Tribunl Tribuni so bili neodvisni od konzulcv ter so smeli s svojim ugovorom (veto) ovreči celo sklepe senata ... (Iz zgodovine starih Rimljanov.) Učiteljisika organizacija je ena izmed najmočnejših zajednic v naši diržavi'. V majlokateri stanovski organizaciji moremo danes najti tolikšno povezanosf in disciplino stanovskih interesov, kakršna ,se opaža v poslednjem času v organizaciji JUU. Pozna sc, da je na čelu te številne armade inteligentov mož, kateremu je z oprezno taktiko uspelo izravnaiti stare spore v mirno sožitje in pripeljati našo stanovsko barko v mirne vode. O teh 'njegovih nemalih zashigah. doeeženih v tako kratkem času, smo si danes že men_fla vsi na jasnem. zlasti slovenskemu delu jugoslovanskega učiteijstva, organiziranem v JUU pai je v moč in veselje, ko z dneva v dan opaža, kolikšno zaupanje in ugled uživa človek, izbran iz naše srede med 25 tisoči tovarišev in ttovarišic. Marsikatera pereča zadeva se je premaknila z mrtve točke, odkar smo mu poverili borbo za naše pravice. Res je, da je še marsikaj nerešenega, kar bi laMco že tudi 'bilo odpravljeino z dnevnega reda naših nejevoli. So stvad, ki so ranile naš stan na na.jobčutl.jivejšem mesitu in treba bo iše minogo idealizma, samozatajevanja im medsebojnega zaupanja, če bomo hoteli doseči vsaj uresničenje najelementamejših pravie, ki nas neposredno tangirajo. Na naših zborovanjih se sestavljajo vsakovrstne resolucije, v katerih zavzemai učiteljstvo svoje posebno stališče k posameznim vprašanjem gmotnega in specialno stanovskega značaja. Ne da se tnditi. dai bi bile takšne resolucije vedno brezplodne. nasprotno, uverili smo se, da so jih na merodajnih mestih že često vzieli v postopek kot vodilo k rešitvi učitd.jskih oz. šolskih vprašani. Potrditi je tudi potrebno sledeče: čim večja povezanost vladai med zbranimi zborovalci. čim bolj se je to a-li ono delikatno vprašanjc specializiralo ter vzelo v pretres ina številnih zborovanjih, tem bolj so se čutili voditelji naše organizacije moralTio močni. da so brez 'bojazni na kompetentnih mestth lahko iznesli enodtišne zahteve organiziranega učiteljstva. Na žalost pa je med našimi zborovalci opažati šo mnosjo tistih, ki ne verujejo v pomen takšnih akcij ter se pri obravnavi stano\isikih interesov zadTŽe več ali manj abstinenono, mesto da bi sei sr>ontano pridružili zahtevam aktivnejših posameznikov. Mnogokrat se je na tem metstu že poudarjalo, da je baš učiteljstvo itisti stan, ki dela domala v vseh organizacijah, obstoječih na našem podeželju. Po drugi strani pa nam je iz izkušnje znano, da so plačilo za to požrtvovalno in nesebično delo: nehvaležnoist, zavist, denunciacije, obrekovanja, lažne ovadflbe itd. Toda vse to ni navdailo s strahom agilnih delavcev, ki se trudijo za narodovo dobro m kaiterim je največikrat edino plačilo njih čista vest! Ne! Oplojeni v borbi z zakulisnimi rovarji, zavistneži in stremuhi, se posvečajosvojemu tihemu in vzvišenemu poklicu še z večjo vnemo in samozaitajevaiajem. Da je temu res tako, o tem se vsakdo od nas lahko z 'dneva v dan prepriča pri 'bližnjem ali daljnjem sosedu, če ni še bil deležen naštetih »poklionih dobrot« na lastni koži. Verjetno je tudi, da bi nam vedeli o tem mnogo povedati ifudi tovariši, ki so za,posloni na ljubljanski sekciji JUU in so po svojem položaju v kontaktu s prizadetimi trpini.  