(foto: Benjamin Kanjir) OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg .1 a ~1 3000 CELJE u _ SN00032 MILOJE RAJO! Predsednik skupščine Občine Čajetina Vedel sem, da je Slovenija urejena država, želel pa sem si to videti tudi v resnici. Moja predstava se je v praksi potrdila, vidim, da živite res v urejeni deželi, bil sem celo pozitivno presenečen, ker ste zgradili in uredili več, kot sem pričakoval. Spoznal sem, da so vaše občine zelo podobne naši občini, edina razlika je v tem, da so vaše občine decentralizirane, in mislim, to je moj vtis, da zelo dobro funkcionirajo. LETO XXXVIII, 25. AVGUST 2006, CEKA 298 SIT, 1.25 EUR ipd Tri desetletja j Ovčarskega ° ' praznika v Šmihelu nad lì Mozirjem Otvoritev apart hotela Natura v Lačji vasi STRAN 11 Zgornjesavnlska kmetijska zadruga Moztje z. o. o. trenerke hlače puloverji vetrovke spodnje | obuvala BLAGOVNfCÄ LJUBNO, tel.: 584 10 20 £ (pon. - pet.: od it do , 19. ure, sob.: 7. ■ 1g®bre) TEKSTIL GORNJI GRAD, tel.»84 30 36 (pon. - pet.: od 7. do . 18. ure, sob.: 7. -12. ure) Od 25« avg usta do 2« septembra 10% GOTOVINSKI POPUST! HabiT upravljanje s stanovanji, d.o.o. ISO 9001:2000 Q-387 Upravljanje s stanovanji Kersnikova 11, 3320 Velenje Tel.: 00386 (0)3 898 16 00 Internet naslov: http://www.habit.si Fax: 00386(0)3 587 57 56 Uprava: Zdenka Berlot - direktorica Posredovanje v prometu z nepremičninami Pisarne; Šaleška 18d, Velenje, Zadrečka 11, Nazarje Tel.: 00386 (0)3 897 51 30, nepremičnine GSM: 041/ 665-223 E-mail: habit.nepremicnine@siol.net PRODAMO - STANOVANJSKO HIŠO LOKACIJA: BOČNA VELIKOST: cca 120 m2 + 250 m2 zemljišča ETAŽNOST: P+E STAROST: obnovljena 1950 CENA: 18 MIO SIT oz. po dogovoru/ 75.112,67 € DODATNI OPIS: hiša v strnjenem naselju, zgrajena v starem slogu - oboki, ob hiši gospodarsko poslopje in drvarnica, streha bobrovec zamenjan pred 8 leti, obnovljena 33&Č kopalnica, v hiši so štiri sobe ^ , j} j (dve spodaj in dve zgoraj) ;* JT ,> + kuhinja, wc zunanji, ... Oglasi ©umom nm Zadruga mozirje ZA SOLARH iiSBFnw-ifi_____________________________________________________________________Tretja stran j KNJIŽNICA Mladi inmanj mladi vozniki Sprememba zakonodaje je omogočila mladoletnim osebam, da se lahko začnejo usposabljati za vožnjo avtomobila že pri starosti šestnajst let in pol. Ko mladoletni voznik opravi preizkus znanja pred komisijo v avtošoli, lahko po sedemnajstem letu do starosti osemnajst let in pol vozi v spremstvu druge osebe. Ta mora biti stara najmanj trideset let, imeti mora najmanj sedemletne vozniške izkušnje in ne sme imeti več kot pet kazenskih točk. Verjetno bodo v vlogi spremljevalcev nastopali starši oziroma skrbniki mladoletnikov ali člani sorodstva kot na primer strici, tete, bratje in sestre. Zanimivo pri tem je, da zakonodajalec ni predpisal zgornje starostne meje za spremljevalce, kar znajo nekateri mlajši vozniki izkoristiti v praksi in na sovoznikov sedež posaditi svoje dedke ali babice, ki sicer še imajo veljavno vozniško dovoljenje, vprašanje pa je, koliko so glede na svoje psihomotorične sposobnosti resnično sposobni nadzirati vožnjo neizkušenega voznika. Če ne prej, bo omenjeno vprašanje »na tapeti«, ko se bo zgodila prva prometna nesreča z udeležbo mladoletnega voznika in starejšega spremljevalca. Sicer pa tovrstna zakonska regulativa ni nič posebnega, v razvitih zahodnih državah imajo mladoletniki prav tako možnost opravljanje izpita že pred napolnjenim 18. letom starosti, se pa po posameznih državah predpisi nekoliko razlikujejo. V Veliki Britaniji, na primer, lahko mladinci začnejo samostojno voziti že pri sedemnajstih letih, verjetno zato, ker je vožnja po levi malce enostavnejša kot po desni. No, slednje vzemite bolj za šalo, tako kot smo mi vzeli sobotni odbojkarski turnir v Varpoljah, kjer smo se razvedrili v lepem ambientu tamkajšnjega športnega parka. Verjamem, da bo najmanj tako prijetno jutri v Termah Snovik, kamor peljemo avtobus izžrebanih bralcev. Reportažo z izleta pričakujte v prihodnji številki Savinjskih novic, v tokratni izdaji pa si preberite zapis o obisku kardinala dr. Franca Rodeta v Mozirju, poročilo z odprtja novega hotela Natura v Lačji vasi, intervju s predsednikom skupščine nekdaj pobratene občine Čajetina Milojem Rajovičem in še veliko zanimivih informacij. Prijetno branje vam želim! IZ VSEBINE: b* Intervju: Miloje Rajovič, predsednik skupščine Občine Čajetina.8 "Vlcersko" tekmovanje: Živa tradicija gozdarskega dela.9 Intervju: Franc Makovšek - "oldtimer" med poklicnimi šoferji v Zgornji Savinjski dolini ..15 Varpolje: Odbojkarski turnir Savinjskih novic.2 7 Aktualno: Se bodo mladi šoferji navzeli dobrih navad?...............4 Občina Gornji Grad: Nesojeni direktor zavoda za pospeševanje turizma kritičen do občine.... 6 Zgornja Savinjska dolina: Gostje iz Srbije očarani nad naravnimi lepotami......... ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 34, 25. avgust 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298 SIT, 1.25 EUR za naročnike: 268 SIT, 1.19 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. 0 MLADOLETNIKI ZA VOLANOM Se bodo mladi šoferji navzeli dobrih navad? Sredi avgusta je začela veljati določba zakona, ki prinaša pomembno zakonsko novost. Ta daje možnost mladim, da bodo pričeli s pridobivanjem vozniških izkušenj s predhodnim daljšim usposabljanjem že pred pridobitvijo vozniškega dovoljenja in preden bodo dopolnili predpisano starost za vožnjo vozil. Tako je mladim, ki so dopolnili 16 let in pol, po novem omogočeno, da začnejo z usposabljanjem v avto šoli. Tam bodo morali opraviti najmanj 20 ur vožnje in preizkus znanja pred komisijo avto šole. Z izpolnitvijo teh pogojev bodo lahko od svojega sedemnajstega leta dalje vozili s spremljevalcem na sopotnikovem sedežu. Z njim bodo lahko vozili osebni avtomobil ali štirikolo, dokler ne bodo opravili vozniškega izpita za vožnjo motornih vozil kategorije B oziroma največ šest mesecev po dopolnjenem 18. letu starosti. Potem roku pa bodo morali ponovno pred izpitno komisijo in po opravljenem vozniškem izpitu bodo vozniki začetniki vse do svojega 21. leta. in kdo je lahko spremljevalec? To je lahko eden od staršev, posvojiteljev, skrbnikov ali rejnikov mladega voznika, pa tudi njegovi stari starši, strici in tete, bratje in sestre, če s tem pisno soglašajo starši, skrbniki ali rejniki. Spremljevalec bo moral biti vpisan v evidenčni karton vožnje, kar bo opravil izpitni center. Star bo moral biti najmanj trideset let in imeti veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B najmanj sedem let ter v evidenci ne bo smel imeti več kot pet kazenskih točk. Seveda pa ni vse tako preprosto, kot se sliši. V obdobju, ko mladoletnik vozi s spremljevalcem, mora opraviti dve uri vožnje tudi z inštruktorjem. Prva učna ura je za oba, tako za mladoletnega šoferja kot njegovega spremljevalca, po treh mesecih vožnje, druga pa tri mesece od skupne učne ure vožnje z učiteljem. Po opravljeni uri se opravi analiza, kjer učitelj kandidata opozori na napake in svetuje, kako naj se vožnja odvija. Koliko bodo spremljevalci pri učenju svojih varovancev uspešni, so v številnih avtošolah skeptični. Prepričani so namreč, da inštruktorji vožnje pri svojem delu v avtomobilu lahko spremljajo kandidata in lahko predvidijo njegove napake, saj so za to dobro opremljeni z dodatnimi komandami in ogledali. Pri tem sojim v veliko pomoč tudi izkušnje in us- Naša anketa Mladoletni za volan Določba zakona, ki omogoča mladim, da že pred osemnajstim letom pričnejo s pridobivanjem vozniških izkušenj, nekaterim "kravžlja živčke" in povzroča skrb, drugim pa pomeni dobrodošlo dopolnilo k do sedaj uveljavljeni praksi, ko je vožnja z avtomobilom pred polnoletnostjo pomenila korak iz okvirov legalnega. Porajajo se različna vprašanja. Koliko so mladi, ki bodo dopolnili 16 let in pol, dejansko sposobni odgovorne presoje? Ali je pametno na mesto voznika že tako kmalu spustiti potencialne voznike, ali je res starost tista, ki igra odločujočo vlogo? Ali pa kot dober argument za to določbo stoji trditev, da so nevarni predvsem vozniki, ki jim manjka izkušenj, kar navsezadnje zajema tudi mlade voznike in bi tako pomenilo takšno nabiranje vozniških izkušenj le dodaten plus na poti do dobrega in odgovornega voznika. Robi Brinovšek, Mozirje Do neke mere prav, če že voziš pri takšni starosti. Toda to pomeni, da si aktiven udeleženec v prometu in da moraš prevzeti kar nekaj odgovornosti. Niso niti slučajno vsi mladostniki pri tej starosti dovolj odgovorni za kaj takega. Pa tudi praktično ne bo najbolj, kajti še vseskozi bo treba do osemnajstega leta zraven sebe imeti spremljevalca, se pravi, nikoli ne bo mogoča popolnoma samostojna vožnja -situacija bo podobna, kot bi rabil prevoz in nekoga, da te nekam zapelje. Najbolje bi bilo, da bi ostalo kar tako, kot je bilo do sedaj - možnost vožnje šele pri osemnajstih. Nežka Goličnik, Lepa Njiva To se mi zdi nesmisel, saj so mladostniki pri šestnajstih enostavno premladi - premalo odgovorni. Tudi spremljevalci imajo dosti večjo vlogo, kot je opazno na prvi pogled -lahko naučijo kaj dobrega, lahko pa privzgojijo tudi mnogo slabih voznih navad. Marko Janko, Mozirje Po mojeje bolje, če se počaka do osemnajstega leta. Če pričneš voziti že prej, si vseskozi vezan na nekoga. Sicer imajo nekateri veliko željo voziti že čim prej, a po mojem mnenju to ni smiselno, dokler nisi tudi pravno odgovoren sam zase. Aleš Kovač, Mozirje Če bo manj nesreč, potem sem takoj za to. Vsekakor pa bo treba nekaj spremeniti, mladi vozniki so preveč objestni. Z vidika izkušenj bi bilo to dobro, odgovorni so pa tudi že podobno. Navsezadnje pri teh letih že vozijo nekatera vozila; od motornih koles do traktorjev. Poleg tega pa bodo zraven imeli tudi spremljevalca, kar je pomembno dejstvo. Mateja Marinšek, Rečica ob Savinji Mislim, daje prav, da mladi pričnejo čim prej pridobivati izkušnje. Ko sem bila sama stara šestnajst let, sem si že želela voziti avto. Če bodo imeli pravega, dobrega spremljevalca, kijih bo znal usmerjati, bodo s tem mladi vozniki gotovo pridobili. Saša Verhovnik, Rečica ob Savinji Zdi se mi, daje še prekmalu. Že tako je veliko nesreč in mislim, da imajo šestnajstletnih v glavi še marsikaj drugega kotto, kako varno in odgovorno voziti. Ni prav, da že sedaj nekateri vozijo pred vožnjami z inštruktorjem in uradnim vozniškim izpitom, saj si s tem privzgojijo samo slabe navade. Mnogo mladih že sedaj vozi po stranskih cestah, pa s tem še ne postanejo dobri vozniki. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem posobljenost, medtem ko spremljevalec nima predelanega avtomobila in tudi ne tovrstnih izkušenj. Kljub temu pa bo spremljevalec moral poskrbeti, da bo vožnja z mladoletnikom potekala varno in nemoteno. Pritem bo moral bodoči voznik ravnati v skladu s prometnimi predpisi. Za prekršek, ki ga bo povzročil mladoletni voznik, bo sam odgovarjal po splošnih pravilih o odgovornostih, medtem ko bo za povzročeno materialno škodo odgovoren lastnik avtomobila v skladu s sklenjeno pogodbo o zavarovanju avtomobilske odgovornosti in pogojih zavarovalnice, kjer je ta sklenjena. Na notranjem ministrstvu so prepričani, da bodo tako mladi na ta način oblikovali navade, kijim bodo v pomoč na samostojni vožnji po opravljenem vozniškem izpitu. Sistem vožnje s spremljevalcem pri 17. letu pa naj bi po njihovem učinkovito preprečeval vožnjo pod vplivom alkohola ali droge. Mladoletniki bi tako tudi bolj dosledno upoštevali omejitve. Zmanjšalo bi se število nevarnih in objestnih voženj ter seveda tudi z njimi povezane prometne nesreče. V avtošolah se s to trditvijo ne strinjajo povsem, pomisleke pa imajo tudi starši. Dosedanja starostna meja 18 let je po mnenju številnih udeležencev v prometu ravno pravšnja, saj je v prometu potrebno zrelo razmišljati in preudarno ravnati. To pa se v številnih primerih ne more pričakovati od mladoletnikov. Kakor koli že, zakon je v veljavi, koliko mladoletnikov bo na naših cestah, pa je odvisno od njihovih staršev in seveda finančnih zmožnosti. Marija Sukalo ENGROTUŠ CELJE Nov trgovski center na Polzeli Družba Engrotuš je v sredo na Polzeli odprla nov trgovski center Tuš. V izgradnjo skoraj 2.000 kvadratnih metrov velikega objekta, v katerem je poleg supermarketa še več drugih trgovskih, gostinskih in storitvenih lokalov, so v družbi Engrotuš vložili 1,1 milijarde tolarjev, celjsko podjetje Ingrad Gramatpajeza gradnjo potrebovalo le pet mesecev. Supermarket Tuš z neto prodajno površino več kot 1.230 kvadratnih metrov kupcem na svojih policah ponuja več kot 15.000 živilskih in neživilskih izdelkov, kupcem pa je na voljo tudi bio kotiček. Za večje udobje nakupovanja so v Tušu poskrbeli tudi z več kot 200 brezplačnimi parkirnimi mesti. KF SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Ali denar od regresa porabite za dopust? Iz ankete je razvidno, da večina anketirancev denar od regresa ne porabi za dopust, ampak denar nameni za druge stroške, kar 14 odstotkov anketirancev pa regresa sploh ni dobilo. Ne 58% Tokrat nas zanima, ali se strinjate z novim zakonom, ki omogoča mladoletnikom vožnjo avtomobila? Vaš odgovor nam lahko zaupate v anketi, ki jo objavljamo na spletni strani www.savinja.com. Glasovanje bo potekalo do vključno torka, 29. avgusta 2006. