Vsem cenj. naročnikom, čitateljem ter prijateljem izven Slovenije želi »Slovenski gcspodar« — blagcslovljen Božič! Našim vrlim fantom vojakom, orožnikom, fiuančnim stražuikom in uslužbencem izven mej Slovenije želi »Slov. gospodar« vesele božične praznike ter srečno Novo leto! Zahvala. Podpisani Štefan Kocijan, posestnik v Martjancih, se javno zahvaljujem tipravi »Slovenskega gospodarja« za podporo 1000 Din, katera se mi je izplačala kot pogorelcu stanovanjske hiše in celoletnemu naročniku s plačano na¦ročnino lista »Slovenski gospodar«. — Priporočam vsem, da se naročijo na ta list in ga celoletno vnaprej placajo! Martjanci, dne 14. dec. 1932. Kocijan Štefan, posestnik. Šesičlanska vlomilska družba, ka- tero je zagrabila mariborska policija, je bila zadnje dni izročena sodišču. 6 mladih, že predkaznovanih fantov je zagrešilo po Mariboru 14 vlomov in nad 20 tatvin po zasebnih stanovanjih in ikrčmah. Le enemu izmed uzmovičev se je posrečil pobeg v Avstrijo. Radi uboja obsojen na i leta robije. V. nedeljo dne 18. septembra t. 1. je bil v Hamanovem vinotoču v Razvanju v vinjenosti in prepiru ubit 471etni železničar Jakob Klemenčič s Tezna. Uboja, ki je bil izvršen s sekiro tako, da je ubijalec usekal Klemenčiča dvakrat v vrat in od vratu do srca, je bil osumljen 46letni viničar Jožef Hojnik iz Razvanja, ki jc v preiskavi priznal, da je Jakoba Klemenčiča s sekiro enkrat v silobranu udaril, zanikal pa je, da bi mu bil prizadejal smrtne poškodbe in da je to moral storiti nekdo drugi od mnogoštevilnih pretepačev. Dne 16. decembra je pri razpravi tudi prvotno priznanje zanikal in je trdil, da je udaril Klemenčiča samo enkrat s kolom. Obsojen je bil na 4 leta robije, izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let in povračilo pogrebnih stroškov. Proti obsodbi je vložen priziv. Smrt otroka vsled opeklin. V Vukovskem dolu pri Jarenini se jc igralo 18letno dekletce v kuhinji pri štedilniku. Otrok je prevrnil po sebi lonec vrelega grisa, lcar je povzročilo tako hudo opekline, da je revše kmalu po prcvozu v mariborsko bolnico izdahnilo. Vlom. Pri Martinu Brumen, najemniku v Loki pri Št. Janžu na Dravskem polju, je bilo vlomljeno, ko so bili domači z doma. Vlomilci so odnosli oblcke in perila za 1500 Din. Izkopali in sodno raztelesili. V bolnico v.Ptuj je bil prcpeljan dne 12. t.m. Matija Peršuh iz Apač. Cez tri dni po prepeljavi je umrl v bolnlci in so g«. pokopali na pokopališču v Rogoznlcl. Ker so govorili, da mož ni umrl navadne smrti, $p ga izkopali dne 14. t. m. in se je vršilo sodno raztelesenje, ki je dognalo, da je dobil rajni udarec v trebuh ter je imel počeno lobanjo, vsled česar je krvavel v možganih Oblast preislcuje: Ikdo in zakaj bi ga bil udaril? Obsojeno krvavo dejanje. Dne 28. septembra sta godovala pri posestniku in krfimarju Mihaelu Leskovarju na Selah pri Pragerskem med drugimi posestnikov sin Franc Kovačič kot harmonikar in delavec Avgust Cafuta. Cafuta je pijan zaspal za mizo in ob 3. uri zjutraj ga je zbudil Kovačič, naj bi se vrnil z njim domov. Surovina je že ob tej priliki grozil muzikantu z nožem, radi tega se je odpravil Kovačič sam proti domu. Par korakov od Leskovarjevc krčme pa je že skočil nanj Cafute iz zasede ia