In tako se poraija samo od sebe eno najdelikatnejših vprašanj naše medsebojne stanovske ureditve, namreč vprašanje svobode našeiga izvenšokkega dela. Znano nam je še iz polpreifeklosti, da so se v premeščanja učiteljstva radi vtikali krajevni faktorji, ali bolj'© rečeno: krajevni mogotci. ki so učiteljevo izvenšolsko delo češče izrabljali v svoje pridobitne odnose s ipreprostim ljudstvom. Učitelj, ki je bil na večna moledovainja ali pTitožbe takšnih mogotcev končno le nameščen ali premeščen iz kraja, je bil. ka.jpa. ž'e tudi morailmo obvezen, vsaj spočetka, da je usmeril svoje izvenšolsko delo po všeči takšne peščice ljudi. če se ni hotel že prvi dan v kraju onemogočiti. Poznam pa primere, kako je na vse zadnje učitelj le obrnil brbet agilnemu udejstvovanju izven šole, ko je spoznal nečedne namene feh vaških tribunov, ki so si pričeli lastiti nekakšno kuratelo nad prosvetnim delom učitelja med marodom. Zgodilo se je že tudi, da je imel učitelj v tem tihem, a zato ;tem bol.j tragičnem boju za seboj vse preprosto in vdano ljudstvo, ali to mu ni moglo nuditi zadostne garaacije, da bi ne bil izpostavljen raznim šikanam, ki so mu jih za plačilo nesebičnega dela servirali užaljeni tribuni. največkrat celo v ofoliki anonimnih ovadb, podpisanih s številmimi ponarejenimi ali z lažno ptetvezo pridobl.jenimi podpisi neukega Ijudistvai. In kam nas naj vodi v bodočnosti ta pot razdvajanja? Oglejmo si za primer drugi stan na našem podeželju, ki je še v bližnji preteklosti užival poleg učiteljstva največje spoštovanje preprostega ljudstva: duhovščino. Ali ni bil in se't*r_>v«6dl tuTJ}'šmatral duhovnik pravi duhovni VbdHelj svojih k)?anWvse"dotlej, dokler ga hisb fazmere pahtiile V političn'6 sodfilbva1 njfe,'tOTčj v udejstvovanje -izveh 'fcčrkve? >'¦•¦ Kdo more torej povsfem' terri riuditi garancijo beiteljstvu', da ga rfe"čalca" VboffoČliosti ista usoda, če se ne bo njegovo izvenšolsko udejstvovanje zaščitijo z zakonom, ki mu bo obenerh hutfil všo tisto žaželjknd in prepbtrebno svobadio v dehi, za katerega se zahtevatk njegova aktivnost in duhovno vodstvo tega ali onega pokreta. Zakon o narodnih šolah navaja v § 1 odst. 3., da so narodne šole dolžne »širiti prosveto v narodu posredno in neposredno s sodejbVanjem z Vsemi lnitturiiinil tistanovami za riafodtto proSveCiVanjetf.' '(VSa 'naša'Podeželškadriištva z nacioiialnimi; soci&lnimi alikaritatiVnimi tendericami s"6 kultiir-tie ustahove za narodno prosvečivanje! Pripomnil jaž!} '§ 78 tč. 11. istega zakonapa nalaga učiteljsfvu tudi 'dblžriost »dlelovati'na riarodnem prbsvečevanju«. Nikjer pa ntšb te dolžhosti v zakonutudi komehtirane, tako da bo vesten učitelj, ki mu danes ze vsak vaški tribun gle- da na prste, hitel postati vsaj član, če ne že aktiven delavec vseh mogočih društev, ki pobirajo članarino (ka^'jte navsezadnje ft*d^ važnoHfče se"bo hotel izo-ghiti šikanam^vaških tr$linov. ¦ ' '•" ¦¦•• ' ^ ' ¦• ¦ UMDokler pa ne bo zajcon nudil učiteljstvu garancijb1 popohfe svotjdde v izvenffj>Jskem d^d'lučiterja;''lri- doktfcr-slr temu nj-i&Mmil udejstvovanju ne bo dal pečat spoštovanja in avtoritete z najvišjega mesta naše zakonodaje, dotlej obstoji možnost, da bo delaven tičitelj stal med dvema taboroma ljudi, od katerih- ga bo ediennosil na ramah, drugi pa ga bo besno sovražil ter ga od časa da časa tudi deraunciral pri oblasteh. Vaskim trlbunom ni dovolj, če se jim je učitelj pokazal sposobnega že na vseh poljih izvenšolskega udejstvovanja^irTče tudf vedo, da je 6n duša vsakega pokreta_"in dWištvenega življenja,' bi časflv le radi napravili iž' njega' tudfi. — babičo ... ' ;Tukdj'riaj hašia' org^nizacija'P©seže v boj za praViCe podežetake^Hičtteljstfva,' zahteva naj 3v"bbode V izveta&olškem delu ih v IV&dbče tvorr vsebirio' naših i*esoliicij, p'a bomo sebi in zanamcem opteji življenfsko 'pot Titfpbtrebftegrf šatja in trrija. ' •'; ¦¦ »-' • ' .. Lojze Zupanc