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. VLADA RS PODPISALA POGODBE ZA IZVEDBO PROJEKTOV DALJINSKEGA OGREVANJA V MOZIRJU IN LUČAH Državne naložbe v lesno biomaso Na skupščini družbe Ekoen iz Mozirja sta pretekli teden državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor mag. Marko Starman v imenu slovenske vlade in družbenik Rok Suhodolnik podpisala pogodbo o dokapitalizaciji omenjene družbe. Država se je odločila za dokapitalizacijo zaradi izvedbe treh manjših sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v občinah Mozirje in Luče v okviru projekta GEF. Kapitalski vložek države v Ekoen, družbo z omejeno odgovornostjo, znaša dobrih 92 milijonov tolarjev. Po zaključku skupščine je bila podpisana še kreditna pogodba med Ekoenom ter Ekološkim skladom RS v višini 75 milijonov tolarjev. Pogodba o podelitvi nepovratnih sredstev ministrstva za okolje in prostor za izvedbo treh sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso je bila podpisana že predhodno. Projektom so dodeljena nepovratna sredstva v višini 92 milijonov tolarjev, celotna investicijska vrednost treh sistemov pa znaša 351 milijonov tolarjev. Naložbe vključujejo izvedbo dveh sistemov v Mozirju in enega v Lučah. V Mozirju se z izgradnjo dveh sistemov daljin- skega ogrevanja na lesno biomaso uresničuje cilj občine, da se na daljinsko ogrevanja priključijo vse javne stavbe ter drugi novozgrajeni objekti. V Lučah vidijo priložnost v izvedbi manjšega sistema, na katerega se bodo priključile javne stavbe, poslovni objekti in poslovno stanovanjski objekti. Ker je lokacija kotlovnice ob naselju stanovanjskih hiš, je predvidena izgradnja toplovodnega omrežja tudi do teh uporabnikov. Vsi trije sistemi daljinskega ogrevanja naj bi začeli obratovati novembra. Savinjčan BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borza je oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanič), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic@mra.si. http://eic.mra.si EIC-avg-17: Madžarsko podjetje, specializirano na področju postopkov žaganja, stavbnega mizarslva in proizvodnje dekorativnih pohištvenih elementov, nudi podizva-janje ali najem. EIC-avg-19: Madžarsko podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo industrijskih kotlov, parnih generatorjev, kovinskih dimnikov, skladiščnih zabojev, druge opreme za kotlovnice, išče podjetja za dogovore o podizvajalskih delih. EIC-avg-20: Francosko trgovsko podjetje, specializirano na področju proizvodnje embalaže za hrano, išče nove dobavitelje. EIC-avg-23: Madžarsko podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo pohištva: stenskih elementov, kuhinjskih omar, pisarniškega pohištva, išče sodelovanje na področju podizva-janja. EIC-avg-27: Romunsko podjetje, specializirano na področju svetovanja, tehnične asistence, raziskovanja in izdelave projektov na področju energetike, išče komercialno, tehnično in proizvodno sodelovanje. EIC-avg-29: Romunsko podjetje, specializirano na področju proizvodnje tekstilne konfekcije, pletenin in spodnjega perila, išče komercialno, tehnično in proizvodno sodelovanje. EIC-avg-31: Madžarsko podjetje, ki se ukvarja z oblikovanjem, proizvodnjo in prodajo lesenih igrač, išče partnerje za distribucijo in proizvodnjo novih izdelkov in skupno poslovanje. Nesojeni direktor zavoda za pospeševanje turizma kritičen do gornjegrajske občine ZAVOD ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA OBČINE GORNJI GRAD Na vprašanje, zakaj je nekaj dni pred uradnim nastopom službe direktorja Zavoda za pospeševanje turizma občine Gornji Grad odstopil od podpisa pogodbe, je Slavko Kobetič odgovoril suhoparno in kratko: »Finančni položaj občine še nikoli ni bil tako težak, kot je zdaj. Čebelarski praznik pa je bil utopija. Brez denarja se danes takšni projekti ne dajo uresničiti. Kaotično finančno stanje občine, popoln plačilni nered, nespoštovanje pogodb so bili glavni vzroki, da sem od ponujene službe odstopil.« Besede nesojenega direktorja gornjegrajskega zavoda za pospeševanje turizma gredo seveda na račun župana Tonija Riflja, kije, mimogrede, njegov strankarski kolega in brez katerega bi Kobetič gornjegrajsko turistično organizacijo gledal od daleč. S tem se strinja tudi župan Toni Rifelj, ki priznava, da zaradi Kobetičeve odločitve vlada na zavodu pravno čudno stanje. »Pogodbo o Kobetičevi zaposlitvi sem pregledal in jo z nekaj kozmetičnimi popravki vrnil direktorici občinske uprave, ki je vodila postopek. Pogodbo o Kobetičevi zaposlitvi bi moralo potrditi tudi ministrstvo za javno upravo. Sam ne mislim, da so bile priprave na Čebelarski praznik utopija, in mije iskreno žal, daje poskus ponovne oživitve propadel. Glede stroškov je bilo dogovorjeno, da bo Kobetič pripravil predstavitveni tekst Čebelarskega praznika, na podlagi katerega bi pridobivali sponzorstva sredstva. Moram reči, da se to ni zgodilo,« razlaga gornjegrajski župan in dodaja, daje želel k osmim milijonom tolarjev, kolikor je bilo zagotovljenega denarja za delovanje zavoda, z rebalansom dodati še dva, vendar je zaradi znanih dogodkov predlog pred sejo občinskega sveta umaknil. Slavko Kobetič: »Kaotično finančno stanje občine, popoln plačilni nered, nespoštovanje pogodb so bili glavni vzroki, da sem od ponujene službe odstopil.« (foto: EMS) Toni Rifelj: »Sam ne mislim, da so bile priprave na Čebelarski praznik utopija.« (foto: EMS) V vsakem primeru ostaja dejsh/o, da je mesto direktorja zavoda še vedno nezasedeno. Rifelj pravi, da bo svet zavoda na podlagi starega razpisa iskal novega direktorja, vsa zadeva pa naj bi se po njegovem razpletla v jesenskem času. Savinjčan SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Na pragu lokalnih volitev Na dvournem postanku seje 19. avgusta kombi, ki promovira stranko SDS, ustavil tudi v Mozirju. Namen akcijeje spomniti ljudi, da se približujejo lokalne volitve, ko bo zopet potrebno stopiti na volišča in za naslednje štiriletno obdobje izvoliti župane in občinske svetnike. Ob tej priliki seje predstavilo nekaj kandidatov, ki bodo v občini Mozirje sodelovali na občinskih volitvah na listi največje vladne stranke, torej Janševe SDS. Med mimoidoče so delili časopis Demokracija, reklamne materiale in vodo, ki je v vročem sobotnem popoldnevu prišla ravno prav. V tem tednu so se uradno pričeli postopki v zvezi s kandidiranjem potencialnih kandidatov za prihajajoče lokalne volitve. Akcij, kot je bila ta, bo zatorej v prihodnje še kar nekaj. Benjamin Kanjir Kombi stranke SDS je spomnil ljudi, da se približujejo lokalne volitve (foto: Benjamin Kanjir) PAPIRNICA BOHAČ V MOZIRJU Uvedli program art hobi V novi upravni stavbi v Podrožniku v Mozirju je 16. avgusta odprl papirnico samostojni podjetnik Iztok Vrtačič iz Nazarij. V njej so obiskovalcem na voljo šolske potrebščine, tiskovine, obrazci za podjetja in obrtnike ter številni drugi galanterijski izdelki. Vodja nove papirnice v Mozirju Viktorija Jeriček (v sredini) s sodelavkama (foto: Marija Šukalo) Tako je podjetnik Vrtačič k svoji papirnici Bohač v Nazarjah dodal novo v Mozirju. V njej so poleg ostale ponudbe uvedli tudi program art hobi, s katerim bodo zadovoljiti vse tiste, ki se ukvarjajo z različno umetniško dejavnostjo, naj sije to ljubiteljska ali profesionalna. Na njihovih policah bodo tako umetniki našli platna, stojala in seveda vse vrste barv, od tistih za steklo in svilo kottudi za platno ter vse vrste čopičev. Iztok Vrtačič seje na pot samostojnega podjetnika podal že pred osemnajstimi leti. Tedaj seje skusil kot gostinec in pozneje kot trgovec v živilski branži. Zaradi prevelikega obsega dela seje pozneje specializiral le na galanterijski del. Marija Šukalo OBISK DELEGACIJE IZ ČAJETINE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Gostje iz Srbije očarani nad naravnimi lepotami Vdnehod 16. do 18. avgusta se je vZgornji Savinjski dolini mudila na obisku 17-članska delegacija Občine Čajetina iz Srbije. Kot je znano, je omenjena srbska občina do osamosvojitve Slovenije na gospodarskem in družbenem področju sodelovala s takratno Občino Mozirje, po petnajstletni prekinitvi pa so bili formalni stiki znova vzpostavljeni lansko leto, ko je skupina Zgornjesavinjčanov obiskala Čajetino. Gostje iz Srbije so si ogledali galerijo v Nazarjah in se nato srečali s predstavniki gospodarstva, šolstva, kulture in športa iz občin Mozirje in Nazarje (foto: Ciril M. Sem) Ob tej priložnosti je bilo dogovorjeno, da v letošnjem letu njihova delegacija obišče Zgornjo Savinjsko dolino, kar se je zgodilo prejšnji teden. Delegacijo sta vodila namestnik predsednika občine Čajetina Milan Lazovič in predsednik skupščine občine Čajetina Miloje Rajovič, oba predstavnika mlade generacije, ki ni obremenjena s preteklostjo, pač pa jo zanima čim hitrejši gospodarski in splošni razvoj ter vključitev v evropske povezave. Delegacijo sta v sredo zvečer v Mozirju sprejela mozirski in nazorski župan Ivo Suhoveršnik in Ivan Purnat. V četrtek dopoldne so si gostje iz Srbije ogledali galerijo v Nazarjah in se nato srečali s predstavniki gospodarstva, šolstva, kulture in športa iz občin Mozirje in Nazarje. V Lačji vasi so prisostvovali odprtju hotela Natura, popoldan pa so izkoristili za ogled ostalih krajev Zgornje Savinjske doline vključno z Logarsko dolino. V petek dopoldne so si ogledali Podpredsednik občine Čajetina Milan Lazovič (drugi z leve) in predsednik skupščine občine Čajetina Miloje Rajovič (tretji z leve) na sprejemu pri mozirskem in nazarskem županu Ivu Suhoveršniku in Ivanu Purnatu (foto: Ciril M. Sem) Mozirski gaj in Alpski vrt na Golteh, obisk pa so zaključili s kosilom v Mozirju, na katerem niso skoparili s poh- valami na račun naravnih lepot in urejenosti doline, izrazili pa so tudi željo, da bi spet čim prej steklo sodelovanje med občinami. Prve priložnosti se kažejo na športnem in kulturnem področju, verjetno pa se bodo slej ko prej vzpostavili tudi kakšni poslovni stiki. Franci Kotnik GORNJI GRAD Obnova ceste na Križ ..... .--V Delni rekonstrukciji ceste skozi zaselek Križ bo sledila ponovna asfaltna preplastitev (foto: EMS) Vobčini Gornji Grad so pred dnevi začeli z delno rekonstrukcijo, kateri bo sledila ponovna asfaltna preplastitev, 750 metrov dolgega odseka občinske ceste od regionalne ceste Gornji Grad-Radmirje skozi zaselek Križ. Po besedah direktorja tamkajšnjega komunalnega podjetja Jožeta Pozniča bodo dela končana najkasneje do sredine prihodnjega meseca. Približno 20 milijonov tolarjev vredno investicijo bodo pokrili iz dodatnih namenskih sredstev za gospodarsko infrastrukturo, katere je zagotovilo ministrstvo za regionalni razvoj in lokalno samoupravo. Savinjčan GARANT POLZELA Nov program kvalitetnih kuhinj Dana & Diana Pohištveno podjetje Garant s Polzele je pred nedavnim plasiralo na trg nov program kuhinj Dana & Diana, ki so pozicionirane v srednji kakovostni in cenovni razred ter predstavljajo zelo ugodno kombinacijo med ceno in kvaliteto. Na voljo so vdveh barvnih izvedbah - jesen/natur in jesen/lužen. Vrata kuhinj so izdelana iz kakovostnih MDF plošč, viseči stekleni elementi ter predalniki pa so na voljo tudi v bordo/rdeči in barvi vanilije. V Garantu zagotavljajo, da so dobavni roki kratki, ker imajo kuhinje na zalogi, v živo pa si jih je mogoče ogledati v njihovi industrijski prodajalni na Polzeli, kjer kupcem nudijo tudi brezplačno dostavo in montažo. Kuhinje Dana & Diana so na voljo tudi v večjih salonih pohištva po Sloveniji. Delovni čas industrijske proda- jalne Garant na Polzeli, kjer poleg kuhinj nudijo tudi pohištvo za opremo spalnic, otroških in mladinskih sob, dnevnih sob, predsob, omare, kosovno pohištvo, sedežne garniture, jedilnice in vzmetnice, je od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Telefonski številki: 70 37 130 in 70 37 131. Vsi pohištveni programi so na zalogi, cene zelo ugodne, nudijo pa tudi hitri kredit v vrednosti do 300.000,00 SIT. Promocijsko sporočilo PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ČAJETINE AAILOJE RAJOVIČ »Prihodnost je v mladih ljudeh...« Občino Čajetina v Srbiji, ki leži dobrih dvesto kilometrov jugozahodno od Beograda, tvori dvajset krajevnih skupnosti s skupno 15.700 prebivalci. Predsednik skupščine občine Čajetina Miloje Rajovič, 31-letni diplomirani inženir proizvodnega menedžmenta, sicer zaposlen v javnem podjetju Železnice Srbije kot izvršni menedžer za logistiko, pripada generaciji mladih politikov, ki se ne ukvarjajo s preteklostjo, ampak neobremenjeno razmišljajo o prihodnosti in možnostih mednarodnega sodelovanja. - Kakšni so vaši vtisi po skoraj treh dneh bivanja v Zgornji Savinjski dolini in kaj ste pravzaprav pričakovali, ko ste prihajali na obisk v Slovenijo? Vedel sem, daje Slovenija urejena država, želel pa sem si to videti tudi v resnici. Moja predstava seje v praksi potrdila, vidim, da živite res v urejeni deželi, bil sem celo pozitivno presenečen, ker ste zgradili in uredili več, kot sem pričakoval. Spoznal sem, da so vaše občine zelo podobne naši občini, edina razlika je vtem, da so vaše občine decentralizirane, in mislim, to je moj vtis, da zelo dobro funkcionirajo. Menim, da moramo tudi mi v Čajetini decentralizirati krajevne skupnosti in začeti z njimi posamično komunicirati ter graditi tisto, kar si želijo, v obojestransko zadovoljstvo. - Naši starejši bralci se verjetno spominjajo, da je bila občina Čajetina pobratena z bivšo občino Mozirje, mlajši bralci pa vaše občine zagotovo ne poznajo. Kako bi jo na kratko predstavili? Občina Čajetina seje v zadnjih petnajstih letih hitro razvijala. Pri tem mislim zlasti na gradnjo objektov na Zlatiboru. Predvsem so se gradili apartmaji visoke kategorije, toda to niti ni toliko občinski interes, naš osnovni interes so hoteli visoke kategorije, s katerimi želimo privabiti k nam turiste visoke kategorije, tudi iz Slovenije in ostalih evropskih držav. Poleg tega želimo urediti športne objekte, kajti obstaja velik interes športnikov iz našega območja, zlasti nogometašev, ki so odšli v tujino in zaslužili denar, da se sedaj vrnejo na Zlatibor, zgradijo hotele in športne objekte ter pripeljejo svoje prijatelje iz tujine na priprave. Poleg tega na Zlatiboru s pomočjo Kraljevine Norveške gradimo čistilno napravo za čiščenje odpadnih voda v vrednosti okrog 2,5 milijona evrov. Veseli nas, da smo dobili podporo Vlade Republike Srbije za gradnjo plinovoda, to je prav tako eden večjih projektov, omeniti pa je treba še gradnjo cestne infrastrukture, ki pred tem več let ni bila obnovljena in jo sedaj obnavljamo po odsekih. Obnavljamo tudi javno razsvetljavo, kanalizacijo in vodovod. - Kakšno pa je stanje na področju kmetijstva in gozdarstva? 