidl prosil lajtnanta, naj ga reši te »vaje". To pa se je poročuiku menda zdelo nevojaško, pa ga je dal p a h n i t i z mostka dol. Seidl je padel, a tako nesrečno, da si je zlomil nogo in dobil tudi notranje poškodbe. Z vež-bališča so ga odpeljali v vojašnico. Njegovo stanje se je poslabšalo. Zdravnik je ukazal, da ga prepeljejo v bolnišnico v Prago in tukaj je nesrečnik umrl.
V Pragi je ta nezaslišani slučaj izzval silno senzacijo. To je policija vedela, pa se je zbala demonstracij pri pogrebu. Na željo vojaške oblasti je mobilizirala toliko svojih čet, kakor da gre za „bural“ študentov s kapami na Prikopih. Razburjenja je bilo v mestu seveda dovolj. Ah to vendar ne more biti razlog, da so truplo nesrečneža pokopali napol tako kakor justifieiranega hudodelca. Od^ vojaške bolnišnice na Karlovem trgu skozi Žitno ulico so ga spremljale domobranske fanfare, potem so konji potegnili in diroma je šlo na pokopališče. Kako je bilo to zastraženo, smo že povedali. Med občinstvom je policijski uradnik opazil znanega žižkovskega sodruga, pa je ves bled prihitel k njemu, češ da nikomur, absolutno nikomur ne bo dovoljeno govoriti nad grobom. Niti besedice 1 Sploh ne sme nihče do groba. In vsak količkaj demonstrativni poizkus se zatre z vsemi sredstvi I
MAKSIM GOHKIJ:
Mati.
Socialen roman v dveh delih.
Ves razžarjen, z rdečimi lisami na licih je pritekel Fjodja Mazin. S svojim nemirom in radostjo je prepodil dolgočasje pričakovanja.
— Začelo se je! — je dejal. — Narod se je začel gibati! . . . Na cesto Btopa, obrazi so nabrušeni kakor sekire ... Na tovarniških vratih so stali Vjesovščikov z Gusevim in Sa-mojlovim in govorili ljudem . .. Množico ljudstva so vračali domov 1. .. Pojdimo, čas je ! Deset je že ura! . . .
— Jaz grem! — je odločno dejal Pavel.
— Videli bodete, — je obečal Fjodja — po kosilu bo mirovala vsa tovarna.
In odhitel je.
— Ta gori kakor voščena sveča na vetru ! — je vzkliknila mati potiho, stopila v kuhinjo in se oblačila.
— Kam pa, mamica?
— Z vami! — je odvrnila.
Andrej je pogledal Pavla in si vihal brke. j Pavel si je popravil lase na glavi in odšel za njo.
— Mati, jaz ti ne rečem nič . . . tudi ti mi ne recil . . . Kaj, mamica?
— Dobro, dobro . . . Kristus z vami 1 — je zamrmrala ona.
XXVIII.
Ko je stopila na ulico in zaslišala v zraku prazniško žuborenje človeških glasov, nemirno
Jama je bila pripravljena, ob popolni tišini so spustili vanjo krsto pa nasuli zemlje nanjo in vse je bilo končano. Nihče več ne bo silil Seidla, da bi skakal štiri metre globoko.
Ali javno mnenje ni potolaženo. Vsi policijski kordoni ga ne morejo potolažiti in ne morejo preprečiti pikre kritike, ki gre od ust do ust. Iz Benešova poročajo, da je lajtnant Trojanek prost kakor prej in javnost ni dobila nobenega uradnega pojasnila, ni slišala nobene opravičbe. Današnje » Pravo Lidu“ napoveduje, da bodo socialno demokratični poslanci zaradi tega nezaslišanega slučaja storili primerne korake in to je naravno, zakaj smrt 31 letnega rezervista, ki zapušča mater in vdovo, vendar ni taka reč, kakor da bi poginil maček. Tu ne gre za nesrečen slučaj, temveč za težko krivico, ki ne sme ostati brez zadoščenja. Seidl seveda ne more več vstati iz groba. Ali militarizem je dolžan povrniti vsaj gmotno škodo, ki jo je povzročil njegov zastopnik. Zadoščenje pa zahteva tudi javnost, ki hoče vedeti, kako se ji zajamči, da ne bodo sinovi in bratje onih, ki vzdržuiejo armado, na tako objesten način pehani v smrt. Mrlič je že v grobu in pojasnilo, kaj je s krivcem, bi bila javnost že davno lahko dobila, časa je bilo dovolj za to. Ali tisti, ki so poklicani, se še niso zgenili. Najbrže bo zopet treba prisiliti merodajne faktorje, da se zdratnijo in da store svojo dolžnost, kakor po pravici zahteva javnost. Nad tem činom ne bo rastla trava kakor nad krsto nesrečnega rezervista.
Patriotizem in kupčij a.
Zagreb, 10. avgusta.
Zagreb se pripravlja na velike dni. Najprej prihaja vsesokolski zlet, ki bo spravil vse mesto na noge. Reklama se že dela, da vse poka in če pride vse, kar je napovedanega, tedaj bo v Zagrebu ljudstva, da bodo vse ulice pretesne. V soboto zjutraj začno prihajati Sokoli. Prvi so napovedani oni iz Bosne in Hercegovine, katerim se v Brodu pridružijo slavonska društva^ Potem pa bodo gosti prihajali neprenehoma. Že v soboto bomo torej imeli velikanski dirindaj, ki je Zagrebčanom od nekdaj pol življenja. Med zunanjimi gosti imenujejo listi celo vrsto »odličnjakov", kar učinkuje kot izvrstna reklama. Naš domači »odličnjak" župan Holjac je že izdal oklic, da naj se na hišah razobesijo zastave, kar bi se bilo itak tudi brez Holjčevega vabila zgodilo. Kaj mislijo pravaši, se pa še ne ve prav. Poročali smo že, kako so začeli hujskati j zaradi srbske zastave, ki ima za to svoiat enak pomen kakor rdeča ruta za bika. Med prebivalstvom niso našli odziva, pa so menda spo-
in pričakujoče ; ko je ugledala na oknih in vratih skupine ljudi, spremljajoče njenega sina in Andreja z zvedavimi pogledi, ji je zaplesala pred očmi meglena lisa, prelivajoča se iz želenega na motno sivo.
Pozdravljali so ju, in v teh pozdravih je bilo nekaj čudnega. V njenih ušesih so se lovile odtrgane, neglasne opazke.
— Vojvode . . .
— Nič nam ni znanega o kakovih vojvodih . . .
— Saj ne mislim nič slabega l . . .
Drugje je razdraženo klical nekdo na dvorišču :
— Polove jih ... pa jih bo konec 1...
— Enkrat jih je že držala policija I
Hripavo kričeč ženski glas je preplašeno
šinil z okna na ulico.
— Izpametuj se? Ali si sam, kaj? Samcu je — vseeno . . .
Ko so dospeli do hiše breznogega Zosi-mova, kateri je kot pohabljenec dobival od tovarne mesečno podporo, je pomolil glavo skozi okno in zaklical:
— Paška! čakaj, podlec, zavijejo ti vrat za tvoje grehe 1
Mati je zatrepetala in obstala. Ta krik je zbudil v njej ostro zlobo. Ozrla se je na napihnjeni, tolsti obraz pohabljenca, ki je skril glavo. Pospešila je korake, dohitela Pavla in stopala tik za njim.	•'	■
Pavel in Andrej sta šla, kakcr da ne bi ničesar opazila, in ne slišala klicov, ki so ju spremljali. Mirno sta korakala in se glasno
znali, da bi bili sami tepeni, če bi resno poskušali napraviti kakšne kravale. Žugali so, da bodo streljali na Srbe, če bodo korakali pod srbsko zastavo. Zdaj molče. »Hrvatska Sloboda", glasilo Starčevičeve skupine, objavlja neko izjavo, da naj nihče ne moti dostojanstva slavnosti, pa piše tako, kakor da bi se bilo z zastavami, ki jih bodo nosili v sprevodu, nekaj izpreraeuilo. Pa se ni nič; samo grozdje je postalo pravašem v Zagrebu kislo.