ga prebodel na smrt s koso. Dne 14. decembra se je izgovarjal Cafuta pred senatom mariborskega okrožnega sodišča s silobranom, a jc lr bil obsojen na 8 let težke ječc. V pijanosti požigalec iastnega imetja. Franc Štrakl pri Kapeli se jc natreskal do nerazsodnosti žganja in je zažgal v pijariosti lastno hišo ter gospodarsko poslopje. Zgorela mu je krrna in neprc- tničnine. Hotel je še požgati svojo viniKarijo in očetovo hišo, kar so mu ljudje eabranili. Orožniki so ga komaj ukrotili in cdvedli v zapor. Avtomobil jc nevarno povozil 301etocga posestnika iz Malne. Revežu je popolnoma zmečkalo desno nogo in so ga oddali v bolnico v Ptuj. ©bstreiil jc iz neprevidnosti iz flobertovke Alojz Donaj pri Ptuju svojega tovariša Franca Kokota. Vsled pokvarjenega dimnika je izbrulinil požar v hiši posestnika Berločnika po domače Anzuka v Velunju pri Šoštanju. Poslopje je do tal pogorelo. Popravljamo. Jožef Flis ni bil ubit na Dobrni, ampak v sosedni občini in ni pri tem zločinu prizadet nobcden občan občine Dobrna. Kfesrepa. Obratovodja v državnem rudniku v Velenju Josip Mlckuš si je zlomil nogo in so ga oddali v celjsko bolnico. Sirr.šia smrt SOletne starke. 801etna starka Paiiar je posedala na državni cesti v občini Tolstivrh pri Dravogradu kočico. Soseda Potočnikova je našla revo zunaj na prostem vso golo in tako obžgano,<ja je sploh nibilo spoznati. Orožniška patrulja iz Guštajna je dognala, da Łi je starka zakurila v gašperju tik postelje. Iz pečice je preskočila iskra na posteljo, na kateri je sedela reva in se ji je užgala ohleka. Ko je zapazila nesrečo, je stekla z zadnjimi močmi kot živa baklja na prostp, ikjer je umrla v strašnih bolečinah, ker je na njej popolnoma zgorela zirnska obleka. Kofjo si ja zlomil v Trbovljah cerkovnik loške podružnice, ko jo nesel težek koš s Kleka domov in niu jc cpodrsnilo na strmini. Fanfcka ofesirelil po ueprevielnosti. Posestnika Janeza Pekolja v Artinanji vasi pri Novem mestu je poklical 131etni posestnikov sin Ivnu Mrvar, naj vzaiue pužko in ustrcli kragulja. Pfi basanju puške se je orožjc sprožilo in lovec je zauel mesto ptice roparice — dečka v desno stran kolka. Težk-o ranjenega so prepeljali v bolnico usmiljcnih bratov v Kandijo. Ufecj. Delavec na lcsnem skladišču g. Lenassija v Kamniku, Jakob Klcmenc, se je vračal pod noč na svoj dom v 01ševek. Na povratku je šel skozi vas Nevlje, kjer je v vinjenem stanju padel v apncnco in zmerjal lastnika, ker ni pokril jamc. Radi zmcrjanja ga ie neki 201etni fant s polenom tako obdelal, da je obležal nezavesten. Zdravnik je odredil drugi dan za tem prepeljavo v ljubljansko bolnico, ikjer je udarjeni vsled poškodb izdahnil. Napadalca so zaprli. Vlom v hotel »Triglav« na Bledu. V noči 13. decembra je bil izvršen vlom v hotel »Triglav« v Zaki. Hotel, ki je last g. Ivana Majerja, stoji na samem nekaj sto korakov od postaje Bled-jezero. Vlomilec, iki gotovo dobro pozna razmere, je prišel skozi vrata pralnice v klet, odkoder je odnesel 8 steklenic kisle vode. Iz-kleti je nato šel po stopnicah v gostilniški lokal, kjer je ukradel za 140 Din tobaka, okrog 100 Din v gotovini, 6 prtičev in električni likalnik. Nato je odprl pisarno, iz katere je vzel dva dežnika, dva zimska plašča, štiri