Leto 1900,
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XLVI. — Izdan in razposlan dne 14. julija 1900.
Vsebina: (Št. 110—115.) 110. Ukaz o ustanovitvi obrtne sodnije v Pragi. — 111. Ukaz o ustanovitvi obrtne sodnije v Polznju. — 112. Ukaz o ustanovitvi obrtne sodnije v Toplicah. — 113. Ukaz o ustanovitvi obrtne sodnije v Ustju ob L. — 111. Ukaz o ustanovitvi obrtne sodnije v Gradcu. — 115. Ukaz o ustanovitvi obrtne sodnije v Ljubnem.
110.
Ukaz pravosodnega ministra v po-razuinu z ministri za notranje stvari, trgovino in finance z dne 1. julija 19 00.1.
o ustanovitvi obrtne sodnije v Pragi.
Na podstavi §§. 2. in 3. v zakonu z dne 27. novembra 1896. 1. (j)rž. zak. št. 218) o vpeljavi obrtnih sodnij in o sodni oblasti v sporih iz obrtnega delovnega, učnega in mezdnega razmerja se ukazuje:
§• 1.
Dne 1. oktobra 1900. leta naj začne v Pragi poslovati obrtna sodnija, ustanovljena na podstavi zakona z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 218).
Obrtna sodnija ima oznamenilo : „ G. kr. obrtna sodnija Praga“. Uradni pečat obrtne sodnije ima cesarskega orla.
V stvareh obrtne sodnije postopa c. kr. deželna sodnija Praga kot sodnija prve stopinje, ozna-menjena v zakonu z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 218), in pa kot prizivna sodnija.
§. 2.
Krajna pristojnost obrtne sodnije Praga se razteza na okoliš mestne občine Praga, nadalje na okoliš okrajnih sodnij Karolinenthal, Kraljevi vinogradi, Smichov in Žižkov.
§• 3.
Stvarna pristojnost obrtne sodnije Praga obsega vsa v §. 1., odstavku 2. zakona o obrtnih sodnijah imenovana, v okolišu obrtne sodnije ležeča podjetja, izvzemši železnice in parnoplovstvena podjetja.
Čas, v katerem stopi v veljavnost stvarna pristojnost obrtne sodnije za železnice in parnoplovstvena podjetja, se določi s posebnim ukazom.
§. 4.
Število prisednikov obrtne sodnije Praga se ustanavlja na 200, število namestnikov na 100 in število prisednikov za prizivno sodnijo v obrtnili spornih stvaréh (§. 31., odstavek 3. zakona o obrtnih sodnijah) na 44.
§. 5.
Prisednike in namestnike obrtne sodnije, in pa prisednike prizivne sodnije je izvoliti iz posamez
(Slovenlscli.)
58
oznamenjenih skupin obrtnih obratov po razmerju, ki se pokaže iz nastopne razdelitve.
Izdaja potrebnih odredeb, da se morda opravijo volitve v več teritorijalno ločenih oddelkih, se prepušča c. kr. namestništvu v Pragi.
Skupine obrtnih obratov za opravo volitev in skupno število prisednikov in namestnikov obrtne sodnije in prisednikov prizivne sodnije, ki jih izvoli vsaka skupina polovico iz volilne skupine podjetnikov in polovico iz volilne skupine delavcev, se določajo tako-le:
Skupina VI.
Vse drugi obrti: 40 prisednikov
20 namestnikov j obrtne sodniJe’ 8 prisednikov prizivne sodnije.
Za velike obrate v zmislu tega ukaza je smatrati tista podjetja, gledé katerih se je predpisalo občne pridobnine več nego 300 K. Podjetja, podvržena javnemu polaganju računov, je računiti med velike obrate.
Skupina I.
Veliki obrati železninske, kovinske in strojevne industrije:
24 prisednikov )	, ,	,
-n	,	> obrtne sodnije,
12 namestnikov j	J ’
4 prisedniki prizivne sodnije.
Skupina II.
Mali obrati železninske, kovinske in strojevne industrije :
32 prisednikov )	, ,	...
. „	...	> obrtne sodnije,
16 namestnikov )	J
8 prisednikov prizivne sodnije.