Zanimivo je, da bodo zaradi zleta reformirali celo policijo. Kdor ni doma iz Zagreba, bi to lahko napačno razumel. Zato je treba to npkoliko razložiti. Policija ne dobi morda druge organizacije, niti uniforma se ne izpre-meni. Ali — groba ne bo. Ravnateljstvo je izdalo ukaz, da mora biti vsak redar uljuden s stranci, da mora drage volje dajati pojasnila, če bo vprašan. Celo s pijanci ne sme biti grob, ampač Če opazi uniformiranega človeka, ki dela hrup, ga mora dostojno in uljudno po svariti, nikakor pa se ne sme z njim natezati. Paziti morajo, da ne bi fiakerji ali postreščki prekoračili takse Sploh se imajo tako obnašati, da se vjema s častjo in z ugledom glavnega mesta Zagreba.
Ta policijska naredba je prav hvalevredna. Ampak Zagrebčanom bi bilo veliko ljubše, če bi je na bilo treba izdajati posebej za Sokolski zlet in za Zagrebački zbor, temveč — če bi veljala tudi za Zagrebčane in tudi tedaj, kadar ni slavnosti z gosti iz drugih krajev. Ako zahteva policijsko ravnateljstvo od redarjev, da naj bi bili vsaj enako uljudni s sicer neuni-formiranimi delavci, kadar demonstrirajo za svojo pravične zahteve. Tudi mi smo za to, da se Zagreb ne blamira pred tujci, ali koliko težave bo to delalo redarjem, ki so drugače vajeni dreti se, kar dopušča grlo, suvati s pestmi in vlačiti svoje sablje na dan, tega menda ni premislilo policijsko ravnateljstvo.
Sokolska slavnost bo patriotična. Tudi Zagrebački zbor — tako so zdaj prekrstili šte-fanski semenj — bo patriotičen. S patriotizmom nima kupčija nič opraviti. Mislite ? — J), ima, ima! Hoteli so že prenapolnjeni, stanovanj bo treba iskati po privatnih hišah. Lepa prilika za staroslavno hrvaško gostoljubnost. Ali s starimi časi izpuhtevajo tudi stare šege. Danes n. pr. objavlja neki Hrvat svoje doživljaje v Zagrebu. Mislil je ostati tukaj, da se udeleži sokolske slavnosti in zbora, pa je šel iskat stanovanje. Našel je v Nikoličevi ulici sobo z izgledom na dvorišče. Gospodinja je zanjo zahtevala dvajset kron na dan. Ozlovoljen je odšel v kavarno in naročil kavo. Zraven je pojedel kruh. Ko je zahteval račun, mu je natakar dejal, da velja dvainpetdeset vinarjev. Nato jo je odmahal na kolodvor, pa se je odpeljal iz Zagreba.
Tako se vjema patriotizem s kupčijo.
razgovarjala o vsakdanjih rečeh. Kar ju ustavi Mironov, postaren in skromen človek, ki ga je vse spoštovalo zaradi treznega, spodobnega življenja.
— Ali tudi vi ne delate, Danilo Ivanovič? — ga vpraša Pavel.
— Moja žena je na porodu ... in pa tak dan je . . . nemiren! — je pojasnil Mironov in ostro gledal tovariša; polglasno je vprašal:
— Otroci, pravijo, da napravite ravnatelju škandal, da mu pobijete šipe?
— Kaj smo pijani? — je vzkliknil Pavel.
— Po ulici pojderao z zastavo prepevajoč svoje pesmi I — je dejal Malorus. — Poslušajte naše pesmi — v njih je izražena naša vera l
— Vašo vero poznam! — je zamišljeno dejal Mironov. — Vaše spise sem čital . . . Hej, Nilovna! — je vzkliknil in se nasmejal materi s svojimi pametnimi očmi. — Ali tudi ti demonstriraš?
— Treba je pred smrtjo seči resnici pod pazduho!
— Kaj? — je dejal Mironov. — Torej je res, kar pripovedujejo, da si nosila prepovedane spise v tovarno!
— Kdo pravi to? — je vprašal Pavel.
— Ljudje 1 Na zdravje . . . lepo se obnašajte 1 . . .
Mati se je tiho zasmejala; po godu ji je bilo, da so tako govorili o njej. Pavel ji je smeje dejal:
NOVICE.
* Električno glasovanje v parlamenta.
Bivši zbornični predsednik Pattai, ki so mu dunajski volilci pri zadnih volitvah izpodmak-nili poslanski in predsedniški stolček — pred-lsga, da bi se v drž. zboru glasovalo — električno. Še za njegovega predsedovanja je prišel nadstavbni komisar Lenz k njemu ter mu priporočal električni aparat, ki bi štel glasove in takoj naznanil brez pomote uspeh glasovanja. Pred glasovanjem bi moral biti vsak poslanec na svojem sedežu, kjer bi bila pritrjena dva gumba: „za“ in »proti", ki bi bila električno zvezana s števnim aparatom na predsedniškem odru. Poslanec bi samo pritisnil na enega teh gumbov in števni aparat bi takoj naznanil njegovo »voljo" z imeuom vred ali pa samo s številko njegovega sedeža. Po Pattajevem prepričanju bo to »električno" glasovanje zelo olajšalo poslovanje zbornice in bi se mnogo časa pridobilo za razpravljanje.
* 1520 delavcev brez dela. O velikanskem požaru v Teplicah na Češkem, ki je napravil v steklarnah nad deset milijonov škode, je »Zarja" že poročala. Vsled tega požara je 1520 vsteklarnah zaposlenih d e-lavev brez dela in se morajo izseliti. Pa pravijo, da delavec nič ne — riskira 1 A nihče od sedanjih oblastnikov se ne meni za socialno zavarovanje, ki bi delavcu nudilo pomoč v slučaju nezaposlenosti 1
— Samomor domobranca. V Dubrovniku se je ustrelil domobranec kuhar Miha Banjo. V neki prodajalni je menda za šalo vzel salamo, a jo takoj vrnil, no, tovariši so mu zapretili z ovadbo. Tega se je ustrašil in se ustrelil.
* Lepo darilo. Ogrskemu finančnemu ministru so poslali sedmograški kadilci 80 tobačnih pip v dar. Na posebnem listku so se bliščale besede: »Ker si nam vzel tabak, vzemi pa še pipe!"
* Pes odkril zločin. V Batajnici pri Zemunu je neka 17 letna dekla povila nezakonsko dete,] ga zadušila in nato pokopala na vrtu svojega gospodarja. Njenega stanja ni prej ne poznej nihče opazil. Tu pa pride domači pes glasno lajajoč in s krvavim in od zemlje umazanim gobcem k gospodarju, ki mu takoj sledi. Pes se je ustavil na mestu, kjer je zavohal mrtvo dete in je izkopal ter ogrizel Dekla je zločin takoj priznala.
* Deček prišel pod splav. Dne 7. t. m. je z ograje v savskem kopališču v Zagrebu padel v vodo nek 121eten deček in voda ga je takoj potegnila pod splav, na katerem stoje kabine. Vsi so mislili, da je deček izgubljen, ker bi se v enakem položaju niti odrasel izurjen plavač skoro ne mogel rešiti; toda po nekaj grozepolnih sekundah se deček na zapad
sa-
— V ječo te vtaknejo, mama!
— Kaj za to 1 — je odgovorila.
Solnce se je pomikalo vse višje in vlivalo s vojo gorkoto v bodro svežost pomladnega dne. Oblaki so plavali počasneje, njih sence so postajale tanjše in prozornejše . . . Mehko so polzele preko ulic in streh, zagrinjale ljudi in čistile predmestje: prah in blato so otirale 8 sten in streh, dolgočasje z obrazov. Vse je postajalo veselejše, glasovi hrupnejši — oddaljeno bobnenje strojev in zdihovanje tovarne je tonilo v njih ...
Znova so prihajale z vseh oken in dvorišč materi na ušesa nemirne in zlobne, zamišljene in vesele besede. Najraje bi odgovarjala, zahvaljevala, pojasnjevala in se vmešala v čudno pisano življenje tega dne.
Za vogalom, v tesni ulici se je nabrala gruča, do sto ljudi, in med njimi se je razlegal glas Vjesovščikova.
— Ki izstiskajo iz nas kakor sok iz malin! — so padale ljudem na glavo okorne besede.
— Tako je! — je odgovarjalo po več zamolklih glasov naenkrat.
— Fant se trudi! — je dejal Malorus.
—	Pojdem mu pomagat! . . .
Sklonil se je naprej in preden ga je Pavel zadržal, je že zavrtal svoje dolgo, gibko telo v množico, kakor svedre v zamašek. Zapel je njegov zvoneč glas.