18. maja letos smo sprejeli strategijo ekonomskega razvoja občine. To je dokument, iz katerega bodo izhajali vsi ostali pomembni dokumenti. V tej strategiji je navedeno, da sta osnovni usmeritvi razvoja Zlatibora turizem, na katerem že delamo, in kmetijstvo. Ko omenjam kmetijstvo, mislim predvsem na živinorejo, saj je Zlatibor znan po vzreji govedi, ki se pase v zdravem okolju in se hrani z zdravo hrano. Naša klavnica je ena od dveh v Srbiji, ki ima certifikat za izvoz v nekatere od zahodnoevropskih držav, in upam, da bo naš pršut kmalu dobil tudi geografsko zaščito. - Na osnovi tega, kar ste videli in slišali med obiskom v Zgornji Savinjski dolini, kje, menite, bi bilo mogoče najprej vzpostaviti sodelovanje? Za nas bi bilo vsekakor dobro izkoristiti vaše izkušnje, res pa je, daje vsaka sredina specifična, ima svoje karakteristike, zato vsega, kar smo videli tukaj, ne moremo prenesti k nam, lahko pa iz vaših izkušenj potegnemo, kar je najbolj pozitivno. Na začetku bi bilo morda dobro organizirati srečanja predstavnikov osnovnih šol, da vzpostavimo stike med mladimi, kajti prihodnost je v mladih ljudeh. - Rekli ste, da si želite povečati obisk pefične-jših tujih turistov, kakšna pa je sedaj struktura obiskovalcev vašega območja? Večinoma so to gostje iz Srbije, iz Beograda, Novega Sada in večjih urbanih sredin, kjer so boljši materialni pogoji, poleg tega pa prihajajo tudi turisti iz okoliških dežel, iz BIH in Črne Gore, ter manjše število turistov iz Zahodne Evrope. Skupaj z Vlado Republike Srbije smo že začeli z obnovo letališča Ponikve na območju sosednje občine Užice, saj menimo, daje prava rešitev za tuje turiste, da lahko pristanejo na bližnjem letališču, nato pa so v dvajsetih do tridesetih minutah na Zlatiboru. Poleg tega smo objavili javni razpis za obnovo smučarskega centra Tornik, ki je bil porušen v bombardiranju leta 1999. Med zainteresirani investitorji bomo izbrali tistega, za katerega bomo ocenili, da bo največ prispeval naši lokalni skupnosti. Želimo si zlasti tuje investitorje, ki se že ukvarjajo s smučarsko dejavnostjo, ki imajo strokovno znanje in tudi materialno zaledje. - Tudi v naši dolini se v zadnjem času relativno veliko investira v turizem. Bivate v hotelu Benda, ki je bil odprt šele pred nekaj leti, bili ste na otvoritvi novega hotela Natura v Lačji vasi. Zgornja Savinjska dolina vidi svojo perspektivo v turizmu, toda dejstvo je, da turistična infrastruktura še ni dovolj. Potrebna je vsebina, aktivnosti, prireditve... Na kakšen način vi poskrbite, da turistom, ki pridejo k vam, ni dolgčas? Gre za bislvo ukvarjanja s turizmom, ki gaje lepo pojasnil g. Sukič, lastnik hotela Natura, koje izrazil željo, da se mu pridružijo še drugi zainteresirani investitorji in vložijo svoj denar. Samo skupaj lahko sodelujemo vturizmu kotglobalni dejavnosti, samo skupaj lahko organiziramo sprejem večjega števila obiskovalcev in samo skupaj lahko nudimo zanimive vsebine, ki bodo animirale goste, da bodo ostali. Pri tem mislim zlasti na kulturne prireditve, ogled lokalnih znamenitosti in ponudbo športnih aktivnosti. - Katere so vaše kulinarične posebnosti, po katerih ste znani v Srbiji in izven nje? Imamo sir in kajmak, omenil pa sem tudi že zlat-iborski pršut, ki se suši na nadmorski višini okrog tisoč metrov, kjer so močni zračni tokovi. Omeniti moram še koruzni kruh, tukaj ga nisem imel priložnosti poskusiti, čeprav ga verjetno pečete tudi pri vas. Ko pridete k nam, boste lahko poskusili vse te proizvode, ki sem jih omenil. - Glede na predloge na včerajšnjem srečanju v Nazarjah je mogoče pričakovati, da se bo sodelovanje kmalu nadaljevalo? Upam, da bomo v najkrajšem času začeli s sodelovanjem osnovnošolcev in športnih ekip, vsekakor pa vabim tudi predstavnike občin in gospodarstvenike, da nas čim prej obiščejo in da se pogovorimo o možnostih medsebojnega sodelovanja. Pogovarjal se je Franci Kotnik PARTNERSTVO DOBROT BREZ MEJA Poenotena kakovost in večja razpoznavnost izdelkov podeželja Projekt Partnerstvo dobrot brez meja, ki poteka v okviru programa Interreg lil A Slovenija - Avstrija je čezmejni projekt na področju povezovanja blagovnih znamk vobme-jnem prostoru. Z njim je nosilec projekta Razvojna agencija Sora d.o.o. ob sodelovanju s kmetijsko gozdarskimi zavodi slovenske gozdarske zbornice Kranj, Celje, Maribor, Murska Sobota, Ruj, Savinjsko-šaleško območno razvojna agencijo, Celk - centrom za razvoj podeželja in avstrijskim Mostbarkeiten želei med sabo povezati dobrote, ki se skriva- jo pod različnimi imeni regionalnih blagovnih znamk. Tako so povezali šest obmejnih regij, Gorenjsko, Koroško, Pomursko, Podravsko, Savinjsko-šaleško in Spodnjo Koroško na avstrijski strani, kjer so se oblikovale različne regionalne blagovne znamke. Pri nas sta to Latvica s Solčavskega in Flosarska rihta. Blagovne znamke pod svojim imenom skrivajo različne visokokakovostne dobrote, ki so značilne za posamezno regijo, in sicer od različnih pekovskih in mlečnih izdelkov, izdelkov iz sadja, zelenjave, do izdelkov domače in umetnostne obrti... Po besedah predstavnic razvojne agencije Sore Julije Primožič in Sav-injsko-šaleške območne razvojne agencije Savinja Cvetke Mavrič je cilj projekta, da preko povezovanja blagovnih znamk in nosilcev dosežejo poenoteno kakovost in večjo razpoznavnost izdelkov s podeželja ter povečajo učinkovitost organiziranega trženja produktov. Na ta način bodo okrepili sodelovanje med podeželskimi in mestnimi območji in prispevali k razvoju obmejnega območja. Z namenom povečati razpoznavnost izdelkov s podeželja in njihove promocije so bile izvedene različne predstavitve v Slovenj Gradcu, St. Paulu v Avstriji, v Škofji Loki. V naši dolini pa so se kmetije, ki se ukvarjajo z različnimi dopolnilnimi dejavnostmi predstavili v okviru razstave Poletje skozi cvetje v Mozirskem gaju. Projekt finančno podpira Evropska unija in Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Marija Šukalo VLCERSKO" TEKMOVANJE NA ŠMICI Živa tradicija gozdarskega dela V Lučah ob Savinji so v okviru občinskega praznovanja pod strokovnim vodstvom gozdarjev nazorske območne enote zavo- da za gozdove pripravili sekaško tekmovanje za Mlačnik - Voler-jev memorial. Številni gledalci so tudi tokrat dokazali, da je merjen- Na lučki Šmici se je pomerilo 30 tekmovalcev in 3 tekmovalke (foto: Gregor Štancar) je moči z motorno žago in dokazovanje spretnosti med gozdnimi delavci lučka tradicija. Po napetem tekmovanju je med posamezniki postal zmagovalec domačin Anton Planinšek, ekipno pa je slavila tekmovalna trojka Šoštanj - Duseti. Tekmovanja gozdnih delavcev še zdaleč niso namenjena samo rezultatskemu dokazovanju, bolj je pomembno znanje o varnem in učinkovitem delu v gozdu. Na lučki Šmici se je pomerilo 30 tekmovalcev in 3 tekmovalke. Kot omenjeno je skupni zmagovalec Anton Planinšek (Luče - Krnica), drugo mesto si je »prižagal« Stanko Goličnik (Šoštanj - Duseti), tretje mesto pa je pripadlo njegovemu kolegu iz ekipe Jožetu Podvratniku. Med lučkimi »vl-cerkami« je bila najboljša Berta Voler, pred Pavlo Voler in Natašo Zamernik. Ekipno zmago so si priborili gozdni delavci, ki so tekmovali za Šoštanj - Duseti (Stanko Goličnik, Jože Podvratnik, Janko Mazej), pred ekipo Krajevne enote Ljubno (Janez Solar, Andrej Solar, Jure Solar) in ekipo Luče -Krnica (Anton Planinšek, Ivan Voler, Boštjan Zagradišnik). Savinjčan Občina Ljubno objavlja na podlagi 87. in 90. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/ 2003) in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/2004 in 34/2004) JAVNI RAZPIS za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem v Občini Ljubno Predmet razpisa: - dvosobno stanovanje v mansardi, številka 11, v izmeri 45,46 m2 v stanovanjski hiši Janezovo polje 20, Ljubno ob Savinji. Razpisni postopek: 1. Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki imajo stalno bivališče v Občini Ljubno in so državljani Republike Slovenije. 2. Čas razpisa je od 25.8.2006 do vključno 10. 9. 2006. 3. Razpisne pogoje in obrazec za vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Ljubno, Cesta v Rastke 12,3333 Ljubno ob Savinji. 4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vloži v razpisnem roku po pošti ali osebno v zaprti kuverti s pripisom 'Vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja - NE ODPIRAJ' na naslov: Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12,3333 Ljubno ob Savinji. Dodatne informacije lahko dobite osebno ali po telefonu 03/839-17-70 na Občini Ljubno. Občina Ljubno PLANINSKO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Naporen vzpon, poplačan s čudovitim razgledom Veselje članov Planinskega društva Rečica ob Savinji po osvojitvi vrha Monch REČICA OB SAVINJI Po Žabji poti na koncert Bliža se zadnja avgustovska nedelja in s tem termin, kije že skoraj tradicionalno rezerviran za poletni koncert v čudovitem naravnem okolju, v Blateh v neposredni bližini Rečice. Koncert bo v nedeljo, 27. avgusta, ob 16. uri. Rečiški organizatorji, Kulturno-umetniško drušlvo Utrip ob sodelovanju zgasilskim drušlvom in lovsko družino, so letos v goste povabili Tamburaše s Polzele. Gre za zasedbo, ki v krajih Spodnje Savinjske doline večkrat nastopa tako na različnih prireditvah kot revijah. V »naših koncih« so tamburaši še precej neznani in ponuja se prilika, da njihovo glasbo bolje spoznamo. Tamburaši bodo igrali pretežno slovenske ljudske pesmi, tako da se jim bo dalo v Blateh tudi na glas pritegniti. Sicer bo to pri- lika tudi za spoznavanje tamburic, ki bodo v gozdu zvenele povsem drugače, kot smo vajeni. Obeta se imeniten dogodek in koncert, ki ga ne gre zamuditi. Tudi letos organizatorji naprošajo obiskovalce, naj se proti prizorišču podajo peš in si tako privoščijo prijeten nedeljski sprehod. Pot z različnih strani bo dobro označena, primerna pa je za vse sprehajalce. V Blate je možno priti tudi iz Mozirja preko Brdc, po tako imenovani Žabji poti. V prijetnem zavetju gozda ob Žabjekih bodo organizatorji seveda poskrbeli tudi za hrano in pijačo. Vabljeni vsi, ki so jim takšna doživetja v veselje. V primeru dežja bo koncert teden dni kasneje, v nedeljo, 3. septembra. Marija Šukalo Sedem članov Planinskega društva Rečica ob Savinji se je konec julija v okviru vsakoletne akcije K - 3000 podalo na štiridnevni izlet na Monch, ki leži v Švicarskih Alpah. Prvi dan so se z avtomobili peljali do Launtenbrunena pod znamenitim Wengnom. Pot so nato nadaljevali z vlakom do Jungfraujocha (3.450 m) po podzemni železnici čez steno Eigerja in ledenika Ice-meer. Opoldne so prišli do koče na Mönchjochhütte (3.650 m), kjer so izkoristili dan za počitek in aklimatizacijo. S krajšimi turami so se privajali na višino. Tretji dan zgodaj zjutraj so odpravili na vrh v dveh navezah. Pri nadmorski višini 3.800 m so si nataknili dereze in se povezali med seboj z vrvjo zaradi možnosti zdr- sa. Sledil je izrazit greben s skoraj 75-stopinjskim naklonom. Vseskozi so morali biti izredno pazljivi, saj je obstajala nevarnost, da bi se greben zaradi nenadne otoplitve podrl. Pomagali so si tudi s cepini. Po dobrih dveh urah hoje so prišli na težko pričakovani cilj. Bili so nagrajeni s čudovitim razgledom na največji ledenik v Alpah, Aletch gletcher in venec vrhov Bernskih Alp. V dolino so sestopili še isti dan (zaradi črede kravje imel vlak zamudo), in se polnih lepih vtisov vrnili domov. Štefan Matjaž - Stepa PUSTOPOLJSKA NOČ Najpomembnejša pogovor in prijazna beseda Vaščani Pustega Polja so tretjo avgustovsko soboto organizirali prireditev Pustopoljska noč. Tako so poimenovali druženje vaščanov na 4. vaškem pikniku, kjer se skupaj družijo in poveselijo. Pustopoljske prijateljice so se skupaj družno zavrtele v ritmih prijetne glasbe (foto: Marija Šukalo) Po besedah »krivcev« za srečanje, Staneta Flereta in Barbare Tratnik, kije odstopila svoje dvorišče za rajanje, so v preteklosti v Pustem Polju prevladovali le prepiri. Svoj prav so vaščani iskali celo na sodiščih. A to je sedaj preteklost. S srečanjem, ki prerašča v tradicionalno, dokazujejo, da sta dogovor in prijazna beseda pomembnejša. Zato so medse povabili tudi tiste Pustopoljce, ki so svoje domovanje našli izven domačega kraja. Zbrala se je skoraj vsa vas, po neuradnih podatkih je manjkala le peščica tistih, ki jim je bolezen ali kakšna druga obveznost to preprečila. Družno so poprijeli za delo ter pripravili gostijo, na kateri ni manjkalo jedače in pijače. Pozabili niso niti na sladkosnede in otroke, zanje so spekli obilo sladkih dobrot. Srečanja prijateljev, ki se znajo skupaj družno zavrteti, se je udeležil tudi župan občine Nazarje Ivan Purnat. Marija Šukalo LETNI TABOR REŠEVALNIH PSOV Kinološka zveza Slovenije - Enota reševalnih psov in Kinološko društvo Zgornje Savinjske doline Mozirje organizirata v času od 23.8. do 27.8.2006 na društvenem vadbišču v Varpoljah 13. letni tabor reševalnih psov Slovenije. Prijavljenih je 108 vodnikov s svojimi psi, usposabljanje pa bo potekalo na širšem območju Zgornje Savinjske doline. Kontaktna oseba Ferdo Hrovat 041-324-367. KD Zgornje Savinjske doline Mozirje OTVORITEV HOTELA NATURA V LAČJI VASI Še en turistični biser Zgornje Savinjske doline Zgornjesavinjčani smo od četrtka prejšnjega tedna bogatejši še za en turistični biser, nov hotel v Lačji vasi. Apart hotel Natura so odprli z vsem sijajem in v slogu »razvajanja hotelskih gostov«, ki je poleg užitkov v neokrnjenem naravnem okolju, vodilna filozofija investitorja, ki je vložil v objekt svoje znanje, poslovno tveganje in velika sredstva. Otvoritev se je pričela s sprejemom gostov, poslovnih prijateljev in partnerjev ter prijetnim kulturnim programom. Zapele so ljudske pe- možnostsodelovanja med partnerji iz turistično gostinske dejavnosti, ustanovami in občinami v tem okolju. Dva milijona evrov vreden Darko Sukič: »Moji občutki ob tem srečnem dogodku so nadvse lepi, moja pričakovanja so se po skoraj devetih letih le uresničila, za menoj in za nami je garaško delo in iskanje rešitev. Zdaj se bo začelo tisto pravo delo, ko bo vsaka dobra ideja našla svoje mesto in bo nagrajena. Zavedam se odgovornosti pri nadaljevanju in oplemenitenju hotelske investicije, vendar ob želji in veselju, kiju čutim ob današnjem dogodku, to ne bo nepremagljiva ovira. Hotel Natura je naravni produkt sredi čudovite narave, zato vem, da bo zadovoljil mnoge, na koncu upam, tudi mene in moje najbližje.