V katere spredaj oznamenjenih skupin je uvrstiti posamezne obrtne obrate, se določi z raz-delbo v skupine, ki je pridejana temu ukazu in narejena na podstavi „razredbe podjetij in opravil* (priloga J k izvršitvenemu predpisu k poglavju I. zakona z dne 25. oktobra 1896.1. [drž. zak. št. 220], razglašena z razpisom c. kr. finančnega ministrstva z dne 28. januarja 1897. 1. [drž. zak. št. 35]).
A ko se dvomi o uvrstitvi obrtnega obrata, se je ravnati po abecednem spisku, priloženem tej „raz-redbi podjetij in opravil*.
§■ 6.
Skupina lil.
Usnjarska, tkaninska, oblačilna in lišpovinska industrija in tapetarski obrt:
32 prisednikov	) , ,	...	1
, „ r . .,	> obrtne sodnije,
16 namestnikov )	J
8 prisednikov prizivne sodnije.
Gotove stroške (§. 13. zakona o obrtnih sodnijah) je prisednikom in namestnikom obrtne sodnije in prisednikom prizivne sodnije povrniti, zmis-loma uporabljaje določila §§. 3 do 10, 15, 20., 21, 23 in 24 v ukazu pravosodnega ministra z dne 17. septembra 1897. 1. (drž. zak. št. 221) o pristojbinah prič in izvedencev v državljanskih pravnih sporih.
Skupina IV.
Keramska industrija in stavbni obrti:
32 prisednikov ) . .	, ..
> obrtne sodnije, 16 namestnikov )	J ’
8 prisednikov prizivne sodnije.
Skupina V.
Trgovina:
40 prisednikov )	, .	...
20 namestnikov j °brlne S°dnije’ 8 prisednikov prizivne sodnije.
Odškodba za izgubljeni zaslužek, ki jo je dati prisednikom in namestnikom iz delavskega stanu, se ustanavlja na štiri krone za pol dneva in na osem kron za ves dan brez nadaljnje pčdrazdelbe.
Odmeri te odškodbe je dati v podstavo čas, v katerem je bil delavec res odtegnjen svojemu pri-dobitku ; pri tem je zlasti tudi vpoštevati čas za hojo tja in nazaj.
Koerber s. r.	Böhm s. r.
Spoils s. r.	Call s. r.
Priloga k ministrstvenemu ukazu z dne 1. julija 1900. 1. (drž. zak. št. 110).
Razdelitev skupin
obrtov za obrtno sodnijo v Pragi.
Naslednji z rimskimi številkami oznamenjeni razredi obsegajo iste obrtne stroke, kakor v prilogi J izvršitvenega predpisa k I. poglavju zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) (razglašeni z razpisom finančnega ministrstva z dne 28. januarja 1897. 1. [drž. zak. št. 35]) pod enakimi številkami navedeni razredi podjetij. Vse skupine in vrste obratov, pripadajoče h kakemu razredu po razredbi ustanovljeni v prilogi J, spadajo v volilno skupino, oznamenjeno z navedbo razredne številke, v kolikor so podvržene določilom obrtnega reda ali pripadajo k podjetjem, oznamenjenim v členu Vlil razglasilnega patenta k obrtnemu redu z dne 20. decembra 1859. 1. (drž. zak. št. 227).
Skupina I.
Veliki obrati železninske, kovinske in strojevne industrije.
11. razred. Fužinarski obrat,
IV. „ Podelava kovin,
V. „ Nareja strojev, aparatov, instrumentov in vozil,
XVIII. „ Osrednji zavodi za dostavo sile, kurjavo in svečavo.
Skupina II.
Mali obrati železninske, kovinske in strojevne industrije.
Isti razredi kakor v skupini I.
Skupina III.
Usnjarska, tkan inska, oblačilna in lišpovinska industrija in lapetarski obrt.
VII.	razred. Nareja blaga iz kavčuka, gutaperče in celulojida,
VIII.	„	Industrija z usnjem, kožami, ščetinami, lasmi, perjem in enakimi tvarinami,
IX.	„	Tkaninska industrija,
X.	„	Tapetarski obrt,
XI.	„	Oblačilna in lišpovinska	industrija.
Skupina IV.
Koramska industrija in stavbni obrti.
III. razred. Industrija s kamenjem, prstjo, glino in steklom,
XVI. , Stavbni obrti.

Trgovina.