__________________ (Dalje.)
nem bregu žir prikaže izpod splava. Rešitev je tembolj Čudovita, ker deček ne zna prav nič plavati in so smrtnonevarni tudi žeblji, ki mole iz lesa. Ko so ga prenesli na suho in ga okrepčali, je deček izjavil, da se nikdar več ne gre kopat v Savo.
* Socialisti proti umorn. V Toulonu na Francoskem je vojno sodišče obsodilo dva Buporna“ mornarja na smrt. V četrtek so jih peljeli na morišče pod okriljem cele garnizije, ker se je ljudstvo zelo razburilo radi te drakonske obsodbe. Proti umoru je po toulonskih ulicah priredilo socialistično delavstvo velike demonstracije. Delavoi so klicali proti vojaštvu z nasajenimi bajoneti: ..Živila socialistična republika I Doli z armado!“ Demoustrantje so skušali prodreti vojaški kordon in rešiti oba mornarja. Med delavstvom in vojaštvom so se vneli resni spopadi. Več delavcev je bilo ranjenih.
* Zarota t gimnaziji. Pred palermsko poroto je bila razprava zoper sedem gimnazijcev, ki 80 nepriljubljenega razrednik, prof. dr. Ghellija obsodili na smrt Profesorja Ghellija je dijak Lidonni vpričo vsega razreda ustrelil, na kar si je sam končal življenje. Posvetovalna zbornica pa je vse oprostila.
* Rabelj raških revolucionarjev umorjen. Iz Peterburga poročajo: Nedavno je bil umorjen prvi namestnik peterburškega državnega pravdnika Skopinski. Neznani morilci so pobegnili. Sodna preiskava je le toliko mogla dognati, da so Skopinskega umorili členi 30. revolucionarnega komiteja na podlagi sodbe socialnorevolucionarne stranke, ki jo je bila proglasila že pred šestimi leti. Rabelj Skopinski je bil po vsej Rusiji znan za najbrutalnej-šega zatiralca socialnorevolucionarnega gibanja med ruskim narodom. Skopinski je pri neki obravnavi proti 80 Členom revolucionarue stranke pred sodiščem v Tiflisu zahteval njih usmr titev in tedaj je bila izdana proti njemu sodba, ki je bila šele te dni izvršena.
* Premetena tatinska dvojic«. Ame-rikanski bogataš Krtlger je prišel na Dunaj in se nastanil v enem najudobnejših hotelov, kjer se je seznanil z „bogatim“ Avstralcem. Skupno sta ogledovala znamenitosti Dunaja in prišla tudi pred cerkev sv. Štefana. Na trgu pred to cerkvijo je prišel 'mimo elegantno napravljen gospod, kateremu je tik pred Avstralcem padla velika denarnica na tla. Avstralec jo je pobral in izročil gospodu, ki se je iz hvaležnosti predstavil obema tujcema za Irca. Vsi trije so po kratkem ogledovanju starodavne cerkve šli v bližnjo restavracijo, kjer se je razvnel živahen pogovor. Elegantni Irec je Amerikancu pripovedoval, da je pred kratkim podedoval milijon dolarjev po stricu v Ameriki. Amerikanski bogataš se je razveselil takega tovariša in pripomnil, da mora od svoje ded-ščine vsaj deset tisoč dolarjev darovati za ame-rikauske reveže. In to je Irec sveto obljubil. Avstralec pa je hotel skušati Irčevo poštenost na ta način, da mu ie izročil večjo svoto tujega denarja s prošnjo, da ga naj zmenja za avstrijskega v bližnji menjalnici. Irec se je pošteno vrnil. S tem je dobil tudi zaupanje Ame-rikanca. V isti namen mu je izročil dolarjev za 4100 K. Irec je ponosno in samozavestno zapustil lokal ... A vrnil se ni več . . . G. Krflger pa je sedel v gostilni na vedno hujši žerjavici. Kmalu pa se je ponudil vljndni Avstralec, da hoče pogledati za Ircem in je zapustil gostilno. Amerikanski bogataš je sam obsedel v gostilni, čakal je. čakal . . Zaman I
* Žalolgra na morju. Iz Aucklanda v Novi Zelandiji poročajo o strašni usodi, ki je zadela moštvo neke angleške barke; obložena
s premogom, je pluU iz Nevveastle (Novi Južni Wales) v San Frančiško. 17. junija jih je zalotil katastrofalen vihar, ki je divjal 10 dni. Ker je barka dobila hude poškodbe, se je moštvo otelo na ladjice; vihar, ki se je ponovil, je eno ladjico z desetimi osebami potopil, ostali dve pa razgnal. Eno je našel parnik »Talune“ na odprtem morju, druga, s kapitanom in 11 možmi je prispela po sedemnajstdnevnem pomanjkanju in trpljenju na otok Tahiti.
*	Bavarski regent. Oficielne vesti, ki trdijo, da je zdravje vladajočega princa Luit-p o l d a povoljno, se ne vjemajo z resnico. Luitpold ni le težko, ampak baje zelo nevarno bolan.
Ljubljana in Kranjsko.
— Zvonenje po noži in vera sta »Slovencu" enaka pojma. To smo vedeli že naprej. Ker smo prav na kratko povedali, kako trpinči ljudi nočno zvonenje, katerega menda nikjer na svetu ni toliko kolikor v Ljubljani, napadamo seveda sveto vero. Utrujen človek, ki se jc po dnevi izmučil kakor tovorna žival, pa bi po noči rad spal par ur, da more drugi dan zopet robotati, je sovražnik svete vere. Bolnik, ki hrepeni po ozdravljenju, pa mu klenkanje in klonkanje z vseh zvonikov ne da počivati, je bogotajec in antikrist. Ali velecenjeni »Slovenec" bo dovolil, da njegovi dekreti še nimajo absolutne veljave, in med ljudmi, ki jim preseda ljubljansko zvonenje, je dosti prav vernih in pobožnih katoličanov, verujočih vsako besedo evangelija in svetih očetov. Vera je tako oddaljena od zvonenja kakor farovž od nebes, drugače se ne bi bila ohranila v deželah, v katerih je bilo zvonenje sploh prepovedano. A to, kar se uganja v Ljubljani, tudi ni več verska navada, temveč neznosna razvada. Tudi ne gre tu le za zvonove frančiškanske cerkve, temveč za nočno zvonenje sploh, ki gre večinoma od zvonika do zvonika, tako da včasi zvon v zadnji cerkvi komaj odklenka, ko začne na prvem zvoniku zopet nekaj druzega zvoniti. To je motenje nočnega miru, da si hujšega ni moči misliti. »Slovencu" se ne čudimo, da nosi tudi v tej stvari vero kakor ščit pred seboj. Njemu je vse „vera“, kar hoče klerikalizem. Čudimo se le, da še niso klerikalci poskušali nahujskati državnega pravdnika na liudi, ki se upajo kritizirati njih ščuvajoče govorance v »Unionu" ali pa gospodarstvo deželnega odbora, češ da je tudi to motenje vere. Mogoče pa je, da doživimo tudi še to. Saj smo na Kranjskem.
— Dela r Gruberjevem kanalu je, karkor nam poročajo, opustila tvrdka Czeczo-wiczka, ki jih je vodila doslej, pa iih je prevzela stavbinBka družba „Union". Za Ozeczo-wiczkinim gospodarstvom najbrže nihče ne bo pretakal solza. Ob njenem vodstvu se je delo zavlačevalo, da je bil škandal, z delavstvom se je pa ravnalo, da je bil tudi to škandal pa še večji. Pravzaprav je bil to glavni razlog, da ni delo nikamor prišlo; zakaj v take razmere, kakršne so vladale pri tem podjetju, sploh ne gre dandanes noben delavec, če ni v skrajni sili, ali pa če ni nezmožen za vsako, količkaj kvalificirano delo. Tvrdki je šlo le za to, da bi napravila v Ljubljani ogromen dobiček; kako se bo izvršilo delo, ji je pa prav malo belilo glavo. Ne vemo, če se je pred odstopom te slavne tvrdke preiskalo, kar je dosedaj dodelanega ; vsekakor pa bi bilo to zelo potrebno in preiskava bi se morala izogibati vsake površnosti. Treba pa bo paziti tudi na to da ne bo novo podjetje ravnalo tako nemarno kakor dosedanje. Zakaj take regulacije imajo menda
vendar še drug namen kakor polniti kapitalističnim družbam žepe.