« Rezanje traku so opravili (od leve): nadzornik gradnje gradbeni inženir Tomo Studnička, lastnik Darko Sukič in direktor hotela Darko Halužan (foto: Jože Miklavc) vke Pušeljc in Alenka Godec. Otvoritev hotela je vodila televizijska voditeljica Ljerka Bizilj, kije spretno povezala poslovni in zabavni del prireditve. Mojca Finkštje v imenu Turistično informacijskega centra in Turističnega društva Mozirje gostom med drugim predstavila vpetost novega hotela v turistično in gostinsko ponudbo doline. Direktor hotela Natura Darko Halužan je predstavil hotel in možnosti bivanja v njem. Natura ima na voljo 70 ležišč v 15 luksuzno opremljenih apartmajih s prestižnim »predsedniškim« apartmajem, 14 parkirišč v zgradbi hotela, wellness center, dve finski savni, turško, parno in infra savno, solarij ter bazen. Pri njih bodo poskrbeli tudi za ročno masažo, pedikuro in manikuro, reka Dreta pa v poletnih mesecih nudi možnost osvežitve ob naravnem kopališču. Darko Sukič, lastnik in direktor podjetja Caffe-Tropic iz Žalca, ki je zgradilo hotel Natura, je poudaril objekt, ki je za zdaj še v precejšnji lasti bank, kot seje pošalil Sukič, mora vplivati na razvoj in zavest lokalnega in širšega okolja. Zahvalil se je vsem krajanom Lačje vasi in okolice, družini Burger ter številnim drugim ljudem, ki so mu bili v po- V mesecu avsustu praznujeta 6. rojstni dan Job Slemenšek in 4. rojstni dan Klara Slemenšek iz Ljubije. Bodita zdrava, pridna in vesela, da bi še naprej lepe pesmice pela, da bosta očka in mamica vaju rada imela, da bosta rekla Job in Klara sta "srčka najina". Vse najboljše za vajin rojstni dan vama želijo ata, mama in stric Primož. moč in ga pri gradnji vzpodbujali. Čestitke in dobre želje ob pričetku obratovanja je Darku Sukiču namenil tudi župan občine Nazarje Ivan Purnat, hotel pa je nato blagoslovil župnik Franci Kovše iz Nazarij in zaželel gostom ter zaposlenim dobro počutje in uspešno poslovanje. Jože Miklavc Gostom so na otvoritvi predstavili zaposlene v hotelu - natakarje, kuharice in drugo osebje (foto: Jože Miklavc) ŠMIHEL NAD MOZIRJEM Kardinal Rode obiskal dom svoje gospodinje V Nazarjah in Šmihelu nad Mozirjem seje 20. avgusta nepričakovano mudil edini slovenski kardinal dr. Franc Rode, ki kot prefekt kongregacije za ustanove posvečenega življenja deluje v Vatikanu. Po darovani sveti maši v samostanu sester Klaris v Nazarjah se je na obed podal v Šmihel nad Mozirjem, natančneje k Povhovim, na rojstni dom njegove gospodinje sestre Barbare. Sestri Barbari se je kardinal dr. Franc Rode zahvalil za vso skrb, ki jo vlaga v vodenje gospodinjstva v Vatikanu (foto: Benjamin Kanjir) Pri Goličnikovih, po domače pri Povhu, seje pred kosilom zbralo vse ožje sorodstvo. Pričakovanje je bilo veliko, saj tako visokega obiska hiša še ni sprejela, pa čeprav sredi zaselka Jazbine stoji že od častitljivega leta 1858. Kljub temu posebne nervoze ni bilo, saj je sestra Barbara domov sporočila, da je kardinal povsem preprost človek in naj ga kot takšnega tudi sprejmejo. Ob svojem prihodu je dr. Rode pozdravil vse zbrane, se z njimi rokoval in z vsakim spregovoril par besed. Velika kmečka miza, okoli katere so se zbrali zavoljo obeda, je bila polna kmečkih dobrot, ki so pričale o gostoljubnosti domačih. Med kosilom seje kardinal zahvalil vsem za gostoljubje, še posebno sestri Barbari, ki že več let skrbi za njihov dom v Vatikanu. Zahvala je bila Zahvala je bila namenjena tudi domačinu patru Bernardu, ki že več let skrbi in vodi skupnost bratov frančiškanov na Sveti Gori nad Novo Gorico (foto: Benjamin Kanjir) namenjena tudi patru Bernardu, ravno tako enemu izmed številnih Povhovih otrok, ki že več let skrbi in vodi skupnost bratov frančiškanov na Sveti Gori nad Novo Gorico. Po obedu je visoki gost najprej obiskal domačo kapelo, nato pa se je odpeljal do župnijske cerkve sv. Mihaela v Šmihelu nad Mozirjem. Ogledal si je njeno notranjost in prisluhnil razlagi domačega župnika Sandija Korena. Ravno v času tega vikenda je v kraju potekal tradicionalni Ovčarski praznik. V sklopu prireditev je potekala tudi razstava kiparskih, rezbarskih in likovnih del, ki so v tednu pred prireditvijo nastala v rezbarski koloniji v Šmihelu. Kardinal si je razstavo z zanimanjem ogledal, se pogovoril z umetniki in pohvalil njihovo delo. Kardinal Rode je pred odhodom pohvalil gostoljubje in prijaznost, kije je bil deležen s strani vseh, s katerimi seje v parih urah druženja srečal. Prav gotovo pa je bil hvaležen tudi sestri Barbari, zavoljo katere je obiskal zelene kraje pod Mozirsko planino in tako spoznal preproste ljudi v še neokrnjeni naravi. Benjamin Kanjir ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO NARAVE Razstava hroščev Menine planine v Motniku Od ponedeljka je vdvorani doma kulture vMot-niku na ogled razstava »Hrošči Menine planine«, ki sta jo s pomočjo dr. Božidarja Drov-enika pripravili kranjska in celjska območna enota Zavoda RS za varstvo narave. Obiskovalci si lahko ogledajo več kot 150 vrst hroščev iz štirideset različnih družin, organizatorji pa so poskrbeli tudi za otroke, saj se ti lahko zabavajo s sestavljanjem makete hrošča. Razstava je odprta do nedelje od 9. do 19 ure. Glavnina podatkov in gradiva o razstavljenih hroščih z Menine planine je plod polstoletnega dela domačina iz Tuhinjske doline dr. Božidarja Drovenika, ki je do sedaj našel in shranil dobrih 700 vrst hroščev s tega koščka Slovenije. Pri določanju hroščev in obdelavi tega izjemno raznolikega materiala je z njim sodelovalo več kot deset strokovnjakov iz Slovenije, Avstrije in Švice. Gradivo za razstavo so prispevali tudi Savo Brelih, Gregor Kalan in Milan Kalan. Tako izčrpni podatki o favni hroščev uvrščajo območje Menine planine med enega bolje poznanih predelov Slovenije. Kljub izjemni Drovenikovi zbirki, se verjetno na tem območju nahaja še vsaj enkrat toliko hroščev, ki so bili doslej spregledani. Območje Menine planine je del evropskega omrežja Natura 2000. Zaradi ohranjene narave se na meninskih pobočjih še vedno pojavljajo hrošči in habitatni tipi, ki so iz mnogih delov Evrope že izginili. V okviru Nature 2000 seje Zavod RS za varstvo narave na tem območju osredotočil predvsem na habitatni tip ilirsko bukovega gozda in hrošča alpskega kozlička. Savinjčan Na razstavi v Motniku so si lahko obiskovalci pobliže ogledali številne hrošče, ki živijo na Menini planini (foto: EMS) Piše: Aleksander Videčnik Kdo je bil Vid Sfrgcir? V Solčavi še pomnijo, vsaj starejši ljudje, zdravilca in po njihovem mnenju tudi moža nerazumljivih sposobnosti, Vida Strgarja, ki so ga na sploh imenovali: Fida. Okoli tega izredno učenega solčavskega bu-kovnika še danes krožijo razne zgodbe, ki so po večini plod človeške domišljije, saj Fida nikakor ni bil čarovnik. Dejstvo pa je, daje bii šolan človek, a žal ne vemo, kje, kaj in kdaj seje šolal. Iz njegovih zapisov je razbrati, da je obvladal latinščino, kot kaže tudi nemščino, predvsem pa je zelo umno pisal svoje bukve "Zdravje bolnikov, toje bukve polne naukov za shlovesho zdravje, opisano k pomoči kmetiškim ludem, v Sulcbahi 1866". Zapis je torej iz leta 1866 in prav letos je 140 let od tega. Letos mineva tudi 170 let od njegovega rojstva. Torej kar dve zanimivi obletnici. O vsebini navedenega zapisa smo naše bralce temeljito seznanili v Savinjskih novicah ter v knjigi Rože in čarovnije, Mozirje 1955. Odveč bi torej bilo ponavljanje že zapisanega. Uvodoma nekaj osebnih podatkov o Vidu Strgarju. Rojenje bil 15. junija 1836 v Solčavi hišna številka 68. Baje ta kmetija ne obstaja več. Njegova matije bila Ana Strgar, kije na omenjeni kmetiji delala. Vid Strgar je bil krščen v Solčavi 15. 6. 1836. Tako piše v krstnem listu, morda je napaka, saj bi bilo čudno, da bi ga krstili kar na dan rojstva. Tako pač piše v krstnem listu, ki je zaveden v krstni knjigi župnije Solčava 1824-1869. V rubriki o tem, ali je zakonski ali nezakonski, piše "nezakonski sin". To dejstvo nam lahko pomaga razvozlati okoliščine njegove vrnitve v Solčavo. Vemo, da so v tistih časih nezakonski otroci bili nekaki 3z moje beležnice izobčenci. Kot taki pa prezirljivo obravnavani. Njegova izobraženost pa kaže na kakšno šolanje v semenišču ali vsaj na gimnaziji. Kdo mu je to šolanje plačal, se takoj postavi vprašanje? Če bi ga podpiral kateri od duhovnikov, kar je bilo v tistih časih kar pogosto, potem bi lahko hodil v kakšnem semenišču v šolo in se perspektivno posvečal duhovniškemu poklicu. Če pa je imel kakšnega drugega mecena, potem je lahko hodil na gimnazijo. Vse skupaj so le domneve. Da je verjetnejša prva domneva, kaže to, da se po vrnitvi v domači kraj ni imel kam vseliti, zato je poiskal zatočišče v zijavki nad gostiščem First. Tej jami še danes rečejo domačini Fidova zi- javka. Moral se je počutiti nekakšnega "nezaželjenca", da seje tako odločil. Zanimivo, da je v krstnem listu opomba: »Jaz, Jurij Vresnik se pred podpisanimi pričami prostovoljno razglašam za očeta tega otroka.« Boter je bil Primož Herle, župnik pa Jakob Fetela. To so podatki s krstnega lista Vida Strgarja. Žal pa drugih pisnih virov o njegovem življenju ni. Tako pač izhajamo iz opisanih domnev. Sedaj pa k njegovi bukvi. Obseg zapisa je 396 strani velikosti 20x 14 cm. Strgar se je zelo potrudil nekatere rastline, ki jih opisuje kot zdravilne, tudi narisati in to ne slabo. Domnevam, da so to zelišča, ki jih je na solčavskem območju našel oziroma dobro poznal. Vsebinska ureditev zapisa kaže na veliko znanje Strgarja tudi v bukovniški dejavnosti. Razdelil je strani najprej po zdravilih (pripravkih), kijih priporoča: žavbe, flajštri in kadila. Posebno poglavje posveča še "drugim zdravilam”. V tem poglavju opisuje bolezni in njih zdravljenje. Vse skupaj je zaključeno s preglednim kazalom, kar je za tovrstne in tedaj napisane zapise še prav posebej imenitno. Prav značilna je tale pripomba Strgarja: »Zopet ene in druge različne zdravile za vsako bolezen zmišane, dobre al' slabe, moram reč', da ne vem kake, kdor jih bo skusil, bo pa vedil. Jas sim le piso, okup pa so spravljene od vsih sort arcatov (zdravnikov - zdravilcev, op. A.V.), starih in mladih, od daleč in blizu, prifanih in samoukov. (Z besedo "prifanih" meni Strgar šolane zdravnike, op. A.V.). Hvala Bogo, ako ne potrebujemo takih *** kunštov, boljši za firbec pogledat', kak'r pa za potrebo.« V nekem poglavju opisuje Strgar tudi zdravljenje na temelju urina (na urinu so ugotavljali bolezen, opA.V.), hkrati pa opozarja: »... ktim pridjamo, kako se pozna na vodi, pa to je prenevarno, da bi se na to zanesli, ker tud' dobro študirane spelje... Tak' tud' od žile skoraj ni treba noter stavit', pa zavolj' popolnosti bukev sim nekoliko noter postavil, se ve, da spoznat' stan človekov, je sila potrebno, breztiga ni mogoče arcnovat...« Odločno opozarja Strgar tudi na razne "strupene" rože in njih uporabo. Seveda omenja poleg rastlin in rož še razne druge snovi, ki se uporabljajo kot dodatek raznim rastlinskim mešanicam. Najbolj poudarja laško olje (olivno olje, op. A.V.), večkrat tudi vino, najbolj rdeče, žganje, kafra, galun, jelenov rog (roževina, op. A.V.). Veliko je priporočal rože na vodi namočene ali pa na njej kuhane. Priporoča bolnikom čaje, vodo z namočeno rastlino, obkladke, kadilo ali žavbe. Posebno čislal je žgano vodo (posebne vrste suha destilacija, op. A.V.). Prav zanimivo je, kakšen pomen pripisuje bezgu, zapiše: »Če greš mimo bezga, se mu odkrij!« Seveda so v zapisu številni izrazi, kijih ni moč natančno opredeliti. O njih pomenu lahko pogosto le sklepamo, ko preberemo celoten nasvet. Naj naštejemo nekaj takih: Fajht, grinte, flus, šlajn, pa še veliko je podobnih izrazov. V njegovem zapisu so tudi sledi ogabne medicine, kije bila v 16. stoletju zelo aktualna. Priporoča: konjske fige, iztrebke ovac in podobno. Za zdravljenje uporablja tudi živali: žabe, deževnike, največkrat pa rake. Za Fida so govorili, daje točno napovedal svojo smrt. Res je nekega prazničnega dne po prihodu od maše malo legel. Potem pa velel ženi, da mu naj pripravi "mašni gvant". Žena je pekla krapče, ki jih je Fida rad jedel, in se čudila, zakaj črno obleko, ko se je pravkar spreoblekel. Pa je Fida mirno rekel: »Umrl bom in tako se šika, da sem črno oblečen.« Žena je mislila, da gre za katero od njegovih "muh", ko pa mu je hotela ponuditi krapče,je ugotovila, daje mrtev... Vid Strgarje umrl na veliki petek, 15. aprila, leta 1922 v Solčavi. ZDRAVJE bolnikov /e. /^7 ^ /* »X1 Naslovna stran Strgarjevega zapisa o domačem zdravilstvu iz leta 1866. KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST KD Balkan vs Publikum Balkan V letošnjem letu so vlagatelji med skladi, ki jih upravljajo slovenski upravljalci, največ vložili v dva sklada, ki vlagata na področje Balkana: KD Balkan in Publikum Balkan. Oba sklada sta že krepko presegla mejo 4 milijarde tolarjev premoženja. Področje Balkana, kamor sklada poleg držav bivše skupne države štejejo še Romunijo, Bolgarijo, Grčijo in Turčijo bo v prihodnjih nekaj letih zagotovo zanimivo, saj kar nekaj držav čaka na vstop v Evropsko unijo. V zadnjem času lahko spremljamo, kako so najboljša podjetja stega področja (hrvaška Pliva in srbski He-mofarm) že dovolj zanimiva za prevzeme s strani tujcev. Če pogledamo prilive v oba balkanska sklada, lahko opazimo, daje vsaj na začetku KD Balkan na hitro pridobil tri milijarde tolarjev premoženja, kasnejši prilivi pa so bili nižji kot pri Publikumovem skladu. Manjše prilive v KD Balkan bi lahko pripisali dejstvu, daje KD v zadnjih mesecih bolj intenzivno tržil sklad KD Prosperità in v zadnjih dnevih KD Rusija, na drugi strani pa se Publikum vlagateljem vztrajno predstavlja kot družba stroko- Vsi prikazi so v SIT KD Balkan Publikum Balkan Premik v obdobju +7,53% +8,31% Najvišja točka (max) +7,53% +8,31% Najnižja točka (min) -2,06% -8,40% Razpon max / min 9,79% 18,25% Največji nihaj navzdol -4,86% -12,57% Vir Dodatkov: www.financna-tocka.si Gibanje vrednosti točk KD Balkan in Publikum Balkan v obdobju 27.2.2006 -17.8.2006 vnjakovza Balkan. O bodoči uspešnosti skladov, ki obstajajo manj kot pol leta, je težko kaj tehtnega povedati, saj prvih šest mesecev skladom še ni potrebno redno poročati o naložbah, kar je še posebno na plitkih balkanskih trgih razumljivo. Skladi imajo tudi pol leta časa, da vloženi denar vlagateljev naložijo v skladu s naložbeno politiko sklada. Kljub mladostim obeh skladov pa se že kažejo med njima pomembne razlike. KD Balkan je z denarjem vlagateljev počasneje kupoval delnice, in je imel konec maja še vedno 40 odstotkov sredstev v denarju, do konca julija pa je delež denarja padel na 27 odstotkov. Konecjunijaje KD-jev sklad največ stavil na hrvaško Plivo, Adris, hrvaške hotele ter avstrijske banke, ki so se uspešno usidrale na balkanskem trgu. Publikum Balkan je imel konec maja le 4 odstotke denarja, kasneje pa se je delež denarja malo povečal. Konecjunijaje največ stavil na srbski Hemofarm in hrvaške Adris, Dalekovod ter Ericsson Nikolo Teslo. Če zanemarimo začetne skoke vrednosti, so v slabih šestih mesecih več pridobili vlagatelji v Publikum Balkan (8,3 odstotka). Agresivnejša naložbena politika pa ima tudi slabe strani, saj je vrednost točke sklada tudi precej bolj nihala. Med najvišjo in najnižjo vrednostjo točke Publikum Balkan je kar 18 odstotkov razlike, medtem kot pri KD Balkanu ta razlika znaša slabih 10 odstotkov. Borut Repše Nepremičnine - »Bomo kar sami...« BISERKA P0VŠETAŠIĆ, nepremičninska posrednica z licenco Ali naj nepremičnino prodajam izključno sam ali s pomočjo nepremičninske agencije? To vprašanje nas »zadene«, ko smo se končno odločili, po kateri ceni bomo prodali naše stanovanje, hišo, parcelo. »SAMOSTOJNI« PRODAJALCI Večina nepremičninskih kolegov, predvsem na ljubljanskem območju, kjer je konkurenca neizprosna, saj eno stanovanje običajno trži več kot dvajset agencij, se je že soočila s pojasnilom: »Ne bomo prek agencije, bomo prodajali karsami.