Skupina V.
XX.	razred. Trgovina z blagom v stalnem obratovališču,
XXI.	„	Trgovina z blagom, hodé od kraja do kraja (izvzemši pravo krošnjarstvo),
XXII.	„	Pomožni obrti trgovine z blagom,
XXIII. » Novčna in kreditna trgovina.
Ysi drugi obrti.
Skupina VI.
I. razred.
VI. ,
XII.	„
XIII.	„
XIV.	,
XV.	„ XVII. ,
XXIV.	„
XXV.	„
Prvotna pridelava (sirovinarstvo),
Industrija v lesenem in rezbarskem blagu,
Papirna industrija,
Industrija za živila in užitnine,
Gostilničarski in krčmarski obrt,
Kemijska industrija,
Grafični obrt,
Prometni obrti (izvzemši železnice in parnoplovstvena podjetja), Drugačni obrti.
111.
Ukaz pravosodnega ministra v po-razumu z ministri za notranje stvari, trgovino in finance z dne 1. julija 1900. 1.
o ustanovitvi obrtne sodnije v Polznju.
Na podstavi §§. 2 in 3 v zakonu z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 218) o upeljavi obrtnih sodnij in o sodni oblasti v sporih iz obrtnega delovnega, učnega in mezdnega razmerja se ukazuje:
§• 1.
Dne 1. oktobra 1900. leta začne v Polznju poslovati obrtna sodnija, ustanovljena na podstavi zakona z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 218).
Obrtna sodnija ima oznamenilo; „G. kr. obrtna sodnija Polzenj“. Uradni pečat obrtne sodnije ima cesarskega orla.
V stvareh obrtne sodnije postopa c. kr. okrožna sodnija Polzenj kot sodnija prve stopinje, ozname-njena v zakonu z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 218), in pa kot prizivna sodnija.
Krajna pristojnost obrtne sodnije Polzenj se razteza na okoliš okrajne sodnije Polzenj.
§. 3.
Stvarna pristojnost obrtne sodnije Polzenj obsega vsa v §. 1, odstavku 2 zakona o obrtnih sodnijah imenovana, v okolišu obrtne sodnije ležeča podjetja, izvzemši železnice.
Čas, v katerem stopi v veljavnost stvarna pristojnost obrtne sodnije za železnice, se določi s posebnim ukazom.
§• 4.
Število prisednikov obrtne sodnije Polzenj se ustanavlja na 56, število namestnikov na 36 in število prisednikov za prizivno sodnijo v obrtnih stvareh (g. 31, odstavek 3 v zakonu o obrtnih sodnijah) na 16.
§• 5.
Prisednike in namestnike obrtne sodnije in pa prisednike prizivne sodnije je izvoliti iz posamez oznamenjenih skupin obrtnih obratov po razmerju, ki se pokaže iz nastopne razdelitve.
Izdaja potrebnih odredeb, da se morda opravijo volitve v več teritorijalno ločenih oddelkih, se prepušča c. kr. namestništvu v Pragi.
Skupine obrtnih obratov za opravo volitev in skupno število prisednikov in namestnikov obrtne sodnije in prisednikov prizivne sodnije, katerih izvoli vsaka skupina polovico iz volilne skupine podjetnikov in polovico iz volilne skupine delavcev, se določajo tako-le:
Skupina I.
Vsi véliki obrati, izvzemši trgovinske obrate:
20 prisednikov )
12 namestnikov \ obrtne sodnlJe’
4 prisedniki prizivne sodnije.
Skupina II.
Vsi mali obrati, izvzemši trgovinske obrate:
24 prisednikov }
16 namestnikov ( obrtne sodnlJe’
8 prisednikov prizivne sodnije.
Skupina III.
Vsi trgovinski obrati;
12 prisednikov )	,	,
8 namestnikov j obrtne sodn,Je'
4 prisedniki prizivne sodnije.
Za vélike obrale po zmislu tega ukaza je šteti tista podjetja, gledé katerih se je predpisalo občne pridobnine več nego 300 kron. Podjetja, zavezana javnemu dajanju računov, je računiti med vélike obrate.
§• 6.