— Prst je odtrgal stroj včeraj popoldne delavcu Ignacu Bangusu v mizarski tovarni K. Binderja. Rangus je nesrečna žrtev priganjaš-kega profitarja Hficklerja, ki ima neomejeno oblast nad 2 delavcema in eno delavko, pa jih. ob sramotni plači brezvestno priganja k delu in izkorišča do skrajnosti. Priporočamo zlasti obrtnemu nadzorniku, da seznani tega ljubeznivega gospoda z določbami obrtnega reda, da ne bo namesto izvežbanih delavcev pri teh ne varnih strojih rabil dečkov, ki niso niti 13 let s t a r i.
— Trešilo je včeraj popoludne ob pol 2. uri v kozolec Uršule Kogovšek, po domače pri Vrhovcu na Zavrteh št. 9 (Vodmat). Preden je prihitela požarna bramba, je kozolec do tal pogorel. Javorniku s Poljanske ceste je pogorel poltretji štant rži, ki jo je imel zloženo na kofolcu.
— Samomor prisiljenca. 4. junija 1.1. je od zgradbe nemškega gledališča ubežal 23-letni prisiljenec Janez Zaufl. Posrečilo se mu je, da je utekel preko meje in dospel na Po-rensko. Brez vseh sredstev se je v strahu, da ga vsak hip zapro, v Duisburgu obesil.
Elektrokinematograf »Ideal" Franc Jožefova cesta št. 1. Hotel pri Maliču. Vsak torek, petek in soboto nov spored 1 Ob ugodnem vremenu bo poslednja večerna predstava po 9. na velikem vrtu. Spored za soboto, nedeljo in pondeljek. 1. V šoli Samuraja, v barvah. 2. Žgaloica oglja na Bretanji, naravni posnetek. 3. Pozna ljubezen, drama. 4. Prašni plašč. 5. Ptič kot žandarm, in 6. Moritz kot vtihotapec, komični prizor. Pri večernih predstavah: Greh, senzacijska drama v 2 dejanjih, iz modernega življenja. Dulgost filma 660 m za šolsko mladino. Vsak pondeljek, sredo in petek igra ob vsakem vremenu oddelek Slovenske Filharmonije od 8. ure naprej na vrtu ali v dvorani.
— Olepševalno društvo r Rožni dolini priredi jutri ob 3..popoldne v restavraciji „Rožna dolina* IX. rožnodolski semenj z obširnim sporedom, Vstopnina znaša 20 vinarjev. Cisti dobiček je namenjen olepšanju Rožne doline. V slučaju neugodnega vremena se prelo ži semenj na nedeljo, 20. avgusta.
— O požaru na Jablani nam še poročajo iz Zagorja ob Savi: Ko je ogenj izbruhnil, je hišni gospodar še spal, ker je bil prišel ravno od dela z rudnika. Ko se zbudi, skoči brzo po koncu, zgrabi oba speča fanta
—	eden je bil star 3, eden pa 5 let — in jih postavi skozi okno. Fauta sta letela skozi vas ter se nato skrila pod nekim vozom v kozolcu, ki je bil kakih 300 korakov oddaljen od vasi. Nesreča je hotela, da so iskre letele preko cele vasi do kozolca, ki je bil, še preden se je ogenj razširil na ostalo vas, na mah v ognju Najbrž sta otroka ogenj prepozno opazila, da se nista mogla več rešiti. Oče, ki je na vso moč hitel proti gorečemu kozolcu, da reši svoja otroka, je še slišal, kako sta dvakrat Zavpila: »Ate, ate!“ To je bil zadnji glas, na kar se je kozolec sesul in pokopal pod seboj uboga fantka. Od obeh je ostalo samo še prsno okostje — Gorelo je do polnoči; zgoreli so tudi Štirje prešiči. dva vola in ena telica. Škoda se v celem ceni nad 60.000 kron. Zavarovani pa so bilj samo štirje posestniki, skupaj za 2800 kron, dočim eden sploh ni bil zavarovan.
— K občinskim volitvam t Sp. Šiški. Vse sodruge in sodruginje, ki se še niso prepričali, če so v volilnem imeniku ali pa ki
hosti, jutri pa puško na rame, pa hajd! Kam? To se ne vpraša. Kapitan bo že vedel; če ne on, pa major ali polkovnik, ali pa vsaj gene ral Torej — Stevo je moral še služiti in zaman bi bil prosil za ženitveno dovoljenje. Bilo je treba čakati. Kaj pomaga, da je človek nezadovoljen? Oba sta vedela, da ni druge. In tistih par let ni bila večnost."
V.
Bilo je poldne, ko sva dospela do osamljene, ob cesti stoječe gostilne z velikim dvoriščem, kjer je bilo videti cel park vozov v znamenje, da so vozniki tukaj po stari navadi po čivali. Tudi midva sva stopila v gostilniško sobo, iz katere se je razleg&l krik kočijažev. in Sava je našel dosti znancev. Od vseh strani so mu ponujali polne čaše, kar nikakor ni žalilo njegovega srca. Toda dvignil je pač roko, ni pa takoj posegel po kozarcu, temveč je dejal:
»E, vse po vrsti. Red mora biti povsod. Ako pijem od prvega, potem od drugega in tako dalje, tedaj pijem kakor človek; ali lokati kakor živina — bogami, tega Sava ne stori."
Gosti so se smejali in bilo je slišati razne dovtipe; Sava pa je pil. Z enim pogledom je premeril, koliko rok s kupicami se je iztegovalo proti njemu; tako je spoznal, koliko sme piti od vsakega. In to se mora reči: Močno je čislal vino, ali nikdar nisem slišal, da bi bil kdaj pijan. Gostilničar naju je povabil, naj vstopiva v »posebno sobo“, a nisem se maral dolgo muditi, pa sva ostala, kjer sva bila. Do bila sva jesti iu ko sva dokončala to delo, sva
še niso poskrbeli za vpis v volilni imenik, pozivamo, da se zglase še danes popoludne v prostorih konsumnega društva, ker je že zadnji čas za reklamacije.
— Velika plavalna tekma na Bledu. Kakor se poroča, so se dosedaj priglasili prvi avstrijski športni klubi, in sicer odpošljejo dunajski plavalni klub, ogrski iz Budimpešte, češki iz Prage in nemški iz Gradca svoje matadorje. Castua darila so poklonili: g. baron Fr. Born, predsednik kranjskega avtomobilnega kluba; Maks pl Fischer, cesarski ruski državni svetnik iz Tiflisa; g dr. V. Krisper, odvetnik in član ravnateljstva deželne zveze za tujski promet; gospa hotelirka Valtriny na Bledu; damski komite na Bledu; občina Bled in zdraviliška komisija, torej sedem častnih daril, kar bo gotovo privlačno pri tekmovanju. Poleg tega se obdarujejo prvi trije zmagovalci vsake točke še s srebrnimi plaketi, ki jih je jako okusno izvršila znana juvelirska tvrdka. Ker je za Ljubljančane izlet 'na Bled jako priljubljen, opozarjamo že danes na to tekmo ki se vrši v nedeljo, 20. avgusta.
— S konji in z vozom med železniškimi pregrajami. Iz Št Vida poročajo: V pondeljek je pripeljal Ant Žagar iz Šmartna pod Šmarno goro do železniškega prelaza pri Vižmarjih, ravno ko so se začele zatvornice zapirati. Žagar je pognal konje, ali v tem so se zatvornice zaprle in neprevidni voznik je bil z vozom in konji vjet med železniškimi pregrajami. V tem nevarnem položaju je začel na vse grlo klicati na pomoč. Železniški uslužbenec na vižmarski postaji, ki ga je slišal, je takoj odprl pregrajo in obupanega Zagaria rešil iz nevarnega položaja. Komaj je Žagar zapustil železniški tir, je od Medvod prisopihal osebni vlak št. 1715.
Tatvina med vožnjo na železnici. Med vožnjo iz Prestranka v Sežano je slekel vsled velike vročine nek gospod telovnik, v katerem je bila ura in zlata verižica. Odložil je tudi ročni kovčeg s perilom, v katerem je bilo par zlatih naočnikov in par ključev. Vse te reči so mu pa ukradli neznani tatovi, dasi so bili v vozu še štirje potniki, a iliso ničesar opazili.
— V blejskem jezeru je pred kratkim kratkim utonil n> ki uezuanec, o čemer smo poročali. Dognali so, da je bil to 261etui mesar Janez Varl iz Krope.