« Če imate dovolj časa za prazne oglede potencialnih kupcev, ki še nekaj časa nimajo namena prav ničesar kupiti, in če ste prepričani, da se bo morebiti pravi kupec iz Murske Sobote pripeljal v Celje le zato, da si ogleda vaše stanovanje in ugotovi, da mu pogled skozi okno ne ustreza, potem ... ja, potem se prelevite v nepremičninskega agenta in zavihajte rokave. Čemu bi posrednikom plačevali provizijo, kajne, če pa to vendarle zmorete sami in vam vaša redna služba to dopušča?! KUPCI -PRIJATELJI AGENCIJ Tudi na slovenskem nepremičninskem trgu je vse več posameznikov, ki najamejo agencijo, da jim v dogovorjenem času poišče nepremičnino, kije najbliže njihovemu idealu, sami pa se medtem ukvarjajo s poslom, za katerega so usposobljeni in plačani. Nepremičninski posrednik bo za kupca preveril dejansko in pravno stanje nepremičnine in zagotovil, da bo nov lastnik prost vseh bremen: ne le najbolj razvpite hipoteke tudi različnih oblik stvarnih bremen, kot je npr. zemljiški dolg. Čeprav je tudi pri nepremičninskih družbah tako kot pri vseh podjetjih in ljudeh: so dobre in so slabe. PODPIS POGODBE NI KAPRICA AGENTOV Posredniška pogodba z agencijo pri prodaji nepremičnine je po zakonu obvezna in agencija brez vaše privolitve ne more tržiti vaše nepremičnine. Ne morete se lotiti sodelovanja z agencijo po kar prevladujočem slovenskem ritualu »na lepe oči« in v smislu »pripeljite mi kupca, pa vam plačam provizijo«. Podpisana pogodba nepremi- čninsko družbo obvezuje, da si bo prizadevala, da vas poveže s kupcem, vi pa se s podpisom zavežete, da ji boste plačali dogovorjeno provizijo ob sklenitvi pogodbe s kupcem, ki vam ga bo agencija našla. Preberite si skrbno še Splošne pogoje poslovanja kot sestavni del posredniške pogodbe in poglejte v cenik agencije, če želite, da za vas opravi le posamezne storitve (npr. pridobitev dokumentacije, cenitev stanovanja). PREVEČ POSREDNIKOV -KILAVO DETE Če je v prodajo vaše nepremičnine vključenih preveč agencij, se vam lahko zgodi, da vam bo več agentov pripeljalo na ogled isto stranko, toda kupca, vsaj dolgo, nobenega. Moj nasvet se glasi: prodajajte v sodelovanju z eno agencijo ekskluzivno za dobo 3-6 mesecev ali največ z dvema agencijama, ki sta seznanjeni s tem, da tržita isto nepremičnino in bosta potencialne kupce pač iskali vsaka v svoji bazi in se medsebojno morda celo usklajevali in izogibali podvajanju ogledov. IZ PRAKSE... Tisti, ki se na vse pretege izogibajo sodelovanju z nepremičninskimi agencijami, ponavadi kot prodajalci ponujajo še kakšnega mačka v Žaklju: so investitorji na črno, preprodajalci, ki bi radi čim več zaslužili, nimajo urejene dokumentacije in hkrati zatrjujejo, da to ni noben problem... skratka, le malo je »povsem čistih« samostojnih prodajalcev«, ki bodo kupca opozorili še na kakšne skrite napake in druge čare, ki jih plačnik ponavadi odkrije šele po nakupu nepremičnine. © FRANC MAKOVŠEK - »OLDTIMER« MED POKLICNIMI ŠOFERJI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI »Lepota doživljanja vožnje je v zmerni vožnji, ne v divjanju« Ob minuli slovesnosti ob 50-letnici Združenja šoferjev in avtomehanikov Zgornje Savinjske doline smo se pogovarjali z enim najstarejših članov tega aktivnega društva, Francem Makovškom iz Nazarij. Franc Makovšek je vitalen, iskriv sogovornik in še aktiven voznik osebnega vozila. V svoji delovni karieri je bil spoštovanja vreden poklicni voznik od začetka do upokojitve v letu 1988. Ves ta čas pa tudi aktiven član združenj šoferjev in avtomehanikov Celje, Nazarje in nazadnje Zgornje Savinjske doline. - Od kod vas je privedla življenjska pot v Nazarje? Rodil sem se 1. novembra leta 1928 v Zgornjem Doliču med Mislinjo in Vitanjem, kjer sem štiri leta obiskoval jugoslovansko kraljevo osnovno šolo, nato še štiri leta nemško šolo. Leta 1943 sem obiskoval trgovsko šolo v Celju, nato pa sem služil vojaški rok v Zagrebu, kjer sem postal vojaški šofer-inštruktor (učitelj za C kategorijo). Kasneje sem opravil še civilni vozniški izpit C kategorije v Mariboru leta 1951. Moja prva zaposlitevje bila na Okrajnem avtoprevozniškem podjetju v Črni na Koroškem, nato pri Gozdarskem avtoprevozniškem podjetju v Celju in kasneje pri LIP Nazarje ter nazadnje pri transportu GG Nazarje, kjer sem se leta 1988 tudi upokojil. Ko sem se preselil v Nazarje, najprej v Žlabor k Ve-detovim, sva z ženo Silvo zgradila hišo, ob dobri službi poklicnega voznika in z dvema sinovoma pa se je moje življenje ustalilo v tej lepi dolini, v kateri sem preživel najlepša leta svojega življenja. - Ste med opravljanjem vašega poklica doživeli kakšne nesreče ali pretresljive dogodke ? V vseh letih zaposlitve in dela za volanom na težkih tovornjakih in špediciji, ko sem prevozil med dva in pol ter tremi milijoni kilometrov, nisem imel posebnih prometnih nezgod. No, ena je le bila kar spektakularna, ko sem z vozilom vlačilcem na poti iz Beograda, zvrnil kamion na poledeneli cesti pri Zagrebu. To je bilo okrog novega leta, v hudem mrazu, ko so na priklopniku odpovedale zavore inje vozilo ob zaviranju potisnilo kamion s ceste, da seje zvrnil na bok. Jezus, to je bilo pa kar divje. Pa vendarle preimenovalo v ZŠAM Mozirje in nazadnje še v ZŠAM Zgornje Savinjske doline. Kot vsi napredni poklicni vozniki in avtomehaniki smo bili ponosni na svoj poklic ter na naše društvo, saj smo menili, da je s tem možno izobraževanje, sodelovanje in vplivanje na dogajanja vcestnem prometu.Tako je tudi bilo, saj smo pri ZŠAM v Zgornji Savinjski dolini ustanovilišoloza inštruktorje novih voznikov ter za pridobitev poklicne kvalifikacije šoferjev. Ob organizacijiteh aktivnosti sem bil osebno angažiran. - Pri ZŠAM ste imeli tudi posebne naloge in funkcije, prejeli pa ste tudi priznanja?! Vsak aktiven član pri našem šoferskem združenju je imel priložnost za delo in funkcije. Mene je med drugim doletela naloga, da sem bil od leta 1962 do 1964 predsednik ZŠAM Mozirje. Kasneje sem sodeloval v različnih prometnih akcijah, nazadnje tudi pri gradnji šoferskega doma v Mozirju in pokrivanju strehe le-tega. Iskreno povedano, ob tem sem res imel dobre občutke, saj smo si vsi želeli, da se ustvarijo pogoji za boljše delovanje društva, družbi pa prispevati k varnejšemu prometu. Ob moji petdesetletnici članstva pri ZŠAM Zgornje Savinjske doline sem za sodelovanje prejel posebno plaketo s priznanjem. - Pol stoletja delovanja vašega društva je mimo, kaj bi ob tem dejali? Ste ponosni na to organizacijo in na vaše članstvo? Član ZŠAM sem skupaj že kar 55 let, pol stoletja pa v sedanjem združenju, ki je sredi poletja obeležilo ta zlati jubilej. Sem torej Franc Makovšek: »Šofer bom, dokler bom živ.« (foto: Jože Miklavc) brez hujših poškodb, z lažjimi poškodbami jo je odnesel tudi sovoznik. Zlepa pa ne bom pozabil tudi vožnje skozi Liko med Velebitom in Otočcem, koje naju s sovoznikom zametel sneg ob silni burji in sva ostala ukleščena v kamionu dva dni in eno noč, preden so se cestni reševalci z bagri prebili do naše kolone in jo dobesedno odkopali iz ledenega žleda. - Kdaj ste se vključili v šofersko organizacijo ZŠAM? Že ob drugi zaposlitvi leta 1951 v Celju, sem se vključil vtamkajšnje šofersko združenje ZŠAM Celje, kasneje pa v ZŠAM Nazarje, ki se je z leti tudi eden od dveh najstarejših še živečih članov (poleg Antona Pikla iz Mozirja z enakim stažem). Sodelovanje v tem društvu mi po svoje pomeni največ, saj sem vtem poklicu preživel praktično vse svoje delovno obdobje. Vozil sem odlične kamione, prejel kar trikrat nova vozila, z MAN-om 240 sem brez generalnega popravila prevozil en milijon in še več kilometrov in sem za to prejel posebno plaketo proizvajalca MAN. Tudi 14-letno delo šoferja na špediciji Transport GG Nazarje je minilo uspešno. Ob tem se mi je za šest let kot sovoznik pridružil sin Franc, prej je vozil že v Rusijo za zasebnika, zdaj pa tudi on nadaljuje v tem težkem in po svoje zelo lepem poklicu. - Kot starosta članov ste na slovesnosti v Mozirju simbolično prejeli prvi izvod brošure o polstoletni zgodovini ZŠAM Zgornje Savinjske doline. Vam je spominska brošura dopadljiva, ste z njo zadovoljni? Odlična je, zelo dobro je, da smo jo dobili, saj je to prvi takšen zapis o delovanju našega društva. V njej so popisani začetki nastajanja združenja in vsi pomembnejši dogodki. Ja, tudi sam se najdem med vrsticami in na fotografijah. Zelo pa me je navdušila tudi povorka in slovesnost ob našem prazniku. Zelo sem bii ponosen, da sem dočakal tako imeniten jubilej. - Se še usedete za volan vašega osebnega vozila? Še vprašate? Šofer bom, dokler bom živ. Tega mi ne more vzeti nihče! Osebni avto pa vozim za potrebe in razvedrilo, saj sem vdovec že mnogo let, sinova pa sta v svojih službah. Oja, volan je moja strast, je bil moja lopata in moj okrogli svet. Vsem voznikom, tudi najm-lajšim bi dejal, da je lepota doživljanja vožnje v zmerni vožnji, ne v divjanju. Hitrost ubija, pravijo, jaz pa želim, da živimo, da ustvarjamo in da se družimo. Zato vsem članom ZŠAM želim srečno vožnjo! Jože Miklavc Mladi bobenček, Ljudje in dogodki, Horoskop MOZIRSKI SKAVTI NA NOETOVI BARKI Čas za smeh, druženje in odkrivanje skrivnosti Letošnji poletni tabor čete mozirskih skavtov seje odvijal konec julija na majhnem otoku v vasi Krka na Dolenjskem. Tako kot vsako leto je bil tudi ta teden poln smeha, druženja in odkrivanja novih skrivnosti skavtskega življenja. Postavitev šotorov, jambora, oltarja urejanje prostorov, kjer kuhamo, in še druge stvari so tiste, s katerimi se ukvarjamo v prvih dneh našega druženja. Drugače pa smo v tem tednu spoznavali zgodbo o Noetu in vesoljnem potopu, zgradili spia- va, ki sta uspešno plula na vodi, opravili izziv in se ob tem dobro zabavali. Predzadnji dan smo se odpravili na potep. Za en dan smo se po vodih podali za zastavljenim ciljem. Priti je bilo potrebno do določene vasi v ne tako bližnji okolici. V tabor smo se vrnili nasmejanih obrazov, polni novih izkušenj in spoznanj. Zvečer ob tabornem ognju pa smo nekateri dobili tudi težko pričakovana skavtska imena. Danje bii uspešen, lep in nepozaben. Vsega lepega je enkrat konec. Na koncu so nam ostale le še obljube, na katere smo se pripravljali celo V občini Šmartno ob Paki letos obeležujejo 750-letnico prve pisne omembe kraja. Ob tem visokem jubileju bodo počastili tudi 115. obletnico Savinjske železnice, v ta namen pa so se odločili organizirati muzejski vlak s 400 sedeži in se z njim 2. septembra popeljati v Rogatec. Tja jih je povabil rogaški župan, ki skupaj z odborom pripravlja meddržavno srečanje, ki se ga bodo udeležili tudi prebivalci sosednjih hrvaških občin. Na ta način želijo v Rogatcu pospešiti že sedaj dobro sodelovanje leto in skozi ves tabor ter odhodi nekaterih skavtov iz čete v klan. Vsi smo bili mnenja, daje bil letošnji tabor eden najboljših doživetij mozirske čete, kjer smo znali sodelovati kot pravi skavti in prijatelji. Zato se že vsi veselimo začetka novega skavtskega leta in novih skavtskih dogodivščin. Špela Čanžek - Časi med sosednjima državama, ki poteka mimo uradne politike. Šmarčani so v prav tako dobrem sosedskem duhu na vlak povabili župane in svetnike šaleških in zgornjesavinjskih občin, prvi odziv pa je menda zelo pozitiven. Šmartno ob Paki je s svojo železniško postajo za prebivalce Zgornje Savinjske doline dolgo predstavljalo okno vsvetsajsejevta kraj stekalo vse tovorno blago Zgornje Savinjske doline, kolikor ga niso prepeljali po vodni poti in kasneje s konjskimi vpregami. Marija Lebar Četa mozirskih skavtov je taborila na majhnem otoku v vasi Krka na Dolenjskem 750 LET ŠMARTNEGA OB PAKI Spet na vlak v Šmartno Horoskop Oven: V tem mesecu boste zavarovani v svoj prav in kar malo užaljeni boste, če boste pri poslovnih odnosih naleteli na nerazume- ___vanje. Posebno pa boste občutljivi za mnenja, ki bodo zadevala vas osebno. Samo delo pa bo teklo po ustaljenem ritmu. Utrjevali in nadgrajevali pa boste čustvene ravni. Bik: Spremembe v službi bodo res nujne. Ne izogibajte se toku, saj vam bo prinesel precej koristnega. Vsak prost trenutek izkoristite za ________oddih. Stabilno in nespremenljivo ozračje v partnerstvu bo zagotovo priložnost za poglobljene stike. V ospredju bo harmoničnost, ki pa se bo lahko zaradi previsokih idealov občasno podirala. Dvojčka: Muhasto delovno ozračje bo vzrok za nemir, ki se bo pojavil vsakokrat, ko se bo hotel kdorkoli vtikati v vaše delovne obveznosti. Ognjena zaletavost in strastna želja po hrepenečem izkustvu ljubezni se bosta sprevrgli v umirjeno dojemanje razsežnosti čustvenega sveta. Obo-e bo nosilo svoj čar. Rak: Na poti do zastavljenih ciljev vas ne bo presenetilo prav nič. Trdno se boste usidrali v tok dogodkov in iz njih potegnili najbolj koristno. Občutili boste vznemirljivo zadovoljstvo ob tem, kar delate. Čustve- na silovitost bo imela nenavaden vpliv. Pojavili se bodo dvomi in to prav tam, kjer bi bilo skoraj nemogoče. --------- Lev: Dvomeči občutki, kaj je prav in kaj narobe, ne bodo spodbujali motiviranosti. Bolj kot ne vas bo mučila utrujenost, zato poskrbite za _________ dovolj spanca. Močna čustvena energija bo oživljala stare in skrite strasti, a za njimi se bo skrivala potreba, ki bo prekrito osnovno gonilo. Prepoznajte vzorec zaradi lastne sreče. __ Devica: Precej izkušenj si boste nabrali, saj bo delovna storilnost narasla. Zanimala vas bodo področja, ki z vašim poklicem nimajo nobene zveze. Na nek način vas bo to osrečilo. V sebi boste poiskali potlačene lastnosti in sposobnosti, ob katerih bi resnično našli sebe. Čustvena pozornost v dvoje bo izredno močna. Tehtnica: Kljub delovni zagnanosti boste našli dovolj časa, da boste vsako stvar predelali počasi in v miru. Zapleti proti koncu meseca se bodo umirili in prinesli celo nekaj uspeha. Zanimivo bo tudi za tiste tehtnice, ki šele odhajate na dopust. V ospredju bodo vihrava pričakovanja. Nekaj sprememb bo dobrodošlih. -------- Škorpijon: Težko boste ušli neučakanosti. Poslovno bo to lahko imelo tudi nekaj negativnih posledic, vendar vam bo vseeno uspelo ________ zadnji trenutek vse postaviti na svoje mesto. Preizkušanje čustvenih meja ne bo ravno ustrezno. Kar je sladko, je pač sladko, o tem ni dvoma, ne glede na posledice, kajne? Strelec: Iz težavnega in psihično napornega obdobja se boste izvili in zadihali bolj svobodno. Rasla bosta tudi zadovoljstvo in uspešnost. Seveda pa si ne boste mogli kaj, da ne bi imeli tudi v prostem času nekaj delovnih ur. Notranje žarenje bo močno, ne bo ga mogoče skriti in sledili bodo strastni trenutki v dvoje. Kozorog: Raje se boste kje skrivali v senci, kot pa se lotili akcije, ki bi