Gotove stroške (§. 13 zakona o obrtnih sodnijah) je prisednikom in namestnikom obrtne sodnije in prisednikom prizivne sodnije povrniti, zmi-sloma uporabljaje določila §§. 3 do 10, 15, 20, 21, 23 in 24 v ukazu pravosodnega ministra z dne 17. septembra 1897. 1. (drž. zak. št. 221) o pristojbinah prič in izvedencev v državljanskih pravnih sporih.
Odškodba za izgubljeni zaslužek, ki jo je dati prisednikom in namestnikom iz delavskega stanu, se ustanavlja na dve kroni za pol dneva in na štiri krone za ves dan brez nadaljnje podrazdelbe.
Odmeri te odškodbe je dati v podstavo čas, v katerem je bil delavec res odtegnjen svojemu pri-dobitku; pri tem je zlasti tudi vpoštevati čas za hojo tja in nazaj.
Koerber s. r.	Holmi s. r.
Spens s. r.	('ali s. r.
113.
Ukaz pravosodnega ministra v po-razumu z ministri za notranje stvari, trgovino in finance z dne 1. julija 1900.1.
o ustanovitvi obrtne sodnije v Toplicah.
Na podstavi §§. 2 in 3 v zakonu z dne 27. novembra 1S96. 1. (drž. zak. št. 218) o upeljavi obrtnih sodnij in o sodni oblasti v sporih iz obrtnega delovnega, učnega in mezdnega razmerja se ukazuje :
§. 1.
Dne 1. oktobra 1900. leta začne v Toplicah poslovati obrtna sodnija, ustanovljena na podstavi zakona z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 218.)
Obrtna sodnija ima oznamenilo : , C. kr. obrtna sodnija Toplice*. Uradni pečat obrtne sodnije ima cesarskega orla.
V stvareh obrtne sodnije postopa c. kr. okrožna sodnija Litomefice kot sodnija prve stopinje, ozna-menjena v zakonu z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 218), in pa kot prizivna sodnija.
§. 2.
Krajna pristojnost obrtne sodnije Toplice se razteza na okoliš okrajne sodnije Toplice.
§• 3.
Stvarna pristojnost obrtne sodnije Toplice obsega vsa §. 1, odstavku 2 zakona o obrtnih sod-
nijah imenovana, v okolišu obrtne sodnije ležeča podjetja, izvzemši železnice.
Čas, v katerem stopi v veljavnost stvarna pristojnost obrtne sodnije za železnice, se določi s posebnim ukazom.
§• 4.
Število predsednikov obrtne sodnije Toplice se ustanavlja na 64, in število namestnikov na 40.
§• 5.
Prisednike in namestnike obrtne sodnije je izvoliti iz posamez oznamenjenih skupin obrtnih obratov po razmerju, ki se pokaže iz nastopne razdelitve.
Izdaja potrebnih odredeb. da se morda opravijo volitve v več teritorijalno ločenih oddelkih, se prepušča c. kr. namestništvu v Pragi.
Skupine obrtnih obratov za opravo volitev in skupno število prisednikov in namestnikov obrtne sodnije, katerih izvoli vsaka skupina polovico iz volilne skupine pojdetnikov in polovico iz volilne skupine delavcev, se določajo tako-le:
Skupina I.
Vsi veliki obrati, izvzemši trgovinske obrate:
32 prisednikov,
20 namestnikov.
Skupina II.
Vsi mali obrati, izvzemši trgovinske obrate:
20 prisednikov,
12 namestnikov.
Skupina lil.
Vsi trgovinski obrati:
12 prisednikov,
8 namestnikov.
Za vélike obrate po zmislu tega ukaza je šteti tista podjetja, glede katerih se je predpisalo občne pridobnine več nego 300 kron. Podjetja, zavezana javnemu dajanju računov, je računiti med velike obrate.
§• 6.
Gotove stroške (§. 13 zakona o obrtnih sodnijah) je prisednikom in namestnikom obrtne sod-
nije in prisednikom prizivne sodnije povrniti, zmi-sloma uporabljaje določila §§. 3 do 10, 15, 20, 21, 23 in 24 v ukazu pravosodnega ministra z dne 17. septembra 1897. 1. (drž. zak. š(. 221) o pristojbinah prič in izvedencev v državljanskih pravnih sporih.
Odškodba za izgubljeni zaslužek, ki jo je dati prisednikom in namestnikom iz delavskega stanu, se ustanavlja na dve krone za pol dneva in na štiri krone za ves dan brez nadaljnje podrazdelbe.