— Iz Tržiča. Predrznost tukajšnje klerikalne klike presega že vse meje. Ker smo po pravici osvetlili nesnažne volilne mahinaciie čevljarskega mojstra Klofntarja, so šli nekateri petolizniki s predsednikom podpornega društva čevljarskih pomočnikov na čelu, in so v imeuu odbora, ampak brez vednosti odbora, umivali zamorca Klofutarja, ki je v svoji togoti baje imenovanemu društvu odtegnil podporo. Na nedeljski seji so razpravljali o izključitvi sodr. Bukovnika, ne da bi se prepričali, če je v resnici on povzročil napad v »Zarji“. Sodr. Bukovnik si, upamo, izključitve ne bo preveč k srcu, jemal. Pač pa so si društveni matadorji, kakor je videti, izbrali devizo, da izključijo iz društva vse poštene ljudi, da bodo imeli v njem prostora — namesto čevljarskih pomočnikov — župniki in kaplani. Iz čevljarskega društva se utegne, če pojde tako daije, prav v kratkem razviti — pobožna cerkvena bratovščina.
— Pevski odsek »Vzajemnosti" ima
daues, v soboto zvečer ob 7. pevsko vajo z ozirom na prihod dunajske „Tbypographije".
Kdor slabo prebavlja, mnogo trpi I Iz znanstvenih spisov kralj medic, univerzitetne
zopet krenila. Sava je bil izvrstvo razpoložen in ne da bi ga bil prosil, je takoj nadaljeval svojo povest
»Dejal sera Vam, da je moral Sava šele postati pravi vojak. To je bila samoumevna tei. Saj bi si tudi lahko belil glavo, kako se je zgodilo, da sem bil rojen, če ne bi že bila vela. Evo — naeukrat je otrok na svetu. Kako? čemu? Prav tako bi se bilo lahko zgodilo, da ne bi bil rojen. Ali pa bi bila lahko prišla ounčka. A bil je deček. Ali je to samo slučaj, ali pa to vse skupaj nekaj pomeni? Kaj ne: Morda ima zmisla, morda ga pa tudi nima. Saj tega vendar ne bom nikdar razumel. Pravzaprav bi bilo vendar vse tako, kakor je, tudi če me ne bi bilo na svetu. In veudar ne bi bilo vse natanko tako. Sedaj bi lahko prišel, pa bi vprašal: Kaj bi bilo drugače? Kako bi bilo tedaj ? — Ha, kdo bi znal to povedati ? Ah, kako bi bilo, da sto ljudi ni prišlo na svet r Kaj ne, to bi bilo že drugo vprašanje. Dobro! A kdo zna odgovarjati na to? To vse nič ne koristi, človek pride na svet; človeka vzamejo k vojnkom. Kakšna pamet je to, da si Človek ukvarja glavo, zakaj se dobi puška, zakaj se uči delati „Gewehrgriffe“, streljati, marširati — kaj li vem ? Drugi postanejo vojaki, ti tudi, bastal
»Ali je tudi Stevo tako mislil? To bi bilo treba vedeti. Ljudje govore marsikaj o tem, kaj da mislijo drugi. Marsikdo je dejal: Veak graničar postane rad vojak. To se pač tako pravi. A kdo ve resnieo?
----------------------- (Dalj«.)
\
SPISAL E. K.
Ne ubijaj!
(Dalje.)
»Na take reči naj se ne misli, ker pograbi človeka samo žalost in srce mu postane težko. Prav nič me ne boli, da sem sam danes starec; ali na to res ne smem misliti, da bi bil morda Stevo tak, kakršen sem jaz, ali pa celo da bi Petka tekala okrog kakor stara nagub-ljena baba in da bi se povsod klepetaje prepirala. Petka, lepa Petka, ki je bila taka krasna kakor kraljevska hči 1 Aj, kdo ve — nikdai nisem videl kraljeve hčeri, ali lepša tudi ne more biti, kakor je bila Petka. Vidite, kako je nebo modro? Lahko bi dejal: Take oči je ipiela Petka. A to ne bi bilo nič, kajti barva v njenih očeh je bila tako živa, da ji ni bilo treba reči besede in vendar je povtdila več nego zbrblja marsikakšen jezik, ki teče ves dan. In rast je imela, kakor da sploh ni bila rojena, ampak izklesana iz kamna in potem oživljeua. Kakšna druga bi bila ošabna. Petka pa ne. Ponosna je že bila videti; a to je imela v sebi Ako ne bi bila taka, pa tudi ne bi bila tako lepa.
»Mladi ljudje naj bodo veseli, kaj ne?« Stevo in Petka sta že bila Niti verjeti ni bilo, da je bil isti Stevo, ki je znal govoriti kakor pop, tako vesel, kakor da bi bilo pol Granice njegove in kakor da bi solnce prav le zanj sijalo. Ej, da kogar je Petka imela rada, se je lahko smejal; je že vedel, zakaj. Kdor ju je
videl skupaj, se je moral poveseliti. Na primer jaz se vselej veselim, kadar cveto črešnje ali pa jabolka; ali pa po zimi, kadar zapade debel sneg, da je vse belo, kamor sega oko. belo. belo, belo — drevje je s snegom obsuto kakor s srebrom, potem zasije solnce nanje in vsepovsod se bleskeče, da se komaj gleda Solnce, da — solnce ozaljša vse. Kaj je pokraj morja? Kadar sije solnce nanje, bi Človek kar vanje skočil In pa hribi I Kakšni so, kadar vise žalostni oblaki z neba od Kape'e do Vratnika pa do Velebita? Ali če posveti solnce nanje, je vse veselo, celo nekrščene živali,
»Zakaj se ne bi veselil, kadar vidim mlade lepe ljudi ? Saj se nisem ničesar učil; vendar pa mislim, da ima tudi z lepimi ljudmi solnce opraviti. Kako je to, da sem moral vedno misliti na solnce, kadar sem videl Petko? Mar ni bilo tako, kakor da bi svetila v njenih očeh dva kosa solnca? Kaj pač vemo, kako so vse stvari na svetu med seboj spojeue!
»Nu da — kam sem stari brbljavec zopet zabredel? Vi hočete vedeti mojo povest, moje besede pa skačejo okrog kakor koza med mladim grmičjem, kadar ne ve. kje bi prej zagrizla. Nu, pa sem že tam, kamor spadam. Namreč: Stevo in Petka bi se bila gotovo takoj vzela, ako bi bilo to tako enostavno. Ali biio je radi vojaščine. Stevo še ni bil služil. Se pravi: K vojakom ga pravzaprav ni bilo treba šele jemati. Saj veste, da smo graničarji bili takorekoč od poroda pa do groba vojaški. Naši mladeniči ne vedo več, kako je bilo to in ne razumejo stvari; danes za plugom ali v
H. Suttner, Ljubljana
Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra c. 8.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
--------- Pripravna birmanska darila. -------------
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarn, znamka IKO. -	Ceniki zastonj in poštnine prosto.
klinike v Napolju izvemo, da se po dnevnem zavživanju majhne količine Franc Jožef-ove grenčice, ako se vzame na tešče, ne samo zboljša delovanje želodca, ampak se tudi oslabelost čreves v mnogih slučajih zmanjša v toliki meri, da ni potreba vporabljati druga zdravilna sredstva.
Štajersko.
— Shod v Hrastniku. Jutri, v nedeljo dne 13. t. m. bo 4. popoldne ljudski shod na vru gostilne Fr. Eržen. Dnevni red: 1. Politični položaj. 2. Šolsko vprašanje. Poročevalec: 6d. Vek. Mrak.