pare nogavic in šal. Ker je pri tem poslu postal lačen, se je splazil tudi v knhinjo, kjer je pobasal lep kos pečenke, več kilogramov masti, suhega mesa in nazadnje še očala gospe Majerjeve. Nato jo je vlomilec popihal skozi glavna vrata na cesto in pustil vsa vrata odprta. Brat ubil in zaklal brata. V vasi Orehovci v župniji Kostanjevica sta se spoprijela sinova posestnice Gunde in sicer starejši 361etni in mlajši 241etni. Med metanjem še je posrečilo mlajše^ mu, da je zagrabil sveder za vrtanje kamenja in je z njim prebil starejšemu bratu iobanjo. Nezavestnemu je še prerezal vrat. Ubitemu in zaklanemu je odreklo cerkveno predstojniStvo ra^ di pret&klosti cerkveni pogreb. Maščevanje graničarja. V Javorniških Rovtah nad Jesenicami ie nr+""1il graničar Draškovič kaplara Mirka CveroviCa, ker mu je ikaplar giu^n, ua ga bo naznanil radi zaspanosti na straži. Draškovič si je po opravljenem krvavem dejanju sam končal življenje z ročno granato. Poslužite se čistilnega In flzikalnega kopališča OUZD v Marijlni ullcl št. 13. CisUlne ko-: peli za člajie od 2 Din, za nečlane pa od 3 Diri naprej. 1333 Za maslranje prl prehla]en|u, lenem krvnem tku in posebno prl revmatičnih bolečinali se že skozi 35 let najrajše vporablja kot zanesljivo domače sredstvo Fellerjev blagoclišeči Elsafluid. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih' ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 58 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, Savska banovina. Smnčarji, pozoi! Predno si nabavite kroje, čepice, sviterje, specialno perilo, rokavice, smučke kompletne ali samo pribor, termos-t steklenice, nahrbtnike, čevlje nepremopljive, Novi predsednik švice Edmund Schulthess. — Levo: Cesto samo za avtomobile so zgradili v Združenih državah med mestoma Je» sey in Newark. Cesta je stala 17 milijonov dolarjev. j:'jva nc-KŠka motorna ladja za prevnžanje petroleja. Ladja ima 18.000 ton, dolga je 165 m, gre 9 m lahko globoko in Siit^i-iio 22.730 kubičnih m petroleja. — Desno: Novo prekooceansko lctalo bo obratovalo na progi Paris-Njujork. jopice in vse drugo, kar smučarji rabite, obr- nite se na: Tfgovski dom Stermecki v Celju. Cenik zastonj. 1298 Špecialist za klrurgijo dr. černič Mirko, šef kir. odd. drž. bolnice, ordinira od 14.—16 ure (razven nedeljo in praznikov) v Ljubijani, Knafljeva 10 II, tel. 29—42. Zdravilni aparati: -višinsko sonce, diatermija, tonisatur, žarnica »Hala«, enterocleaner, »Radium-emanator«. Kfe so poieliiice? Veliko jih je že poslalo naročnino za leto 1933, Vi morda še ne, pa se vam bo položnica založila! Pošljite čimpreje 32 Din za celoletno naročnino! Din 16 Z& polletno in 9 Din za četrtletno! Važno je vedeti, da bodo v bodočem letu zavarovani za 1000 Din samo oni celoletni naročniki, ki bodo imeli tekom meseca decembra 1932 ali vsaj januarja 1933 plačano celoletno naročnino za leto 1933. Na vsak način ostanite zvesti »Slov. gospodarju«! Ob reki Chicanan na sredini pragozda južnoameriške države Venezuela v pokrajini Cuyuni so odkrili v najnovejšem času zlato žilo, ikoje bogastvo preikaša vse dosedanje najdbe zlata. Iz:raba zlate žile ne obeta nič manjšega dobička, fcaikor odkritje zlatega polja El-Callao, fci je privabilo svoj