Odmeri te odškodbe je dati v podstavo čas, v katerem je bil delavec res odtegnjen svojemu pri-dobitku; pri tem je zlasti tudi vpoštevati čas za hojo tja in nazaj.
Koerber s. r.	Böhm s. r.
Spens s. r.	Call s. r.
11».
Ukaz pravosodnega ministra v po-razumu z ministri za notranje stvari, trgovino in finance z dne 1. julija 1900.1.
o ustanovitvi obrtne sodnije v Ustju ob L.
Na podstavi §§. 2 in 3 v zakonu z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 218) o upeljavi obrtnih sodnij in o sodni oblasti v sporih iz obrtnega delovnega, učnega in mezdnega razmerja se ukazuje:
§• 1.
Dne 1. oktobra 1900.1. leta začne v Ustju ob L. poslovati obrtna sodnija, ustanovljena na podstavi zakona z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 218).
Obrtna sodnija ima oznameniio: „G. kr. obrtna sodnija Ustje ob L.“. Uradni pečat obrtne sodnije ima cesarskega orla.
V stvareh obrtne sodnije postopa c. kr. okrožna sodnija Litomefice kot sodnija prve stopinje, ozna-menjena v zakonu z dne 27. novembra 1896.1. (drž. zak. št. 218), in pa kot prizivna sodnija.
§• 2.
Krajna pristojnost obrtne sodnije Ustje ob L. se razteza na okoliš okrajne sodnije Ustje ob L. in Karbic.
§. 3.
Stvarna pristojnost obrtne sodnije Ustje ob L. obsega vsa v §. 1., odstavku 2. zakona o obrtnih sodnijah imenovana, v okolišu obrtne sodnije ležeča podjetja, izvzemši železnice in parnoplovstvena podjetja.
Čas, v katerem stopi v veljavnost stvarna pristojnost obrtne sodnije za železnice in parnoplovstvena podjetja, se določi s posebnim ukazom.
§■ 4.
Število prisednikov obrtne sodnije Ustje ob L. se ustanavlja na 52, število namestnikov na 32.
§• 5.
Prisednike in namestnike obrtne sodnije je izvoliti iz posamez oznamenjenih skupin obrtnih obratov po razmerju, ki se pokaže iz nastopne razdelitve.
Izdaja potrebnih odredeb, da se morda opravijo volitve v več teritorijalno ločenih oddelkih, se prepušča c. kr. namestništvu Pragi.
Skupine obrtnih obratov za opravo volitev in skupno število prisednikov in namestnikov obrtne sodnije, katerih izvoli vsaka skupina polovico iz volilne skupine podjetnikov in polovico iz volilne skupine delavcev, se določajo tako-le:
Skupina I.
Vsi veliki obrati, izvzemši trgovinske obrale:
20 prisednikov,
12 namestnikov.
Skupina II.
Vsi mali obrati, izvzemši trgovinske obrate:
20 prisednikov,
12 namestnikov.
Skupina lil.
Vsi trgovinski obrati:
12 prisednikov,
8 namestnikov.
Za vélike obrate po zmislu tega ukaza je šteti tista podjetja, glede katerih se je predpisalo občne pridobnine več nego 300 kron. Podjetja, zavezana javnemu dajanju računov, je šteti med vélike obrate.
§. 6.
Gotove stroške (§. 13 zakona o obrtnih sodnijah) je prisednikom in namestnikom obrtne sodnije in prisednikom prizivne sodnije povrniti, zmi-sloma uporabljaje določila §§. 3 do 10, 15, 20, 21, 23 in 24 v ukazu pravosodnega ministra z dne 17. septembra 1897. 1. (drž. zak. št. 221) o pristojbinah prič in izvedencev v državljanskih pravnih sporih.
Odškodba za izgubljeni zaslužek, ki jo je dati prisednikom in namestnikom iz delavskega stanu, se ustanavlja na dve kroni za pol dneva, in na štiri krone za ves dan brez nadaljnje podrazdelbe.
Odmeri te odškodbe je dati v podstavo čas, v katerem je bil delavec res odtegnjen svojemu pri-dobitku; pri tem je zlasti tudi upoštevati čas za hojo tja in nazaj.