— Kolera v rajlienburškem okraju. Nekateri časopisi so včeraj imeli brzojavne vesti, da se je v rajhenburškem oziroma v brežiškem okraju pojavila kolera, da je glavarstvo ukazalo zapreti mostove čez Savo in Krko ter da je ustavljen ves promet v tem okraju. Okr. glavarstvo je v tej zadevi menda ravnalo precej brez glave, kolikor	je	mogoče	soditi	po
poročilu, ki smo ga dobili.	Sumljiv	slučaj	se
je bil pojavil v nedeljo, 6. t. m. v Leskovcu pri Krškem, o čemer srno že v pondeljek brzojavno poročali. Prišla je namreč že 1. t. m. neka Kristina Kubeš iz Trsta domov. V nedeljo je zbolela in ker	so	bili znaki sumljivi,
pa z ozirom na to, da	je	prišla iz	Trsta,	se
je slučaj naznanil. Preiskava pa je dognala, da ni imela dekletova kolezen nič opraviti s kolero. Takrat se niso storili ne v krškem ne v brežiškem okraju taki senzacionalni koraki, kakor ee je telegrafi ralo včeraj. A ravno sedaj so bile tako vznemirljive odredbe najmanj opravičene; izdale so se namreč, kolikor smo zvedeli, ne da bi se bile pristojne oblasti prej zadostno iuformirale. Neki zdravnik je naznanil krškemu okrajnemu glavarstvu, da ga kličejo k ženski, katere bolezen se mu zdi sumljiva. To je bilo v redu. Ali potem bi bilo v redu, da bi se glavarstvo samo informiralo, kar že z ozirom na bližino ne bi bilo težko, ne pa da izdaja take razburljive odredbe, kakor da je ves rajbenburški okraj okužen. V Eajhenburgu je veliko smeha zaradi te „kolere“. — Iz poročila, ki smo ga dobili, ui natančno povzeti, če gre le za tisti slučaj, ki se je bil pojavil v Leskovcu, ali če se tiče dveh žensk, ki naj bi bile obe prišle iz Trsta. Tudi naše mnenje je, da je treba v takih sumljivih slučajih veliko previdnosti, da pa se previdnost ne sme iz-premeniti v nepotrebne šikaue.
— Oče in sin zgorela. V Adriancih je gorelo poslopje kmetovalca Franceta Luci. Posestnik je planil v ogenj, da reši živino, pri tem je pa dobil take opekliue, da je umrl. V ognju je zgorel tudi njegov petletni sinček, ki je planil za očetom v ogenj
— Zabodel Je pri uekem pretepu v Žli-čarjevi gostilni v Št Pavlu delavec Hrastnik kmečkega fanta Podkrala v pljuča tako, da mu je začela kri curkoma teči. Hrastnika so prijeli orožniki.	r
Istra.
— Petarda v Polju. Pišejo nam iz Pulja: Danes, 9. t. m. ob '/4 5. zjutraj je nekdo vrgel bombo čez zid, ki obdaja mornariško kazino. Kakor je čitateljem „Zarje“ znano, se ta kazina zdaj prezidava. Ker pa je v Pulju zidarska stavka, je nagnala dunajska stavbin-ska družba „Union“, kateri je ta stavna izročena, od vseh strani stavkokazov skupaj, kolikor jih je mogla dobiti. Nateplo se je okrog 150 takih značajnežev skupaj, med njimi pa komaj 55 zidarjev. Policija je seveda takoj dekretirela, da je petardo vrgel delavec in je nemudoma uprizorila lov na stavkujoče. Aretirala je tri zidarje, od katerih pa je morala dva takoj izpustiti. Ljudstvo ima o tem atentatu vse drugačuo mnenje kakor slavna policija, pa meni, da je bil ta napad od gotove strani naročen in plačan To mi je razlagal med drugimi tudi človek, o katerem bi bil mislil, da se sploh ne briga za ta svet. Sploh pa nič ne opravičuje dolžitve, ki ho jo nemudoma raztelegrafirali po svetu o „bombi“. Že ta naglica se zdi marsikomu sumljiva, ker je poročanje iz Pulja navadno zelo počasno. Med družbo „Union“ in domačimi stavbeuiki je iz razumljivih konkurenčnih |razlogov prav slabo razmerje. Družba „Uniou“ je tudi največ kriva, da ni prišlo do poravnave med podjetniki in delavci, kar zelo škoduje domačim podjetnikom. Pa so tudi ljudje v Pulju, ki jim traja stavka že predolgo in ker se delavci ne ukloniio, bi bil hujskačem kakšen slučaj, ki bi naščuval oblastnije zoper zidarje, prav všeč. Če se vse to premisli, tedaj je naravnost brezvestno podtikati atentat stavkujočim zidarjem. Sicer pa katastofa ni bila velika. Banjen ni nihče, samo par šip se je razletelo. Vendar pa je vsled strahu 26 krumirjev takoj zapuslilo Pulj.
— Samomor ▼ Polju. V sredo dopoldan se je na svojem stanovanju v Pulju ustrelil
kanclist Ant. Poschl. Doma je bil na Nižjem Avstrijskem in bi se imel ravno ta dan poročiti. Domneva se, da so ga gnale slabe gmotne razmere v smrt.
Trst.
Moč
Zato
resnice je vendarle velika, ubeži resuica marsikdaj tudi iz ust, ki so sofizmov vajena kakor berač raztrganih čevljev. Dr. Gregorin je v svojem odgovoru na naše napade zaradi njegovega glasovanja proti uvozu argentinskega mesa povedal, da je glasoval proti zato, ker se je moral ozirati na interese svojih kmečkih volilcev. Dejstvo, da niso ko-fisti zlasti kraških kmetov nič v nasprotju z delavskimi in da se Gregorinova trditev ne vjema z resnico, ne izpremeni njegove izjave, s katero je povedal, da v narodu samem eksistirajo različni interesi. Na vseh shodih so Gregorin, Rybar in vsi njiju tovariši trdovratno trdili, da moramo biti vsi združeni in da moramo poslati v državni zbor poslance, ki bodo zastopali koristi vseh stanov. Sedaj nam pa dr. Gregorin pravi, da tega ni mogoče in da se v parlamentu, ako se hoče skrbeti za en stan. ne more za drugega, kateremu je treba celo škodovati, da se koristi prvemu. Resnica, ki smo jo mi oznanjevali je torej našla svojega, zaradi sile improviziranega, zagovornika v možu, ki je vedno trdil, da se v parlamentu ne smemo zgubljati v malenkostih (?) razrednih in stanovskih vprašanjih. Ti delavec pa trpi . . . zaradi sloge, ki je ni. V imenu sloge se hoče samo delavstvo in kmet obenem oslepariti v korist veleagrarcev.
— Zastrupil se Je. V sredo zjutraj ob 8. so našli v Trstu na zemljišču Madonnina moža, ki se je bil zastrupil z ogljikovo kisliuo. Prepeljali so ga v mestno bolnico, kjer je pa kmalu umrl. Pokojnik je Peter Turk, star 63 let, doma iz Slivja, ki je stanoval pri svoji hčeri Ivani, omoženi Viezzoli.
Delavsko gibanje.
= Iz Ptuja nam brzojavljajo, da je v ondotnih kožarskih tovarnah Pavla Piricha in Potočnika izbrubuila stavka. Ptujski trg je za strojarske delavce zaprt.
ZADNJE VESTI.
Vojaške krize:
Dunaj, 11. avgusta. Vojni minister baron Schonaich bo bržčas še le po 18. avgustu od cesarja sprejet na avdienci. Vpričo vesti o drugih izpremembah je treba previdno sti. Proti temu, da bi sedanji šef generalnega štaba Konrad pl. HOtzendorf zapustil svoje mesto in postal armadni nadzornik, delujejo močni vplivi. Hotzendorf je na čelu tistih, ki nasprotujejo vsakemu popuščanju glede na vojaške zahteve bodisi v finančnem ali pa v nacionalnem oziru. To utrjuje njegovo stališče, dasi slava njegove strategične nadarjenosti ni več tako velika kakor je bila, ko je bil imenovan namesto grofa Becka. Imenovanja za armadnega nadzornika ne smatrajo za povišanje.
Mesno vprašanje.
Budimpešta, 12. avgusta. Včeraj popoldne je bil ministrski svet, ki je razpravljal o uvozu argentinskega mesa v Avstrijo. Zatrjujejo, da bodo pogajanja med obema vladama prihodnjo sredo končana. Ogrska vlada še vedno stoji na stališču „kompezacij“ ter upa, da bo avstrijska vlada ugodila vsem njenim zahtevam.
133 soclainodemokratlčnih organizacij razpuščenih.
Praga, 11. avgusta. Agrarni „ Venkov* poroča, da je namestništvo razpustilo 133 so-cialnodemokratičnih kmečkih organizacij.
Ne procesija, ampak sprevod.
Olomuc, 11. avgusta. Moravsko namestništvo je dovolilo sprevod v poklon-stvo pred nadškofom ob priliki katoliškega shoda pod pogojem, da poide samo do nadškofijske palače in se razide na trgu Franca Jožefa, ne da bi se dotaknil notranjega mesta. Vsled tega se priredi sprevod brez monstrance. Prepoved obeh protestnih shodov, ki so ju nameravali češki socialisti in češki naprednjaki, je namestništvo potrdilo. Vložil se je rekurz na ministrstvo za notranje zadeve.