lahko ponudila na delovnem mestu nove usmeritve. Zaradi različnosti interesov lahko pričakujete neljube zaplete. Preokupacija z ljubezenskimi zadevami bo nastala zaradi vaše zahtevnosti po pozornostih v vseh oblikah. Vodnar: Ne boste se mogli izmikati z izgovori o nepristranski nev-pletenosti. Postavljeni v središče boste morali braniti svoja stališča, ki jih imate do dela. Težka naloga, razen če se boste znali izmuzniti in si privoščiti počitnice, če sijih še niste. V ljubezni bo morala pasti odločitev. Odrešilno. Ribi: Za delovne obveznosti ne boste našli prav veliko energije, a bo treba kar pošteno zavihati rokave in se lotiti del, s katerimi boste v zaostanku. Čustveni vzpon vas bo presenetil. Nekdo vas bo postavil za predmet poželenja. Porajali se bodo zanimivi občutki, ki se jim ne boste mogli odreči, ko bo konec. ŠMIHEL NAD MOZIRJEM Tri desetletja Ovčarskega praznika V Šmihelu nad Mozirjem je v času preteklega vikenda potekal že trideseti Ovčarski praznik. Člani Društva podeželske mladine Šmihel so ob jubileju običajno vsakoletno dogajanje raztegnili na dva dneva prireditev. Tokrat jim je bilo naklonjeno tudi vreme. Tako je prireditve v soboto in nedeljo obiskalo rekordno število ljudi. Sobotni popoldan je bil namenjen prikazu tradicionalnih kmečkih opravil (foto: Ciril M. Sem) Že teden dni pred prireditvijo je v Šmihelu potekala rezbarska delavnica. Njen organizatorje bil domačin Marko Goličnik, tudi sam vse bolj uveljavljeni rezbar in kipar. Sodelujočih je bilo sicer malo manj kot lani, kljub temu pa je izpod spret- nih rok nastala vrsta umetniških del. Nastala dela so bila v času vikenda ves čas na ogled na razstavi v večnamenskem prostoru domače podružnične šole. Sobotni popoldan je bil namenjen prikazu tradicionalnih, marsikje v Ovčarski praznik v Šmihelu je letos obiskalo rekordno število ljudi (foto: Ciril M. Sem) Dela, nastala v rezbarski delavnici, so bila postavljena na ogled v večnamenskem prostoru šmihelske podružnične šole (foto: Ciril M. Sem) veliki meri že pozabljenih kmečkih opravil. Mladci so v obori urno lovili ovce,jih umivali in strigli. Malce starejši in izkušenejši so se lotili krtačen-ja in predenja volne, pod spretnimi rokami so se cepile skodle, pripravljali so hlevsko steljo... pecivo in podobne, slasti polne dobrote. Nedelja je bila namenjena šaljivemu delu prireditve. Zbrane ekipe iz okoliških krajev so se pomeri levšaljivih igrah. Središče vasi okoli cerkve, šole in gostilne je bilo polno smeha zado- Središče vasi je bilo polno smeha gledalcev in udeležencev šaljivih iger (foto: Ciril M. Sem) Ženske so v lično postavljeni sko-rjevki pripravile ogenj, nanj postavile sklede, kuhale in med obiskovalce delile masovnik, žgance, polento in obrnjenik. Aktiv kmečkih žena je poskrbel za domač kruh, voljnih udeležencev. S prireditvijo so člani Društva podeželske mladine Šmihel gotovo zadovoljni, saj je prireditveni šotor spričo obilice obiskovalcev »pokal po šivih«. Benjamin Kanjir MODRA ŠTEVILKA (((•08010 27) www.simer.si Okna s prezračevalnim sistemom AirMatic! (za zdravo in prijetno bivanje) Novo - PVC okna v barvi RAL9006 - (okna v barvi ALU oken!) SiFlEr okna in vrata àntfcfätmttiUtfo 'f' Naša stara mama Marija Gregom praznuje zares častitljiv jubilej - 95 let. Tvoja volja do življenja m dela sta ti vedno dajali moč. Ostani tako pogumna še naprej. Naj ti bo zdravje naklonjeno ki dnevi ob tvojih bližnjih veseli! Ivan, Rozalija, Ana, Roman in Vesna © [ Avtomobilski kotiček, E;, Oglasi PREDSTAVLJAMO VAM: Volkswagen tiguan - touaregov manjši brat Terenska vozila, ki v osnovi sploh niso terenci temveč »napihnjene« limuzine, vse bolj osvajajo zahtevno avtomobilsko tržišče. Tega se zavedajo vsi največji proizvajalci na svetu, zato z zastrašujočim tempom sledijo razvoju in si na ta način skušajo odrezati svoj kos pogače na trgu. V višjem avtomobilskem segmentu je na tem področju vzorčen primer BMW X5, ki prav zdaj prihaja med kupce v svoji drugi izdaji, z določeno zamudo pa mu je uspešno sledil Volkswagen s svojim touaregom. BMW je bil nato spet hitrejši z nekoliko manjšim X3, VW pa vrača udarec s še cenejšim tiguanom. Ime je izbrala javnost in pomeni križanca med tigrom in legvanom. V ZDA so novi Volkswagnov adut že odkrili na testni vožnji, seveda pa je bil primemo »zakamufliran«. V tem času potekajo obsežna testiranja avtomobila in motorjev, saj bo v tiguana vgrajen tudi novi 1.4TSI s 150 KM. Sledil bo 2.0 TSI s 170 in 200 KM, za ljubitelje dizelske tehnike pa 2.0 TDI s 140 in 170 KM, ki ne bosta več delovala preko »Pumpe Düse« tehnologije ampak preko tišjega in udobnejšega »Common Rail« vbrizgavanja goriva. Tes- ti potekajo v napetem vzdušju, saj tiguan že malce zamuja najugod-nješi tržni trend, njegova predstavitev pa je planirana za Frankfurtski salon (IAA) 2007. Osnovni model 1.4 bo na voljo tudi s pogonom zgolj na prednja kolesa, kar poznamo že od nekaterih japonskih proizvajalcev, prav tako tudi možnost avtomatskega vzvratnega parkiranja vozila. Za več denarja bo tiguan na voljo v pravi terenski izvedbi, kar pomeni tudi zapore diferenciala. Vse kaže, da bo tiguan, ki je razvit na osnovi passatovega podvozja, kljub dveletni zamudi hitro postal prodajna uspešnica. Še sreča, da ima Volkswagen v tem trenutku na voljo vsaj touarega! Igor Pečnik Pungartnikov Karl in Tom Tom sta prijatelja že od nekdaj. Pravemu prijatelju pa je že dobro povedati svoje življenske izkušnje, vizijo prihodnosti in vse ostalo, kar mora dandanes vedeti sodoben kmet. Radijska oddaja Pod krinko, ki se na frekvenci Mojega radia vrti trikrat dnevno, razkriva prav to. Kljub napornemu kmečkemu življenju pa Karl ne skriva svojih glasbenih talentov. Z njim smo klepetali o njegovi glasbeni karieri, s katero že danes ogoroža slavo svetovnih zvezd. - Vaš prvi samostojni komad Božič mamo vsi radi je nastal v sodelovanju s Tom Tomom. Od kod ideja za snemanje? S Tomom sva že pred mnogimi leti imela svoj bend z imenom Boby the pes. To je bil dijaški bend, kije imel štiri člane. Pa sva obudila stare čase in posnela nov komad Božič mamo vsi radi. Besedilo sem napisal sam, podlago je prispeval Tom Tom, spremljevalni glasovi pa so punce iz Taborniškega pevskega zbora iz Velenja. Snemanje je omogočil Mišo, studio M4. - Kmalu za tem ste presenetili z novim komadom Pogrešam te, kije postal čez noč hit? Kdo je sodeloval pri snemanju tega komada? Pri Pogrešam te sta mi na pomoč priskočila 6Pack Čukur in Ana iz skupine Bepop. Oba sta moja stara znanca. 6Pack Čukurju sem pomagal pri snemanju njegovega prvega CD-ja, z Ano pa se poznava še iz časa študentskih dni. Besedilo za Pogrešam te sva sestavila s Tomom, sam refren pa obstaja že kar nekaj let. - Za to pesem ste posneli tudi videospot. Kje ste ga posneli? Studijski del smo poneli v Studiu B2 v Arji vasi, terenski del pa na ulicah Velenja. Snemanje je vodila ekipa Posrane japke pod taktirko režiserja Davorina Tonklija. - Na valovih Mojega radia se že vrti čisto novi, poletno obarvan komad Shake poletja? Boste tudi zanj posneli videospot? Videospot je že posnet, predstavljen bo na sobotni prireditvi Karlfest. - Nam lahko poveste kaj več o tej prireditvi? Karlfest 2006 bo športno zabavna prireditev, ki bo potekala 26. avgusta na bazenu v Šoštanju. Čez dan bomo igrali različne športne igre, zvečer pa si bo mogoče ogledati Karlov kino na prostem ter predstavitev videospotov Pogrešam te in Shake poletja. Alenka AEROKLUB CELJE Sebastjan Ramšak državni prvak z novim letalom Na letošnjem državnem prvenstvu v jadralnem letenju so člani Aerokluba Celje dosegli imeniten uspeh, saj je njihov pilot Sebastjan Ramšak z letalom discus 2c - najnovejšo pridobitvijo kluba - osvojil naziv državnega prvaka v standardnem razredu. sko sezono ocenjujejo kot zelo uspešno. Sedem pilotov seje udeležilo državnega prvenstva v jadralnem letenju v Murski Soboti, petjih je Klubski uspeh sta z drugim in tretjim mestom v odprtem razredu dopolnila pilota Matej Kosa-ber in Marko Lepetič. V počastitev omenjenih uspehov so na letališču v Levcu pripravili srečanje članov kluba, na katerem so krstili novo letalo discus 2c. V vlogi botra je nastopil predsednik uprave Banke Celje Niko Kač, ki je tudi predsednik Aerokluba Celje. Banka Celje je namreč dolgoletni generalni pokrovitelj kluba, saj z njim uspešno sodeluje že vse od leta 1990. V Aeroklubu Celje letošnjo letal- sodelovalo na akciji preletov na Madžarskem, dva pa na Slovaškem. Aeroklub Celje deluje že 78 let, njihov letalski park pa trenutno obsega trinajst jadralnih in šest motornih letal. Klub ima 137 članov, večinoma jadralnih pilotov. Ob 80-letnici delovanja kluba leta 2008 bodo ponovno organizirali velik mednarodni letalski miting, podoben lanskemu, kije privabil več kot 10 tisoč obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Franci Kotnik Krst novega letala discus 2c sta opravila predsednik uprave Banke Celje Niko Kač in upravnik Aerokluba Celje Borut Žerjav (foto: Elvir Maiec) REKREATUR 2006 KOROŠICA Prvo večdnevno ekipno kolesarjenje po Sloveniji Rekreatur je prvo večdnevno ekipno kolesarjenje po Sloveniji z rekreativnim duhom in šarmom pravih profesionalnih dirk. Namenjen je vsem, ki sta jim odveč gneča in ostra tekmovalnost na kolesarskih maratonih, a radi organizirano kolesarijo. Trasa letošnjega Rekreatura v dolžini 350 kilometrov bo potekala na relaciji Lendava-Ptuj-Velenje-Kranj, od 24. do 27. avgusta. Ekipni duh bo glavna značilnost Rekreatura, saj udeleženci nastopajo kot ekipa šestih kolesarjev. Število ekip je omejeno na 35. Ekipe startajo s časovnim zamikom, da na cesti ne povzročajo ovir, saj vozijo po cestno prometnih predpisih. Čas vožnje je omejen, a precej ohlapen, saj dopušča vmesne počitke in preprečuje hitenje v cilj. Na koncu bo najboljša ekipa tista, ki se bo čim bolj približala povprečnemu času vožnje vseh ekip. Dobra organizacija in sproščeno druženje bosta ves čas Rekreatura spremljala udeležence, ki bodo imeli med kolesarjenjem obilo možnosti spoznavanja manj znanih slovenskih krajev. Kontrolne točke bodo priložnost za predstavitve in promocije lokalnih turističnih organizacij in društev. Zaključki posameznih etap bodo vključevali tudi zabavne programe z namenom promocije kraja, v katerem bo Rekreatur »počival«. Tretji dan letošnjega Rekreatura bo karavana kolesarjev obiskala tudi Zgornjo Savinjsko dolino. Po startu ob 10. uri v Velenju bodo kolesarske ekipe preko Gorenjskega klanca prikolesarile v Mozirje in nadaljevale pot do Nazarij ter nato skozi Zadrečko dolino na Črnivec, od koder se bodo spustile v Kamnik, cilj tretje etape in hkrati končni cilj pa bo v Kranju, kjer ima sedež tudi podjetje Oreh - organizator Rekreatura. Franci Kotnik Portal Savinjske dolina Nogometni turnir na visokem nivoju Enajsto leto zapovrstjo so člani Planinskega društva Celje Matica minulo soboto izvedli turnir v malem nogometu na Korošici, na nadmorski višini 1.808 metrov. Udeležilo se ga je devet ekip iz različnih krajev Slovenije, ki so odigrale kar 16 tekem. Igralci jemljejo tekmovanje v nogometu pod vrhom Ojstrice resno in ga odigrajo dobro pripravljeni (foto: Jože Miklavc) V lepem vremenuje bilo vzdušje ob številnih navijačih (kakšnih dvesto) izjemno. Tekme je sodil mednarodni sodnik Drago Kos, ki tudi na tem družabnem nivoju tekmovanja ni dovolil nobene korupcije. V žepu je imel rumeni In rdeči karton, a ni pokazal na nobeni tekmi nobenega. O tekmovanju je osrednji organizator Rok Volfand, načelnik gospodarske komisije PD Matica Celje povedal, da gre za športno, družabno in rekreativno srečanje, ki ga ekipe jemljejo hudo resno in se na tekmovanje pod vrhom Ojstrice dobro pripravijo. Po sistemu tekmovanja vsak z vsakim sta v finalu zaigrali ekipi Šmartno veterani in ŠD Gomilsko, ki sta si razdelili prvo in drugo mesto, tretjeuvrščeni pa so bili po več zabitih golih iz penalov planinci-nogometaši Smevt. Jože Miklavc NOGOMETNI KLUB LJUBNO V novo sezono brez Zaradi izjemno slabih infrastrukturnih pogojev, neravno, dimenzijsko neustrezno igrišče in brez obetov za izboljšanje stanja, Nogometna zveza po treh odigranih sezonah ne dovoljuje nadaljnje nastopanje članski ekipi na ljubenskem Forštu. Ljubenci tako v novo nogometno sezono vstopajo le z dvema ekipama: mladinci ter starejši dečki (do 14 let). Mladinske ekipe v MNZ Celje so razdeljene v dve skupini. V prvi nas- topajo Šentjur, KovinarŠtore, Kozje, Rogaška in Mons Claudius, v drugi pa Žalec, Šoštanj, CMC Publikum, Dravinja, Vransko, Pivovarna Laško in Ljubno. Ob zaključku prvenstva bosta o prvaku odločili medsebojni tekmi prvouvrščenih ekip iz vsake skupine. Pričakovanja Ljubencev so glede na kakovost igralcev velika. S prvenstvom pričenjajo v sredo doma proti Dravinji iz Slovenskih Konjic. Jože Grčar Opravičilo V prejšnji številki Savinjskih novic je bil v članku z naslovom »Nova zmaga Erika Rosensteina« omenjen tudi uspeh Andreja Helešiča-Helija na tej isti preizkušnji vzpona na Sleme. Tu je prišlo do pomote, saj Andrej na tekmi sploh ni nastopil, napačno informacijo pa sem dobil iz kolesarskega portala, kjer so bili po pomoti objavljeni lanski rezultati. Tako Heliju kot bralcem športnih strani našega časopisa se za nepreverjeno in netočno informacijo iskreno opravičujem. Franjo Pukart FITSPORT ATLETSKA SOLA & OSNOVNA MOTORIKA Vpisuje nove člane v starosti od 3. do 6. razreda devetletke. ATLETIKA je osnova za vse ostale športe, hkrati pa zaradi svoje narave zagotavlja pozitivne učinke na zdravje in razvoj vaših otrok. Prijetno druženje, igre, tekmovanja, novi prijatelji in osvajanje novih športnih veščin jim bo v veliko veselje. Treningi bodo potekali v torkih in četrtkih od 16.45 do 17.45 ure v telovadnici OŠ REČICA. Predstavitev, vpis in začetek vadbe v torek 5. septembra ob 16.30 uri v telovadnici OŠ REČICA. INFORMACIJE: Gregor DOBERŠEK, prof. športne vzgoje Tel.: 031/614-312, www.fitsport.si POPRAVEK INFORMACIJE Odlična promocija slovenskega »beach volleya« Pri članku o Hervisovem turnirju v odbojki na mivki v Mozirju je prišlo v prejšnji številki Savinjskih novic do neljube napake. V članku so izostali rezultati, ki jih objavljamo tokrat. Na nedeljskih finalnih obračuni so najprej mivko preizkusile ženske, kjer sta po polfinalnih bojih v veliki finale napredovali ekipi Atlantis in Magro MGZ. Žalčanka in Koprčanka iz ekipe Atlantis sta bile tokrat pretrd oreh za mladi Grosupeljčan-ki in zasluženo osvojili naslov, tretje mesto pa sta si na veliko veselje domačih navijačev priigrali domačinki Mihalinec-Mihajlov iz Bara Grabenček. Sledil je moški del finala, kjer smo