Koerber s. r.	Bolim s. r.
Spens s. r.	Call s. r.
114.
Ukaz pravosodnega ministra v po-razumu z ministri za notranje stvari, trgovino in finance z dne 3. julija 1900.1.
o ustanovitvi obrtne sodnije v Gradcu.
Na podstavi §§. 2 in 3 v zakonu z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 218) o upeljavi obrtnih sodnij in o sodni oblasti v sporih iz obrtnega delovnega, učnega in mezdnega razmerja se ukazuje :
§. 1.
Dne 1. oktobra 1900. leta začne v Gradcu poslovati obrtna sodnija, ustanovljena na podstavi zakona z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 218).
Obrtna sodnija ima oznamenilo: »G. kr. obrtna sodnija Gradec“. Uradni pečat obrtne sodnije ima cesarskega orla.
V stvareh obrtne sodnije postopa c. kr. deželna sodnija Gradec kot sodnija prve stopinje, ozname-njena z zakonu z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 218) in pa kot prizivna sodnija.
§. 2.
Krajna pristojnost obrtne sodnije Gradec se razteza na okoliš okrajnih sodnij mesto Gradec in okolica Gradec.
§• 3.
Stvarna pristojnost sodnije Gradec obsega vsa v §. 1, odstavku 2 zakona o obrtnih sodnijah imenovana, v okolišu obrtne sodnije ležeča podjetja, izvzemši železnice.
Čas, v katerem stopi v veljavnost stvarna pristojnost obrtne sodnije za železnice, se določi s posebnim ukazom.
§. 4.
Število prisednikov obrtne sodnije Gradec se ustanavlja na 124, število nametsnikov na 76 in število prisednikov za prizivno sodnijo v obrtnih spornih stvareh (§.31. odstavek 3, zakona o obrtnih sodnijah) na 28.
§■ 5.
Prisednike in namestnike obrtne sodnije, in pa prisednike prizivne sodnije je izvoliti iz posamez oznamenjenih skupin obrtnih obratov po razmerju, ki se pokaže iz nastopne razdelitve.
Izdaja potrebnih odredeb, da se morda opravijo volitve v več teritorijalno ločenih oddelkih, se prepušča c. kr. namestništvu v Gradcu.
Skupine obrtnih obratov za opravo volitev in skupno število prisednikov in namestnikov obrtne sodnije in prisednikov prizivne sodnije, ki jih izvoli vsaka skupina polovico iz volilne skupine podjetnikov in polovico iz volilne skupine delavcev, se določajo tako-le:
Skupina I.
Železninska, kovinska in strojevna industrija:
20 prisednikov )
12 namestnikov | obrtne sodn,Je-4 prisedniki prizivne sodnije.
Skupina II.
Keramska industrija za leseno in rezbarsko blago in stavbni obrti.
20 prisednikov )
12 namestnikov j obrlne 8odniJe*
4 prisedniki prizivne sodnije.
Skupina lil.
Usnjarska, tkaninska, oblačilna in lišpovinska industrija in tapetarski obrt:
20 prisednikov )	,	...
12 namestnikovi obrtne sodnlJe’
4 prisedniki prizivne sodnije.
Skupina IV.
v skupine, ki je pridejana temu ukazu in narejena na podstavi „razredbe podjetij in opravil“ priloga J k izvršitvenemu predpisu k poglavju I. zakona z dne 25. oktobra 1X96. 1. [drž. zak. št. 220], razglašena z razpisom c. kr. finančnega ministrstva z dne 28. januarja 1897. 1. [drž. zak. št. 35]).
Ako se dvomi o uvrstitvi obrtnega obrata, se je ravnati po abecednem spisku, priloženem tej „razredbi podjetij in opravil“.
Papirna industrija, kemijska industrija, industrija kavčuka itd., grafični obrti:
§. 6.
• 20 prisednikov )	,	...
12 namestnikov j obrtne sodmJe’ 4 prisedniki prizivne sodnije.
Skupina V.
Hranilni obrti, gostilniški in krčmarski obrti, prometni obrti, ti izvzemši železnice in drugačni obrti:
Gotove stroške (§. 13 zakona o obrtnih sodnijah) je prisednikom in namestnikom obrtne sodnije in prisednikom prizivne sodnije povrniti, zmis-loma uporabljaje določila §§. 3 do 10, 15, 20, 21, 23 in 24 v ukazu pravosodnega ministra z dne 17. septembra 1897.1. (drž. zak. št. 221) o pristojbinah prič in izvedencev v državljanskih pravnih sporih.