Kolera ▼ Trstu.
Trst, 12. avgusta. V iufekcijski bolnici je včeraj obolel 41eten Guido L i p o š na azijski koleri. Uradno poročilo pristavlja k temu: Lipoš je bil 4. t. m. v bolnici interniran in izoliran, ker je njegova sestra Marcela Lipoš obolela za kolero in ker je bil on sumljiv ba-cilonosec.
Šolski zakon na Moravskem.
Brno, 12 avgusta. Naučno ministrstvo je odredilo, da se naredbe k 1 ex Perek r a z v e 1 j a v i j o.
Ogrska obstrukcija proti brambnim predlogam.
Budimpešta, 11. avgusta. Z ozirom na krizo v hojnem ministrstvu je grof Battbyanyi od Justeove stranke predlagal, da se preloži razpravi o brambnih predlogah na uedoločen čas. Minsitrski predsednik grof Khuen se je iajavil prot predlogom ne da ga je večina odklonila
Volilna reforma Ogrskem.
Budimpešta, 12 avgusta. Ogrska vlada namerava predlogo volilne reforme v za četku meseca oktobra predložiti zbornici, če ne bo snedla zopet besede.
Elegantne bestlje.
Szegedin, 11. avgusta. Danes so se ob osmrtitvi roparskega morilca 0 s a 1 m a . ki so ga vsega potrtega in skesanega privedli na morišče, dogodili guusni prizori. Elegantna drhal se je natepla iz vsega mesta na sodno dvorišče; po usmrtitvi se je vnel med visokim občinstvom boj za posamezne konce vrvi, ki jih je krvnik prodajal po 1 in 2 kroni; prt, s katerim je bil zagrnjen zločinčev obraz, je bil prodan za 4 K. Izkupiček je znašal vsega skup 44 K.
Splošna stavka v Zagrebu.
Zagreb, 11. avgusta. Zadnjo soboto je delavstvo parne žage v černomercu pri Zagrebu ustavilo delo. Razlog je bil sledeči. Že 29 junija so bili delavci predložili zahteve, ki so med drugim obsegale priznanje organizacije, skrajšanje delovnika za pol ure, izplačevanje ob sobotih ob 6. zvečer, povišanje |.lače za 40 vinarjev, enoletno pogodbo, 24 dnevno odpoved, prost 1. majnik. V soboto so delavci zahtevali odgovor. Ravnatelj se je nad njimi zadrl: „Nič ne dam, lenobe! Vas že naučim pameti I To ie bil povod stavke, v kateri je dvesto delavcev in delavk. Tovarno so zastra-žili z žandarji. ki nadlegujejo delavce, jih vprašujejo zakaj in čemu da stavkajo in na druge načine izzivajo. Ob enajstjh so poklicali delavce na pogovor, obenem pa so jih zagrozili, da jih pošlje okrajna oblast po odgonu domov, če ne bodo delali V pondeljek so se pogajanja razbila, ker ranvatelj iu okrajni predstojnik uista hotela razpravljati z zastopnikom organizacije. Ta dan so tudi akordni delavci stopili v stavko z zahtevo, da se odpravi akord. V torek so bili zastopniki stavkujočih poklicani na okrajno glavarstvo z grožnjo, da jih priženo po sili, če ne pričejo. Vodja glavarstva M a r a v i d jim je dejal, da „ž i v i zvezni tajnik od njihovih žuljev in jih le navaja na zlo. Nadalje je okrajuo glavarstvo obsodilo šest delavcev /»radi štrajka, češ da so po dogovoru ustavili delo in se s tem pregrešili zoper § 164 obrtnega reda, vsakega na 100 kron globe In 8 dni zapora. Zvečer se je sklicala konferenca vseh zagrebških strokovnih organizacij. Po temeljiti in naravno viharni debati, se je sklenila resolucija, ki protestira proti obsodbi, s katero se krši svoboda stavkanja in uvaja že davno opuščeno krivo razlaganje obrtnega reda. Resolucija izreka pričakovanje, da bo višja oblast zavrnila to nezakonito obsodbo. 'Resolucija poživlja vse organizacije, da se pripravijo na skrajne korake, za slučaj, da bo treba braniti koalicijsko pravico. Končno »e ie še sklenilo, da se z izvajanjem konsekvenc še počaka, ker je med tem okrajni glavar Maravič naprosil tajnika splošne delavske zveze z a pogovor in ker je obrtni nadzornik Hoffmann prevzel posredovanje. Razpoloženje na konferenci je bilo skrajno bojevito Generalni štrajk je bil takorekoč v zraku. V sredo se je situacija silno poostrila. Podjetje je nekod po vas^h nabralo okrog 15 stavkokazov in jih pripeljalo v žago. Zaraditega so delavci demonstrirali pred tovarno. Pred tovarno so se postavili žandarji z nasajenimi bajoneti, pripravljeni, da streljajo. Vest se je raznesla po Zagrebu in silno razburila delavce. Zaupniki so imeli ves dan najtežje delo, da so še preprečili u 8 t s v i t e v d e 1 a , ki se Je zahtevala po vseh tovarnah. Proti večeru je prišlo do demonstracije pred žago. Naenkrat je planilo dvajset žandarjev z naperjenimi bajoneti in shu-ra-klici na delavce. Ko so razgnali gručo, so začeli napadati mirne pasante kakor divjaki. Brutalnost je dosegla vrhunec, ko so nekega člana štrajkarskega odbora vrgli v Jarek in zvezali. Divjajo so aretirali še štiri druge delavce in jih odgnali v tovarniško pi-
sarno, odkoder so se še ob 11. zvečer slišali obupni klici na pomoč. V četrtek so bili zastopniki delavstva na policiji in pri pod-banu Chavraku zahtevat, da se izpuste ujeti delavci in da se odstranijo iz tovarne stavkokazi in žandarji. Pri vladi so sodrugoma Turkoviču io Jurju Demetroviču obljubili, da se nemudoma preišče stvar. Danes opoldne je bila deputacija socialno demokratičnega delavstva pri banu dr. pl. Tomašiču Ban je odstavil voditelja okraj, glavarstva Ma-raviča, ki je s svojim brutalnim in brez-obraznim nastopom izzval delavsko gibanje. Stavkujoče dHavce, ki so bili zaprti, je dal takoj izpustiti na svobodo. Dalie je odpoklical žandarmerijo, ki je stražila stavkokaze Ban je obžaloval spopade med delavstvom in žandarmerijo in je odposlanstvu obljubil strogo preiskavo. Dalje je obljubil, da bo deželna vlada zanaprej natanko pazila, da ne bo nihče kršil koalicijske iu zboro-valne svobode. Delavstvo, ki je zahtevalo posebnih naredbenih garancij za zborovalno io koalicijsko pravico, se ni zadovoljilo z odgovorom iu je opoldne proglasilo generalno stavko.
Zagreb, 11. avgusta. Generalna stavka je popolna; delo v vseh obratih počiva. Vse trgovine so zaprte; takisto tudi gostilne in kavarne. Na ulici je živahno vrvenje, ogromne množice stavkujočega delavstva se sprehajajo po ulicah. Stavki so se pridružili tudi tramvajski uslužbenci. Ker so peki ustavili delo, bo Zagreb jutri brez kruha. Prireditelji vse-sokolskega zleta, ki privabi veliko tujcev v Zagreb, kakor tudi oblasti so zaradi stavke v hudi zadregi.
Splošna stavka v Zagrebu i— končana.
Zagreb, 12. avgusta. Snoči okoli 9. zvečer se je dosegel med stavkujočim delavstvom in med oblastmi sporazum, vsled česar je splošua stavka koučana.
Papeževo zdravje.
Rim, 12. avgusta. Oficielno poročajo iz Vfctikana, da se je papeževo zdravje zboljšalo. Druge vesti trdijo, da je bolezen re9na. Milanski „Oorriere della Sera“ pravi, da ima papež tudi ledično bolezen.
Kolera v inozemstvu.
Solun, 11. avgusta. Zdravstvene razmere v Peči so neznosue Kolera zahteva vsak dan 50 žrtev Posebno hudo razsaja med al-bansko-mohamedan8kim prebivalstvom, ki se ne briga za nobene zdravstvene odredbe. Doslej je umrlo na koleri čez 8 0 0 ra o h a -medancev, dočim je med drugim prebivalstvom le 60 slučajev smrti. Ves promet je skoro ustavljen.