spremljali vrhunsko odbojko z Leom in Perom ter dolensko-primorsko dvojico NM-GO v glavni vlogi. Po vodstvu slednjih v prvem setu velikega finala in začetku drugega sta v nadaljevanju nekoliko popustila, kar sta s pridom izkoristila motivirana Korošca in rezultat izenačila. Tako je o zmagovalcu in veliki nagradi 240.000 tolarjev odločal skrajšani tretji set. Čeprav že vidno izmučeni so finalisti iz sebe potegnili še zadnje atome moči, več pa jih je v odločilnih trenutkih končnice vendarle ostalo Leu in Peru, ki sta tako osvojila svoj prvi naslov v Mozirju. Uredništvo Matična kronika za mesec junij in julij 2006 ROJSTVA: Rodilo seje 23 dečkov in 18 deklic. POROKE: Boštjan Rojko iz Ajdovščine in Irena Hladnik iz Vipave, Ivan Štiglic iz Radmirja in Suzana Prušnik iz Savine, Miran Naglič iz Slovenj Gradca in Helena Pečnik iz Mozirja, Andrej Božič in Lijana Gostečnik iz Ljubljane, Nenad Panič in Ika Krevzel iz Ljubljane, Simon Schnabl in Katja Lamut iz Kamnika, Jaka Fetih iz Ljubljane in Anja Podlesnik iz Ljubnega ob Savinji, Matjaž Nerat z Ljubnega ob Savinji in Tanja Ermenc iz Mozirja, Tomaž Bec in Silvija Korpes iz Trbovelj, Aleš Lončar iz Mozirja in Petra Časi iz Nizke, Dejan Riga z Rečice ob Savinji in Marija Hriberšek z Ljubnega ob Savinji, Marko Kaker in Lidija Poličnik iz Nove Štifte, Damjan Obreza iz Celja in Saša Zidanšek iz Žalca, Dominik Bred iz Lok pri Mozirju in Anja Čretnik iz Mozirja, Franc Poianšek in Vanja Lesjak iz Šmihela nad Mozirjem, Mišo Medjič in Renata Kopina iz Laškega. SMRTI: Ivan Fedran iz Bočne, Ivanka Lesjak z Ljubnega ob Savinji, Franc Orel iz Dol Suhe, Janez Tostovršnik z Rečice ob Savinji, Franc Poličnik iz Logarske Doline, Jožef Repenšek iz Nove Štifte, Ankon Bogomir z Ljubnega ob Savinji, Zoran Mario z Ljubnega ob Savinji, Stanislav Fale iz Brda, Jožefa Štorgelj iz Florjana pri Gornjem Gradu, Franc Irnar iz Radmirja, Miran Ivan Pistostnik iz Mozirja, Franc Benda iz Spodnje Rečice, Martin Slapnik iz Rovta pod Menino. Portal Savinjske doline POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Varna pot v šolo Tudi letos bo policija v prvih tednih septembra z namenom olajšati otrokom udeležbo v prometu in hkrati preprečiti kršitve udeležencev v cestnem prometu poostreno kontrolirala promet v bližini šol. Policijske aktivnosti bodo v večji meri namenjene umirjanju hitrosti vozil v bližini šol, vrtcev in drugih šolskih objektov, policisti pa bodo izvajali tudi kontrolo nad prevozi otrok (z avtomobili in z organiziranimi prevoznimi sredstvi) ter dajali poudarek ugotavljanju uporabe varnostnih pasov in otroških varnostnih sedežev. Policija voznike opozarja, da so v prvih dneh septembra pri vožnji še posebej pazljivi in dosledno upoštevajo postavljeno cestno prometno signalizacijo, posebej pa naj bodo tudi pozorni na ravnanje otrok ob šolskih poteh in v bližini šol. Voznike posebej opozarjam na previdno vožnjo mimo ustavljenih avtobusov oziroma kombijev za prevoz otrok. Zakon o varnosti cestnega prometa v 101. členu določa, da je voznik dolžan mimo vozila, ustavljenega na cesti zunaj vozišča, ki je posebej označeno za prevoz otrok in ima vključene varnostne utripalke, ker otroci vstopajo ali izstopajo, voziti z zmanjšano hitrostjo ter posebej previdno, po potrebi mora vozilo tudi ustaviti. Kadar pa je vozilo, ki je posebej označeno za prevoz otrok in imo vključene utripalke, ker otroci vstopajo ali izstopajo, ustavljeno na smernem vozišču, pa morajo vozniki vozil, ki vozijo v isti smeri vozilo, ustaviti in počakati, da otroci vstopijo ali izstopijo. Vozniki vozil, ki vozijo mimo po smernem vozišču za vožnjo v nasprotni smeri, pa morajo voziti z zmanjšano hitrostjo in posebno previdno ter po potrebi vozilo ustaviti. Za neupoštevanje teh pravil je predpisana globa 50.000 tolarjev in štiri kazenske točke. Opozarjamo tudi na spoštovanje določb 49. člena Zakona o varnosti cestnega prometa, ki določajo, da se mora voznik približevati prehodu za pešce s posebno previdnostjo in takšno hitrostjo, da lahko vozilo ustavil, če bi z vožnjo preko prehoda ogrožal pešce. Na prehodu za pešce, na katerem promet ni urejen s svetlobnimi znaki ali ga ne ureja policist, morajo vozniki in drugi udeleženci cestnega prometa omogočiti pešcem varno prečkanje vozišča, ki so na prehodu ali stopajo nanj. Za neupoštevanje teh pravil je predpisana globa 50.000 tolarjev in štiri kazenske točke. Prav tako opozarjamo, da morajo otroci po določilih 91. člena Zakona o varnosti cestnega prometa na poti v vrtec in prvi razred osnovne šole ter domov imeti spremstvo polnoletne osebe. Spremljevalci so lahko tudi otroci, starejši od 10 let in mladoletniki, če to dovolijo starši. Otroci, ki obiskujejo prvi razred osnovne šole, lahko prihajajo v območju umirjenega prometa in v območju za pešce v šolo tudi brez spremstva, če to dovolijo starši, posvojitelji, skrbniki ali rejniki. V letošnjem letu na območju Upravne enote Mozirje na srečo ne Zdi se mi, daje bil spoštovani gospod Marko Kmecl kar malce presenečen, ker sva mu s kolegom Preložnikom odgovorila na njegovo kritiko gozdarjenja v Zgornji Savinjski dolini, čepravje v svojem članku zahteval neposredne odgovore na vprašanja: kdo v Zgornji Savinjski dolini promovira gozdarsko doktrino in ali so ukrepi v gozdovih v skladu z gozdnogospodarskimi načrti. Očita nama, da si mazohistično nalagava odgovornost za stanje v gozdarstvu. V svojih odgovorih sva posebej pazila, da svo zajela zgolj strokovno problematiko, ki zadeva dejavnost javne gozdarske službe oziroma Zavoda za gozdove Slovenije in nisva omenjala ali komentirala dejavnosti, ki jo opravljajo druge gozdarske institucije ali lastniki gozdov. Sicer si pa križ odgovornosti dosedanjega strokovnega dela v naših gozdovih z veseljem nalagam. Naši gozdovi so, to lahko ugotovi tudi povprečno usposobljeno oko, brez statistične telovadbe, v zelo dobrem stanju. In na to sem ponosen, saj si pripisujem tudi kanček zaslug za takšno stanje. Želim si le, da bi lahko takšne gozdove ohranili tudi v prihodnje. beležimo prometne nesreče z udeležbo otroka, zgodile pa so se tri prometne nesreče, v katerih so bili udeleženi trije mladoletniki. Pri teh prometnih nesrečah je bil en mladoletnik hudo telesno poškodovan, en lahko telesno poškodovan, en pa ni zadobil telesnih poškodb. Dva mladoletnika sta bila udeležena kot voznika osebnih avtomobilov, ki sta prometni nesreči tudi povzročila, en mladoletnik pa je bil udeležen kot potnik v osebnem avtomobilu. Da bi še naprej zagotovili visoko stopnjo varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu, še posebej našim otrokom, apeliram na vse voznike in ostale udeležence v cestnem prometu, da so s svojim obnašanjem v cestnem prometu vzor našim otrokom, ki so naše največje bogastvo. Komandir PP Mozirje Vili Bezjak Če je gospod Kmecl res želel svoj kritični pogled na gozdarstvo usmeriti sistemsko, bi bilo bolj prav, če bi ga razširil in ga namesto v lokalnem časopisu objavil v časniku z večjo naklado, da bi ga lahko prebrale tudi učene glave v Ljubljani, kjer se tovrstna politika kuha. Lokalni gozdarji na terenu imamo na te zadeve malo vpliva. Ni mi pa jasno, odkod je gospod Kmecl razvil idejo o kontekstu mojega priznanja, da goloseki še vedno obstajajo. V članku sem si namreč z dokazi prizadeval prikazati, da je koncept golosekov preživel in da jih ne prakticiramo več. Izvajamo le še omejene končne poseke prezrelih, nekvalitetnih starih sestojev (ali delov sestojev), ki so večinoma pomlajeni. Taki posegi zakonsko niso prepovedani, hkrati pa so z racionalnega gozdnogospodarskega vidika v naših terenskih razmerah ponekod nujni. Za zaključek morda samo še ena pripomba: komisije, razgrnitve, presoje ipd. so morda res pogosto politična navlaka, lahko pa bi jim rekli tudi pridobitve demokracije! Toni Breznik Vodja ZGS OE Nazarje CRNA KRONIKA • KRADEL PRED CERKVIJO Nova Štifta: 14. avgusta je neznani storilec izpred cerkve v Novi Štifti ukradel kolo z motorjem znamke tomos APN 6, modre barve. • NAPADEL BIVŠO ŽENO IN HČERKO Ljubno ob Savinji: 16. avgusta v večernem času je občan v stanovanjski hiši razgrajal in fizično napadel bivšo ženo ter hčerko. Ker se niti ob prihodu policistov ni umiril, so ga slednji odpeljali v prostore za pridržanje. • UKRADEL DENAR Luče: Občan je 17. avgusta v gozdu v Podveži sekal les. V času njegove odsotnosti mu je neznani storilec iz avtomobila, parkiranega v bližini, ukradel denar. • TRČIL ZARADI NEPRIMERNE HITROSTI Mozirje: 17. avgusta seje na klancu med Ljubijo in Gorenjem zgodila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila je zaradi neprimerne hitrosti trčil v zadnji del vozila, ki je vozilo pred njim. Voznica slednjega avtomobila je bila lažje telesno poškodovana. Statistika glede na leto 2005 izkazuje boljšo varnost udeležencev v cestnem prometu, saj smo v enakem obdobju lanskega leta zabeležili pet prometnih nesreč z udeležbo otrok in mladoletnikov, v kateri je bilo šest mladostnikov lahko telesno poškodovanih. Ali je bilo res potrebno - še enkrat Živinorejska razstava - odpoved Zgornjesavinjsko govedorejsko društvo je želelo organizirati razstavo govedi v septembru letošnjega leta. Priprave so stekle že v letu 2005, sklep o organiziranju razstave je sprejel občni zbor govedorejcev februarja 2006. Strokovne službe Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje so pristopile k odbiri živali. V prvem krogu je bilo evidentiranih 443 živali pri 121 rejcih. Kriterij za odbira je bil najmanj 6.000 kg mleka v laktaciji z nadpovprečno vsebnostjo mlečne tolšče in beljakovin. Izbrane so bile torej same zelo kvalitetne živali. Skupno je bilo evidentirano več kot 10% celotnega staleža krav pri več kot eni tretjini rejcev, ki oddajajo mleko. To dokazuje še vedno zelo visok, kvaliteten nivo reje govedi v Zgornjesavinjski dolini! Na podlagi terenskega ogleda je po fenotipu, to je po zunanjem iz-gledu glede na rejske cilje posamezne pasme, kjer se ocenjuje telesni okvir, kondicija, noge, vime in podobni vidni znaki, bilo izbranih 114 krav pri 48 rejcih in evidentiranih 12 plemenskih telic. Največje število krav pri posameznem rejcu smo omejili na pet. Vsi rejci so se strinjali z dogonom živali na razstavo. Vzporedno s strokovnim delom priprav so potekale tudi priprave organizacijske in finančne narave. Uspeli smo zagotoviti zadostna finančna sredstva in pripraviti vse potrebno za organizacijo precej zahtevne prireditve. Potem pa seje zgodilo! Žal! Pri zaključnem ogledu živali in dokončni odbiri konecjulija in vza-četku avgusta je večina rejcev, ki bi naj sodelovali na razstavi s svojimi živalmi, odpovedala sodelovanje. Kot glavni razlog so navajali: »Kaj bom imel od tega?« »Mene in moje živali pa že ne bodo drugi ocenjevali in kritizirali!« Organizacijski odbor je bil nad takšnim stališčem in predvsem nad odpovedjo sodelovanja na razstavi globoko razočaran. Enako stališče je na izredni seji zavzel tudi upravni odbor govedorejskega društva. Na podlagi odpovedi sodelovanja s strani bistveno prevelikega števila rejcev, je upravni odbor sprejel sklep, da se živinorejska razsta- va letos NE ORGANIZIRA! Kako naprej, pa se bomo pogovarjali v prihodnjih letih. Dolžna sva dati določena pojasnila. Mnogi bodo iskali vzroke za neudeležbo v stroki, v politiki, v poslovnem odnosu kmet - zadruga - živilsko predelovalna industrija. Prav gotovo je potrebno na vseh teh področjih veliko postoriti. A dejstvo je, da brez sodelovanja rejcev mnogo stvari ni možno izboljšati. Ena od oblik, v kateri morajo nujno sodelovati, tudi ali predvsem, rejci, so tudi živinorejske razstave. Resje, da neposrednega učinka od same razstave ni. Je pa prav gotovo dolgoročni. Še danes, po 22 letih, v slovenskih strokovnih in rejskih krogih za rjavo pasmo, odmeva razstava govedi rjave pasme, ki smo jo v Mozirju organizirali ob svetovnem kongresu rejcev rjave pasme. Mnogo primerov o dolgoročnem vplivu živinorejskih razstav bi lahko naštevala. Kot že zapisano, so za razstavo bile izbrane same zelo kvalitetne živali. Torej nihče ne bi mogel kritizirati razstavljenih živali, samo tiste »najlepše« bi bile posebej pohvaljene. Rejci se še očitno mnogo premalo zavedamo, da bo za promocijo panoge, ki nam daje kruh, potrebno vložiti tudi mnogo lastnega truda. Premalo je samo trdo delo na polju in hlevu. Tudi za reklamo bo potrebno poskrbeti. Tisti, ki so nam priskočili na pomoč s finančnimi sredstvi, se zavedajo tudi širšega pomena govedoreje. Govedoreja poleg gospodarskega predstavlja tudi ekosocialni pomen v širšem prostoru. Daje kruh ljudem na podeželju in skrbi, da se kmetijske površine ne zaraščajo. In še marsikaj drugega bi lahko naštela. Za konec tega zapisa se zahvaljujeva vsem tistim rejcem, ki so bili pripravljeni pripeljati živali na razstavo. Posebna zahvala velja strokovnim službam KGZ Celje z g. Zoranom Kramerjem na čelu, za vso opravljeno delo pri izbiri živali. In ne na vse zadnje se zahvaljujeva županji in županom ter organom občin za posluh in pripravljenost finančno podpreti naša prizadevanja za organizacijo živinorejske razstave. Enako se seveda zahvaljujeva tudi poslovnim partnerjem, ki so prav tako bili pripravljeni finančno podpreti, to, za zgornjesavinjsko in slovensko govedorejo, pomembno prireditev. Upava, da bomo tako uspeš- no sodelovali tudi čez kakšno leto, ko bo večina rejcev spoznala pomen tovrstne prireditve. Predsednik Zgornjesavinjskega govedorejskega društva Jože Rakun Predsednik organizacijskega odbora Andrej Presečnik KNJIŽNICA MOZIRJE Novosti s knjižnih polic LEPOSLOVJE-MLADINA Slovenske basni in živalske pravljice, Donaldson, Julia: Zverjašček, Štefan, Anja: Sto ugank, Vrabček in stari pes. LEPOSLOVJE - ODRASLI Patterson, James: Mačke in miš, O'Connor, Peter: Prvi sončni žarek, Fredriksson, Marianne: Evangelij po Mariji Magdaleni, GovednikKrask-ovà, Zusanna: Le bdenje. STROKOVNA LITERATURA Nuland, Sherwin B.: Na koncu poti, Stritar, Andrej: Julijske Alpe, Schwarzmann, Andreja: Novi pravilnik o računovodstvu, Vodopivec, Peter: Od Pohlinove slovnice do samostojne države. Negibno leži stara mama. Roke prekrižane nad glavo. Zglajene gube, okrog ust nasmeh. Vhiši, pravijo, je starost in kmalupride smrt. Stara mama pa je v spanju čisto mlada. Drobna in majhna je. Njeni lasje so tanki in beli. Ob vsakem dihu vzvalovijo. Gledam jih in trepečem kot otrok, ki mu bajajo o zakleti kraljični. (N. Murer) ZAHVALA Na veliki šmaren je v Gospodu zaspala draga mama, stara mama, prababica, botra in tašča Kristina PUSTINEK roj. Glinšek (13.12.1920 - 15.8.2006) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ji stali ob strani na njeni življenjski poti in ste jo dobrosrčno pospremili tudi na njeno zadnjo pot. Hvala za darovane svete maše, cvetje in sveče ter izrečena sožalja. Hvala domačemu župniku g. Branku Brezovniku za opravljeno pogrebno slovestnost in sveto mašo. Hvala rečiškim gasilcem, govornikoma - ge. Veri Poličnik in g. Jožetu Grudniku, vsem praporščakom, pevkam, izvajalcu Tišine in vsem, ki jo boste ohranili v toplem spominu. Vsi njeni dragi Pridne roke, veselo srce, pesem in planine bile tvoje so vrline. Zdaj, ko pri Bogu si ti, ostaja nam cvetje, ki zate cveti, pesem, ki zate doni in sledovi tvojih rok, ki nate spominjajo povsod. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in tata Ivana NERATA p.d. Filipovega Ivana z Ljubnega V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami v njegov spomin ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala vsem sorodnikom, dobrim prijateljem, znancem in sosedom, posebej še Miji, Sebastjanu in Gelei, govornikoma za lepe besede slovesa, pevcem, planincem, gasilcem, ribičem in g. dekanu za lepo opravljen obred in sv. mašo. Vsi njegovi Spomin je edini raj, iz katerega nas ne more nihče izgnati. Johann Paul Richter ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Janeza BERIČNIKA (14.11.1933 - 29.7.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot in darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej hvala msg. Vratanarju za opravljen obred, pevcem za občuteno zapete pesmi, trobentaču, govornikoma g. Aleksandru in g. Jožetu, praporščakom in članom društev. Iskrena hvala tudi dobrim sosedom, ker ste ob hudi bolezni nesebično pomagali. Žalujoči vsi njegovi Ti prišel si do blaženega raja, nam pa bolečina ostaja... V SPOMIN Darko NAPOTNIK (1988 - 2005) 19. avgusta je minilo težko leto dni, odkar te ni več med nami. Hvala vsem, ki se Ga spominjate in mu prižigate svečke na preranem grobu. Vsi tvoji MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ?0gW»"e Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. j ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 j Te bolezen je objela, šeposlednjo moč ti vzela. Rad življenje si imel, čeprav si kdaj hudo trpel, a zdaj od nas odšel si tja, kjer več nebo solza gorja... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in pradedka Franca ZAMERNIKA iz Luč (23.7.1926 - 16.8.2006) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za nesebično pomoč, izraze sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Najlepša hvala gospodu župniku za opravljen obred, gospe Valčki za poslovilni govor, pevcem, praporščakom in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Nedolžni krivec "Vaš pes pa smrdi po pijači!" ugotavlja soseda Marica na obisku pri Malčki. "Najbrž je spet celo noč oblizoval moža, ko se je ta vrnil z veselice..." Stavkokazni odbor Danes si lahko delavec privošči samo tako tiho stavko, da ne plačuje sindikalne članarine. Večni učenci Cerkev uči Kristusov nauk, ampak ker ni vsak za vse, morajo tiste, ki ga živijo, najemati. Sprememba namembnosti "Tako sem pozabljiv," pravi Nazarčan, "da sem včeraj pozabil iti v službo. Danes pa sem šel in so mi povedali, da mi nič ne zamerijo, ker sem že itak dva tedna v penziji. Sploh nisem vedel, da so me premestili v drug oddelek, tako slab spomin imam. Čudi me le to, da me sodelavci v penziji sploh prenašajo in da se mi to ne pozna pri plači. Celo prej mi jo zdaj nakažejo, odkar imam nove zadolžitve, čeprav še ne vem kakšne. Me pa veseli, da me v tej gostilni ravno ti poslušaš, draga natakar'-ca!” Ženska mu odvrne: "To ni gostilna! Če me ne bi stiskal k sebi, kar me kot ženo že dolgo ne, te sploh nebi poslušala!" Izkoriščen talent "P-p-pred leti me n-n-niso vzeli z-z-za napovedovalca na t-t-te-leviziji, ker nisem bil v s-s-stranki LDS," zatrjuje Joco in se pohvali: "J-j-janševa stranka mi je p-p-pa takoj dala s-s-službo." "Kaj pa delaš?" ga vprašajo. "V g-g-gospodarstvu se pogajam s s-s-sindikati." Začetek konca počitnic je tu j "Ali želite slišati govor-V ne sposobnosti najinega sina?" vpraša gospa Novakova sorodnike, ki so prišli na obisk. "No, da čujemo." "Sine, a se že kaj veseliš šole?" "Neeee!" "Zanimivo. Škoda, da vaš sin ni šel za opernega . pevca, tako pa je ravnatelj..." Kama-sutra dieta (malo morgen efekt) Solčavan razlaga Radmirčanu: "Ženo pestijo odvečni kilogrami, zato se je odločila, da se bo prepustila kama-sutra dieti." "Kakšna dieta pa je to?" "Med divjim seksom menja položaje kar se da hitro." "Pa je to učinkovito?” "Ma jok! "Malo sutra!" Žena ni izgubila niti kile, ampak poštarje pa že pošteno shiran." r Cvetkeàkùprh ? NAČELNIK IN DIREKTORICA Siniša Bulatovič, načelnik občinske uprave občine Čajetina: »Gospa Nada, ko pride naslednja delegacija k nam v Srbijo, morate biti obvezno zraven, da vam pokažem svojo 64-člansko občinsko upravo!« Nada Klančnik, direktorica občinske uprave občine Mozirje: »Uau, to pa je aparat! Vedno sem si želela, da bi tudi nas bilo vsaj toliko, toda stvari gredo z odcepitvijo Rečice žal ravno v nasprotno smer...« (MALO NAS JE, SMO PA TISTI TAPRAVI PRESS) VABILO Vinko Poličnik, načelnik Upravne enote Mozirje: »Gospa Ljerka, vidim, da vam gredo otvoritve krasno od rok, bi prišli tudi na otvoritev nove upravne stavbe v Mozirju?« Ljerka Bizilj, televizijske voditeljica: »Sliši se zanimivo, toda malce moram še razmisliti, da me ne bi slučajno zvabili v kakšen predvolilni šov...« (PREVIDNOST JE MATI MODROSTI PRESS) PRIJATELJA Miroslav Štrajher, generalni direktor podjetja Svea Zagorje: »Prijatelj dragi, če obiščeš Mozirski gaj in se ne povzpneš na naš razgledni stolp, je kot bi obiskal Pariz in spregledal Eifflov stolp.« Oldrich Kettner, predsednik uprave podjetja Vipap Videm Krško: »Morda res, toda vaš stolp ima eno lepotno napako - nima lifta...« (ČEZ KOMOT GA NI PRESS) SESTAVIL PEPS ELEKTRIČNA MORSKA RIBA LASTNIK TOVARNE POLJSKA ŠAHISTKA- HANNA REZEK GLAS, ZVOK OB PRELOMU LJUBITELJ LEPEGA PREDSTOJ- NICA SAMOSTANA SLAVKO OSTERC TRINITRO- TOLUEN (KRATICA) ITALIJANS- KI NOGOMETNI KLUB IZ VIDMA OTROK (KNJIŽ.) NEDELAV- NOST, LENOST ČLOVEK V PRVIH LETIH ŽIVU EN J A STEREO- FONSKI STUDIO DOPISNIK KAKEGA ČASOPISA PERZIJSKA SVETA KNJIGA ČISTINA ZLATIH KOVANCEV POVRŠINA, PROSTOR, OBMOČJE LAHEK ITALIJANSKI TANK KRUTI RIMSKI CESAR PRODAJALEC KISA (NEKDAJ) JOK RISTO SAVIN Več TIROV, TIRI TONE KUNTNER AMERIŠKA IGRALKA- TATUM ZAČETNO, OSNOVNO PISANA TROPSKA PAPIGA AŠKERČEVA SOCIALNA PESEM IRSKO- AMERIŠKI IGRALEC- LIAM REKA NA SLOVAŠ- KEM SLOVENSKA OPERNA PEVKA- IRENA BOLGARSKI PESNIK- HRISTO STANJE NEMEGA ČLOVEKA CHARLES RAMUZ KRONIKA, LETOPIS EVROPSKO VESOLJSKO ZDRUŽENJE ZBIRALEC JAVNIH PODATKOV FINSKI PISATELJ (LEINO) IZUMITELJ DIZELEK. MOTORJA- RUDOLF ŠVEDSKI SMUČARSKI CENTER ČLOVEKOVO OSEBNO ŽIVLJENJE ČISTO PREMOŽEN- JE, GOTOVINA BRITANSKI POLITIK, NEKDANJI PREMIER- EDWARD DINAMO (POG.) OTOK V PRESPANSKEM JEZERU ANGLEŠKA GLASBENA SKUPINA PRISTANIŠ- KO MESTO V ITALIJI OPICA Z DOLGIM GOBCEM, ŽIVI V AZIJI PRIPADNIK INKOV SLOVENSKI IGRALEC- MARKO THOMAS MALTHUS PREČNA PALICA NA LESTVI PLESNA FIGURA PRI ČETVERKI SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA RUMENO RJAVA BARVA OSEBNI ZAIMEK KORNER PRI NOGOMETU GRAFIČNA TEHNIKA, ODTISKUJE SE SKOZI SITO PREMAZNO SREDSTVO ZA LES SAMO REKA NA ŠVEDSKEM GODALNI INSTRUMENT S ŠTIRIMI STRUNAMI LJUBEZEN DR. ŽIVAGA ČLOVEK ŠIBKE POSTAVE, SLABOT- NeŽ Portal Savinjske dolina MINI SLOVARČEK: JASENOV- Bolgarski pesnik- Hristo ERENSKA- Poljska šahistka- Hanna ASTENIK- človek šibke postave, slabotnež EMAN- reka na Švedskem TITER- čistina zlatih kovancev BREZPLAČNO PRANJE Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo. Če prepoznate registracijo svojega avtomobila, se do petka, 1. septembra, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI AM MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil. 4M.MIKIAVC TEHNIČNI PREGLEDI d.o.o. E-naslov: a.m.miklavctžremail.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 Napovednik • Sobota (26. avgust), ob 12.00. Mozirski gaj Prvo srečanje letošnjih abrahamov_____________________ • Nedelja (27. avgust), od 14.00 do 18.00. Muzej Gornji Grad Razstava Verski objekti v občini Gornji Grad (2001) • Nedelja (27. avgust), ob 16.00. Blate pri Rečici ob Savinji Koncert Tamburašev s Polzele__________________________ • Sreda (30. avgust), ob 17.30. Ljubno, Foršt Nogometna tekma - Ljubno : Dravinja (mladinci) MORDA STE ISKALI PRAV TO DNEVNI KAVA BAR V MOZIRJU Zaposlimo simpatično in komunikativno dekle za delo v strežbi. Gsm 031/231-597. ŽAKO d.o.o., Grabnar Boris, Dolenjska cesta 136, Ljubljana. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu. Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. POSEK IN SPRAVILO LESA Opravljamo posek in spravilo lesa do kamionske ceste po ugodni ceni. Gsm 051/427-350, tel. 03/838-51-15. Jani Trans, d.o.o., Spodnje Kraše 11, 3341 Šmartno ob Dreti. GRATING - GRADNJA PO VAŠI ŽELJI Gradite ali obnavljate, objekt, kopalnico ali fasado? Grating izpolni vašo željo. Gsm 041/573-971, faks: 03/838-12-46. Grating Muhič Fahrudin s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO? Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemljo za ureditev okolice; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. VIP MEHAN Vzdrževanje in popravila viličarjev, traktorjev in kmetijske mehanizacije. Gsm 041/793-633. Janez Klopčič s.p., Ob Savinji 10 a, Nazarje. POPRAVILO VOZIL, PREVOZI IN SKY SERVIS Popravilo tovornih in osebnih vozil ter traktorjev in kmetijske mehanizacije na terenu. Priprava in ureditev tehničnega pregleda. Prevozi stvari in oseb s kombijem. SKY BOARD servis, tel. 041/529-063. Tevč Vinko s.p., Praprotnikova 6,3330 Mozirje. SERVIS TERGLAV MILAN Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst, pralni in sušilni stroji, toplotne črpalke Tel. 03/572-04-06, gsm 041/530-398. Terglav Milan, servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela. ŽIVALI - PRODAM Prodam pujske, 25 kg težke; gsm 041 / 783-700. Prodam dva kozliča za zakol; gsm 041 / 857-603. Prodam telico sr. - brejo 9 mesecev, pašno; gsm 041/324-377. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031/533-745. Kupim teden dni stare bikce, mesnate pasme, po 1.000 sit/kg ter 300 - 400 kg. bika; gsm 031/676-833. Kupim bikca aliteličko,sivo,staro 1 teden; gsm 041/868-633. VOZILA -PRODAM Prodam VW golf III, letnik 93, prevož. 170.000 km; gsm 041/528-097. Prodam ford fiesto, 1.95, prevož. 70.000 km, cena 200.000sit gsm 031 /238415. Prodam opel astra karavan TD, 1.94, reg. do mar. 07; gsm 031 /725-047. DRUGO-PRODAM Prodam opeko protherm 38,816 kosov, po 280 sit/kos; gsm 031 /354-585. Prodam lesenezabojeza krompirinjabol-ka in električni pastir; gsm 051 /435-134. Ugodno prodam orbitrek, skoraj nov;gsm 031/206-409. Prodam lesene zaboje za krompiralisad-je;gsm 031/850-145. Prodam suha smrekova drva; gsm 031 / 695-208. Prodam drva metrska - klaftrska, suha bukev, gaber; gsm 031 /585-735. Prodam dva nova sadna mlina zgaran-cijo; tel. 572-81-51. Prodam 15001 cisterno za kurilno olje, cena 10.000 sit; gsm 040/172-035. Prodam kvalitetne zaboje za jabolka ali krompirter domače žganje; tel. 583-30-81. Ugodno prodam 2.600 kom. rabljene strešne kritine bramak; gsm 031/214-997. Prodam poravnalko - debelinko, litoželezno, starejše izdelave - 4 noži; gsm 041/793-515. Ugodno prodam šikelne; gsm 051/250-313 ali 041/990-734. Prodam gajbe za krompir ali jabolka; gsm 041/561-570. NEPREMIČNINE Prodam gozd 9136 m2, Nazarje - Žifor-je; gsm 041/804-054. V najem vzamem 1-sobno stan. v okolici Mozirja, nujno rabim do 1.9.2006; gsm 031/837-536. Prodam starejšo hišo na lepi lokaciji v Bočni; gsm 041 /804-790. Vaša pošta ODBOJKARSKI TURNIR SAVINJSKIH NOVIC VARPOUE 2006 omo Na četrtem turnirju v odbojki na mivki, ki ga je minulo soboto organiziral tednik Savinjske novice, je nastopilo enajst moških tričlanskih in štiri ženske dvočlanske ekipe. V lepem ambien-tu športnega centra v Varpoljah so obiskovalci lahko uživali v številnih napetih obračunih ob in nad mrežo, kljub resnemu organizacijskemu in tekmovalnemu pristopu pa je bilo soboto poletno popoldne namenjeno predvsem aktivni sprostitvi in prijateljskemu druženju. Posebnost turnirja Savinjskih novic je v tem, da se med seboj pomerijo ekipe, kijih sestavljajo naključno izžrebani tekmovalci oziroma tekmovalke, slednjim pa ni treba plačati prijavnine. Na ta način je tekmovanje še bolj zanimivo, saj izrazitih favoritov ni. Letos so v moški konkurenci po maratonskem dvoboju zmagali Fušarji v sestavi Matej Žunter, Damjan Božič in David Kolenc, z drugim mestom so se morali zadovoljiti člani ekipe M3 Ivan Vidakovič, Miran Torkar in Janez Železnik, tretje mesto pa so si priigrali Uroš Klemše, Tomi Lomšek in Dani Šlogar. V ženski konkurenci je prvo mesto osvojila ekipa Muce v zasedbi Valentina Založnik in Ana Tevč, drugo mesto sta zasedli Mojca Bitenc in Špela Kralj, ki sta igrali kot Duo, tretje mesto pa je pripadlo ekipi Barca, za katero sta nastopili Nika Pukartin Tea Krajner. Pri fantih še je žoga (ves čas pregrevalc^P Dekleta so tekmovanje zaključila, ko je svetilo še sonce Finalna obračuna je suvereno odsodil Vilko Založnik (levo) objektivom (foto: Uroš Kotnik) V» v, ' ■ — m , I / o ' WèA |'r ' Jr-> ; i- v < .. i ' • - W/ ■ 1 CREATONE NARAVNO "VODIINO"1^ NARAVNO "VODILNO -______________________ Uvoznik za Slovenijo: CREAtim d.o.o Šlandrov trg 20o, 3310 ŽALEC Tel.: 03 710 35 90,03 710 09 50,031 625 427 Vrhunska opečna kritina s 50-letno garancijo Obiščite nas na ■m k- MOS-u v Celju, hala J! www.creatim.si > 'O 05 o J5 o o Q_ O. Q_ Q_ >C/5 Celje - skladišče D-Per 7/2006 «ea- (O Tn o UJ oc o ro B*»»S tn s mm ■ ■— O CVS co tn co LO cc !£ =5 c iv. gj fill I 1§ ° W CO ci 03 S. O .1 O 5000018337,34 OjLUJL COBISS © Ves dan, vsak dan! Nova frekvenca ■ stari prijatelji Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83, 3312 Prebold %iy RENAULT Center rabljenih vozil ■ Na zalogi več kot 50 vozil različnih znamk in modelov - Ugodno financiranje leasing, kredit na položnice - Vsa vozila so tehnično brezhibna in imajo garancijo Delovni čas: ponedeljek - petek: 8.00 -18.00 sobota: 8.00 -12.00 R.L.S. Levec, d.o.o., Levec 56/c, Petrovče Rabljena vozila 03/425-45-22 03/425-45-23 www.rsl.si ; La Scarpa Odprto: pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE I v prodajnem centru IZOLES Nazarje, tel. št. 839 02 55 in prodajalna JURČEK^ v Parižljah, tel. 705 09 33 Novi modeli za Jesen in obutev za šolo! OB NAKUPU VSAKEGA ŠOLARJA OBDARIMO! OSREDNJO KNJ. CELJE