20 prisednikov I ,
12 namestnikov j obrlne sod^e>
4 prisedniki prizivne sodnije.
Skupina VI.
Trgovina:
24 prisednikov )	,
16 namestnikov } obrtne sodmJe'
8 prisednikov prizivne sodnije.
V katere spredaj oznamenjenih skupin je uvrstiti posamezne obrtne obrate, se določi z razdelbo
Odškodba za izgubljeni zaslužek, ki jo je dati prisednikom in namestnikom iz delavskega stanu, se ustanavlja na štiri krone za pol dneva in na o^em kron za ves dan brez nadaljnje podrazdelbe.
Odmeri te odškodbe je dati v podstavo čas, v katerem je bil delavec res odtegnjen svojemu pri-dobitku; pri tem je zlasti tudi vpoštevati čas za hojo tja in nazaj,
Koorber s. r.	Böhm s. r. (
Speus s. r.	Call s. r.
(Slovouisck.)
Priloga k ministrstvenemu ukazu z dne 3. julija 1900. 1. (drž. zak. št. 114).
Razdelitev skupin
obrtov za obrtno sodnijo v Gradcu.
Naslednji z rimskimi številkami oznamenjeni razredi obsegajo iste obrtne stroke, kakor v prilogi J izvršitvenega predpisa k I. poglavju zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) (razglašeni z razpisom finančnega ministrstva z dne 28. januarja 1897. 1. [drž. zak. št. 35]) pod enakimi številkami navedeni razredi podjetij. Vse skupine in vrste obratov, pripadajoče h kakemu razredu po razredbi, ustanovljeni v prilogi J, spadajo v volilno skupino, oznamenjeno z navedbo razrednih številk, v kolikor so podvržene določilom obrtnega reda ali pripadajo k podjetjem, oznamenjenim v členu VIII razglasilnega patenta k obrtnemu redu z dne 20. decembra 1859. 1. (drž. zak. št. 227).
Skupina I.
v
Zelezuinska, kovinska in strojevna industrija.
II. razred. Fužinarski obrat,
IV.	, Podelava kovin,
V.	„ Nareja strojev, aparatov, instrumentov in vozil,
XVIII.	„ Osrednji zavodi za dostavo sile, kurjavo in svečavo.
Skupina II.
Kcramska industrija, industrija zaleseno inrezbarsko blago in stavbni obrti.
III. razred. Industrija s kamenjem, prstjo, glino in steklom,
VI.	„ Industrija za leseno in rezbarsko blago,
XVI. „ Stavbni obrti.
Skupina III.
Usnjarska, tkaninska, oblačilna in lišpovninska industrijam tapctarski obrt.
Vlil. razred. Industrija z usnjem, kožami, ščetinami, lasmi, perjem in enakimi tvarinami,
IX.	„	Tkaninska industrija,
X.	,	Tapetarski obrt,
XI.	„	Oblačilna in lišpovinska industrija.
*
Skupina IV.
Papirna industrija, kemijska industrija, industrija za kavčuk itd. grafični obrti.
VII.	razred.	Izdelovanje blaga iz kavčuka, gutaperče in celulojida,
XII.	,	Papirna industrija,
XV.	„	Kemijska industrija,
XVII.	„	Grafični obrti.
Skupina V.
Hranilni obrti, gostilniški in krčmarski obrti, prometni obrti, ti izvzemši železnice, in drugačni obrti.
I. razred. Obrt prvotne pridelave (sirovinarstvo),
XIII.	, XIV.	„ XXIV.	„ XXV.	„	Industrija za živila in užitnine, Gostilniški in krčmarski obrt, Prometni obrti izvzemši železnice, Drugačni obrti.
	Skupina VI.
Trgovina.
XX.	razred. Trgovina z blagom v stalnem obratovališču,
XXI.	„	Trgovina z blagom, hodé od kraja do kraja izvzemši pravo krošnjarstvo.
XXII.	„	Pomožni obrti trgovine z blagom,
XXIII. „ Novčna in kreditna trgovina.
115.