Cetinje, lž. avgusta. V črnogoro so dospeli dunajski bakteriologi, ki bodo podpirali oblasti v boju proti koleri. Na nasvet bakteri-ologov bo črnogorska vlada popolnoma zaprla meje proti Turčiji.
Oboroževanja Bolgarije!
'Sofija. 12. avgusta. Uraluo se zanikajo vse vesti o oboroževanju Bolgarije.
Angleška parlamentara kriza.
London, 11. avgusta. Ker je gosposka zbornica sprejela parlamentarni zakon brez popravkov in dodatkov, kakor ga je bila sklenila zbornica poslancev, ne bodo imenovani nobeni novi člani fca gosposko zbornico. Usodo zakona je odločilo to, da je l ord Roseberj zadnji trenotek pred glasovanjem izjavil, da bo podpiral vlado. V liberalnih krogih so mislili da bo večina za zakon bolj pičla. Ker je bilo okrog 50 liberalnih lordov navzočih, dočim je dobila predloga 131 glasov proti 114 opozici-onalnim, se ceni število Balfourjevih pristašev na 80. Uveljavljenje novega zakona odpira pot najbolj kočljivemu notranjemu vprašanju Velike Britanije; če sklene poslanska avtonomen parlamet za Irsko, ga gosposka zbornica ne more več preprečiti. Velikanska stavka v Londona. London, 11. avgusta. V mestu primanjkuje mesa in drugih živil. V trgovinskem ministrstvu se vodilo pogajanja med delavci in podjetniki. Glede na težake, ki nosijo premog, se je sklenilo, da jim gre zvišanje plač in nekatere druge koncesije. V trgovinskem ministrstvu upajo, da se doseže sprava.
London, 12. avgusta. Z živili pre skrbujejo mesto železnice, seveda v nezadostni men. Mesa je po vsem mestu zmanjkalo. V kavarnah so že včeraj pošla vsa živila. Na cestah so veliki izgred i; na Cesti Kraljice Viktorije so d e -monstrantje ustavili voz, v katerem je sedel kralj s svojim tajnikom lordom K n o 11 j j e m. Deset tisoč mož pehote in šeststo konjenikov je poklicanih v London ; vojaštvo ja preskrbljeno i ostrimi patronami. Razburjenje po vsem mestu je nepopisno.
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo n Tolstovrško slatino,
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene In organizacije 20 v, kamor naročnik določi.
Waslov: Tolsto v* ška slatina, pošta Guštanj, Koroško, kjer Je tudi gostilna, letovišče in prenočišče, @ gg gj Svoji k svojim!
B. Gotzl, Ljubljana
Mestni trg št. 19. - Stari trg št 8.
skladišče oblek m** domačega izdelka za gospode in dečke. — Velika izbera tu- in ino-===== zemskega blaga za obleke po meri. ==»
Solidna postrežba. - Vedno nirJr« cene.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Sodrugi! Agitirajte za socialno demokratično časopisje! Vsak so-drug bodi naročnik našega lista, vsaka družina naj čita „Zarjo“.
Ceno posteljno perje!
   Najboljši češki nakupni vir. — ......
Kg. ilvegi dobrega, pu-Ijenega 2 K; boljšega 1-40 K; prima polbelega 2 80 K. belega 4 K; belega puhastega 6 10 K; velefinega anežnobelega, puljenega 6 40 K. I K;
Benisch
puha sivega 6—7 K, iega, finega 10 K;
be-naj-
finejli prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Iz gostonitnega rdečega , modrega, be-
Znotovljene postelje
lega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 30 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14in 16K, zglav-nice 3,3 50 in 4 K Pernica 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,14 70, 17 80,21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 50, 5 20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej Iranko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in ir.
S. Benisch, Dešenice 758, Češko.
Pošljite naročnino, čeješe niste!
Službo tajnika
za strokovuo tajništvo pri Zvezi strokovnih društev v Ljubljani razpisujemo do 25. avgusta 1911.
Nastop šlužbe meseca septembra; plače po dogovoru, Prednost imajo kompetenti iz delavskih vrst. Ponudbe (le pismene) z dokazili glede dosedanjega delovanja v strokovnih organizacijah, znanja vsaj obeh deželnih jezikov, poznavanja domačih razmer in primerne sposobnosti za to službo sprejema do omenjenega dneva načelnik Zveze; Ivan Mlinar, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8.
I. Jax & sin
Ljubljana
Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. Vozna kolesa
Ceniki zastonj in franko.
r
Zapomni ne zabi: Bolan ali zdrav,
Le „FLORIAN“ rabi, Želodcu bo prav!
je krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2-44. M M 4*80.
Naslov za naročila: „FLORIAN“, Ljubljana.
V
Postavno varovano.
,Zarja ‘ se prodaja v Ljubljani po 6 vin.
v naslednjih tobakarnah:
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta, ^ivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Jubič, Miklošičeva cesta.
>enk, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo, Kušar, Podboj,
Štravs, Škofja ulica.
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta.
Češark, Šelenburgova ulica.
Dolenec, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Tenente, Gradaška ulica. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška. Likar, Glince.
Lekarna pri,zlatem orlu*
v Ljubljani, Jurčičev trg štev* 2,
mmmm priporoča sledeča zdravila:
Čaj za bolne na živcih
je izvrstno krepilno sredstvo za živce, izboljšuje spanje, učinkuje pri nervozni oslabelosti. Cena kartonu K 1*20.
Dunajske kapljice zoper krč
utešujejo bolečine v želodcu in trebuhu ter odganjajo vetrove. Steklenica 20 vinarjev,
6 steklenic KI'—
Za gospe in gospodične
ima v zalogi čaj, ki je preizkušeno sredstvo pri vsakovrstnih bolih in nepravilnostih pri prihodu zaostalega mesečnega pranja, ki obenem pospešuje pranje (menstruacijo).
Cena kartonu K 1*50.
V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. n. članom okr. bolniške blagajne v Ljubljani, bolniškemu zavodu c. kr. tobačne tovarne in bolniški blagajni c. kr. priv. južne železnice.
I
Vsem našim sodrugom in prijateljem toplo pri-
poročamo
gostilno Pavia Sanzin
v Škednju štev. 294.
Paul Vrtačnik
krojaški mojster
= Ljubljana =
Kolodvorska ulica 26 in Dunajska cesta 47.
Priporoča se sl. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela posebno gospodom železničarjem v napravo uniform po nizkih cenah.
Izgotavlja obleke v 12. urah.
Danes in vsaki dan
v park-hotelu
= TIVOLI =
po dva koncerta Slovenske Filharmonije.
Začetek ob 'h 4. pop. in ob lh 8. zvečer. ■	Vstop prost. ======
m
Pozor
Zadnji
da se obnovi naročnina.
6
I
I
fl
I
I
Laška in dunajska J - - kuhinja - - 3 Šelenburgova ul. 7 g
nasproti glavne pošte.
B
Vsak čas se dobe mrzla in gorka je- n dila, zmiraj sveže morske ribe in iz- " vrstno in ravno došlo vino „Brloni“. g
Sprejme se abonente na kosilo in večerjo, g
V prenovljenih prostorih in pod novim m ravnateljstvom se priporoča sl. občin- ■* stvu za obilen obisk.	g
n ■ 39 BB IBI n ■ ■ ■ I
Slavnemu občinstvu se usojam nazna-V/U VCOl/lIv/» njati, da sem prevzel zastopstvo obče priljubljene tvrdke
Žige Wortmann
::	na Sušaku pri Reki. :*
V	kratkem obiščem vse svoje trgovske prijatelje in znance.
Z odličnim spoštovanjem
A. Kremsir.
Mil Im JZrohpc urar 111 ^govec, zaprisežen
muko nrapes, cenilec v L.ubIiani^ JuHa_
Zahtevajte najnovejši ilustrovani cenik, ki je
ravnokar izšel in ga pošiljam poštnine proste. Cev iTg St. O. -------
Potniki vsevemo in južno Ameriko
vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Avstro-Amerikana
Trst-Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro
z najnovejšimi brzopamild z dvema vrHnlcama, električna razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih Je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj itd.
Odhod parnikov:
V	sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni.
Vsakavrstna pojasnila dajo drage volje brezslačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
Simon Kmetetz, Ljubljana, Kolodv. ul. 26.