čas celi veletok iskalcev zlata v Guyano. Odkritelj žile je Anglež Summayor, ki je odkril z najbolj priprostimi pripomočki v 10 dneh in 12 nočeh 56 kg čistega zlata. Drugi, ki so sledili njegovim stopinjam, so našli brez tehničnih priprav 600 kg zlata. Cuyuni se imenuje refca, iki izvira na .venezuelskem ozemlju Sierre (pogorje) Imataka, se dotika mesta El Callao, tvori mejo med Venezuelo in angleško Guyano in namaka pretcžni del angleške ikolonije. Reka Cuyuni, ki je navzgor do El Callao plovna, daje ime venezuelskemu ozemlju med Sierra Imataka in Sierra Usupamo in sprejema blizu meje vodo Chicanan dotoka. Tara kaj leži tudi kraj zlate najdbe Angleža Summayora. Celotna pokrajina, ki je najlažje dostopna iz angleške Guyane, slovi v novejšem času kot najbplj na zlatu bogata v Venezueli. Stara, zlato vsebujoča cona, iki se posebno odlikuje glede bogastva in se imenuje Yuruari, leži na južnem pobočju Sierre Imataka in fijeno središče je El Callao. V letih 1884 do 1900 so pridobili iz žil v El Callao za 23 milijonov dolarjev zlata. Nato je pa pridobivanje nazadovalo in danes je zlata jama El Callao izčrpana. Iskalec zlata Summayor pa si ni pustil vzeti prepričanja, da bi ne bili dotoki reke Cuyuni in pred vsem reke Chicanan, ki teče skozi pragozd med gorovjem in mejo, kar se tiče zlata taiko bogati, kakor je bila sosedna reka Cuyuni v okolici El Callao. Treba pa še pomisliti, da teče Chicanan skozi najbolj nevarne in nedostopne pokrajine na zemlji. Težkoče, ikatere je moral zmagati omenjeni Anglež, da so je peljal po reki Chicanan, so bile ncpopisno velikc. Francoski inženei Aleksander Eiffel, ki je zcjradil v Parizu 300 m visoki železni stolp. Eiffel se je rodil dne 15. decembra 1832 in so slavili Francozi v tem mesecu stolctnico njegovega rcjstva. Pragozd ob reki Cuvuni in njegovih dotokih je še kakor cb veletoku Orinoco v deviškem — nedotaknjcnem stanju. Nastaja ter neha, da zopet nastane, a njegovo življenje prinaša potniku smrt in je za vsakega, ki ni mojster v prodiranju, neprekora51jiv. Nad glavo potnika se razprostira zelena streha iz listja. Vsemogoče srab^tje tvori grmovje, ki mrgoli papagajev, opic, kač, orjaških pajkov . in drugih prebivalcev Južne Amerike. Z višine opazujejo te živali s posmehom napore človeka, ki so trudi, da bi se prebil in preril skozi zahrbtni zid rastlin. Korenine visokih palm so ovite z nepremagljivo gošcavo bodečega trnja. Od starosti in viharjev podrena debla gnijejo po tleh. Najbolj oster nož v človeški.roki se kmalu skrba,' če si •mora potnik izrezovati pot — korak za korakoin. Ako se zgrudi ali onemore vsled prodiranja, se ga polasti z vso neusrniljenostjo džungla. Vročina je vsled mokroti.osti še neznosnejša, tla kar mrgolijo velikih ter najbolj strupenih kač, debela debla zapirajo pot in nudijo taborišča pi.mam, šakalom ter tapirjena, med tem ko se podijo okrog najbolj divje zveri in vampirji prhutajo in švigajo po mokrotnem zraku. Tako zgleda svct, po katercm je blodil Anglež Summayor, dokler se mu ni po«f>%čilo, da je izsledil lepega dne stezo otf peščeni reki, kjer je preiskal z najbolj priprostim orodjcm vsebino reke in je zadel nepričakovano naglo na zlato bogastvo, katerega niti odnesti ni mogel. f