Ukaz pravosodnega ministra v po-razumu z ministri za notranje stvari, trgovino in finance z dne 3. julija 1900.1.
o ustanovitvi obrtne sodnije v Ljubnem.
Na podstavi §§. 2 in 3 v zakonit z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 218) o upeljavi obrtnih sodnij in o sodni oblasti v sporih iz obrtnega delovnega,učnega in mezdnega razmerja se ukazuje:
§■ 1.
Dne 1. oktobra 1900. leta začne v Ljubnem poslovati obrtna sodnija, ustanovljena na podstavi zakona z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 218).
Obrtna sodnija ima oznamenilo: „G. kr. obrtna sodnija Ljubno“. Uradni pečat obrtne sodnije ima cesarskega orla.
V stvareh obrtne sodnije postopa c. kr. okrožna sodnija Ljubno kot sodnija prve stopinje, ozname-njena v zakonu z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 218), in pa kot prizivna sodnija.
§- 2.
Krajna pristojnost obrtne sodnije Ljubno se razteza na okoliš okrajnih sodnij Ljubno in Bruk ob M.
§• 3.
Stvarna pristojnost obrtne sodnije Ljubno obsega vsa v §. 1., odstavku 2. zakona o obrtnih sodnijah imenovana, v okolišu obrtne sodnije ležeča podjetja, izvzemši železnice.
Čas, v katerem stopi v veljavnost stvarna pristojnost obrtne sodnije za železnice, se določi s posebnim ukazom.
§• 4.
Število prisednikov obrtne sodnije Ljubno se ustanavlja na 44, število namestnikov na 28 in število prisednikov za prizivno sodnijo v obrtnih spornih stvaréh (§. 31, odstavek 3 zakona o obrtnih sodnijah) na 12.
§• 5.
Prisednike in namestnike obrtne sodnije in pa prisednike prizivne sodnije je izvoliti iz posa-mez oznamenjenih skupin obrtnih obratov po razmerju, ki se pokaže iz nastopne razdelitve.
Izdaja potrebnih odredeb, da se morda opravijo volitve v več teritorijalno ločenih oddelkih, se prepušča c. kr. namestništvu v Gradcu.
Skupine obrtnih obratov za opravo volitev in skupno število prisednikov in namestnikov obrtne sodnije ter prisednikov prizivne sodnije, katerih izvoli vsaka skupina polovico iz volilne skupine podjetnikov in polovico iz volilne skupine delavcev, se določajo tako-le:
Skupina I.
Vsi véliki obrati, izvzemši trgovinske obrate :
12 prisednikov )
8 namestnikov j obrtne sodniie>
4 prisedniki prizivne sodnije.
Skupina II.
Vsi mali obrati, izvzemši trgovinske obrate:
20 prisednikov )
12 namestnikovi obrlne sodn,ie-4 prisedniki prizivne sodnije.
Skupina III.
Vsi trgovinski obrati:
12 prisednikov )
8 namestnikov I obrtne sodluJe’
4 prisedniki prizivne sodnije.
Za včlike obrate po zmislu tega ukaza je šteti tista podjetja, gledč katerih se je predpisalo občne pridobnine več kakor 300 kron. Podjetja, zavezana javnemu dajanju računov, je računiti mpd včlike obrate.
§• 0.
Gotove stroške (§. 13. zakona o obrtnih sodnijah) je prisednikom in namestnikom obrtne sodnije in prisednikom prizivne sodnije povrniti, zmis-loma uporabljaje določila §§. 3 do 10, 15, 20, 21, 23 in 24 v ukazu pravosodnega ministra z dne 17. septembra 1897. 1. (drž. zak. št. 221) o pristojbinah prič in izvedencev v državljanskih pravnih sporih.
Odškodba za izgubljeni zaslužek, ki jo je dati prisednikom in namestnikom iz delavskega stanu, se ustanavlja na štiri krone za pol dneva, in na šest kron za ves dan brez nadaljnje podrazdelbo.
Odmeri te odškodbe je dati v podstavo čas, v katerem je bil delavec res odtegnjen svojemu pri-dobitku ; pri tem je zlasti tudi vpoštevati čas za hojo tja in nazaj.
Koerber s. r.	Böhm s. r.
Spens s. r.	Call s. r.