Kulturna druStva fn učltelj na naši vasl (Učiteljski pokret.) Kakor je dejstvo, da ima naša vas s svojimi malimi kmetijami, razkosane na parcele in parcclice, s svojimi kočarji, viničarji, najemniki in podnajemniki svojevrstno gospodarsko in kulturno življenje, tako je tudi dejstvo, da ima svojevrstne — na teh razmerah sloneče — kulturne, socialne in politične težnje tcr svojevrstno kulturno dogajanje in moralno vrednotenje. Gospodarsko beden, socialno izkoriščan, fizično zgaran in izčrpan ni imel in nima naš kmet niti časa niti smisla za kako močnejšo kulturno razgibanost. Zaradi svoje male posesti, katera mu mora nuditi sredstva za preživljanje njegove družine in vse ostale dajatve, je bil prisiljen, da je postal skrajno previden in rezerviran napram vsem »novotarijam« in produktom civilizacije, ki so se v toku zgodovine ponujali kot sredstvo za zboljšanje njegovih delovnih metod in njegovega načina življenja. Stoletja izigravan, opeharjen in razočaran nad raznimi obljubami in neuspelimi akcijami, je postal še bolj vase zaprt, konservativen in skrajno individualistično usmerjen. Vsi ti in ostali elementi, ki tvorijo psihologijo vasi in mentaliteto našega kmeta, imajo svoje objektivne pogoje in vzroke, ki so izven njegove volje in izven njegove zavesti. S tem nismo povedali nikak paradoks, ker govorimo o vasi in kmetu iz mase, ki nikakor ne izključuje izjeme in bi na videz več ali manj nasprotovala tej trditvi. Za pravilno razumevanje kulturnega življenja naše vasi je predvsem potrebno poznavanje teh objektivnih vzrokov in pogojev razvoja. Da se približamo kmetu in začnemo na vasi kakršnokoli akcijo, ki naj računa na uspeh, je tako razumevanje in spoznanje neobhodno potrebno; predvsem je to potrebno za kulturno delo na vasi, ki se vrši v tako zvanih kulturnih društvih in organizacijah. Koliko utrošenih in neuspelih energij bi bilo prištedenih, koliko razočaranj prihranjenih! Slovenci se radi ponašamo s svojo visoko razvito kulturo. Kot argument prav radi kažemo visoko število društev, ki živijo po naših vaseh in skušajo po svojem ideološkem obeležju in programu vplivati na duhovno rast in opredeljenost vaškega življenja. Saj ima že skoro sleherna vas par takih društev. Če pa pogledamo ta društva pobliže, pa prvotni vtis kmalu zgubi na svoji veljavi. Prvo kar moramo ugotoviti je, da služijo ta društva po svoji večini le zbiranju in kontingentiranju mladih kmečkih fantov za razne politične stranke in strančice. Saj je značilno. da je postal način grupiranja vaške mladine po obstoječih društvih že nekako deden, ki se v posameznih družinah ponavlja iz roda v rod tudi še v času, ko ni več objektivnih pogojev za obstoj takih društev na vasi in so le šc nekak preostanek politične tradicionalnosti in psiholoske zakoreninjenosti. Umetno jih še vzdržujejo člani nekaterih družin, ki nikakor ne morejo pretrgati s tradicijo svojih prednikov. To še bolj pospešujc tisto žalostno in kvarno dejstvo, da mesto kulturnega tekmovanja in prosvetnega dviganja vasi stopa vedno bolj v veljavo dnevna politična borba v vaških društvih, mesto načelnosti in strpnosti osebno maščevanje in revanžna srboritost, mesto enotnih akcij razdvojenost in razcepljenost. Stvarno vzgojno in izobraževalno delo vaške mladine je potisnjeno na periferijo društvenega delovanja. Drugo, kar moramo ugotoviti glede društev na vasi, se tiče vzgojnega momenta. Le redko vzgajajo ta društva samostojne kulturne in gospodarsko-socialne delavce na vasi, predvsem ne take, ki bi bili v stanju dajati iniciativo, organizirati in voditi poedine akcije vaškega občestva, katere naj bi odgovarjale interesom in zahtevarh celokupne vasi. NajIepše to vidimo na primerih, ko zapusti društvo kaplan, učitelj ali občinski tajnik, da je društveno življenje obsojeno na životarjenje, če že ne na direktno smrt, ako ne dobi društvo kmalu vrednega naslednika. Ta avtoritarni vzgojni in izobraževalni sistem se kaže na vsakem koraku: v skrajnem analfabetizmu in nepoučenosti kmcčke mladine, o njenem položaju in nalogah v vaškem občestvu in v družbi, o skupnih potrebah in skupnih akcijah vaškega življenja itd., še posebno drastično se kaže v seksualni bedi in nepoučenosti o spolnem življenju, ki se tako kvarno in nemoralno odigrava. Kdor je kdaj prisluhnil duševnim utripom kmečke mladine, je začutil ves kompleks problemov in vprašanj, ki jo muči in zaman čaka odgovora v naših podeželskih društvih. Krivico bi delali posamezniku in stanu, če ne bi priznali ogromne gmotne in moralne žrtve slovenskemu učiteljstvu, ki jih je doprineslo v raznih društvih po naših vaseh. Smatramo pa, da je za vsako uspešno in pozitivno delo avtokriticizem neobhodno potreben. V interesu stanu, posameznika in nadaljnjega dela je, da kritično premotrimo dosedanje delo in ali naj še hodimo po dosedanjih potih. Tako lahko rečemo, da je mnogo teh, sicer v idealizmu in dobri nameri utrošenih energij, zgrešilo svoj cilj. Mnogo razočaranj in bridkih ur bi bilo prihranjenih, ako bi s širšim razgledom in jasnejšim kriterijem pregledali objektivnc sile, ki dajejo našemu vaškemu življenju svojevrstno gospodarsko obeležje ter svojevrstno mesto v razporejenosti današnjih družbenih sil. Politična opredeljenost jc bila — žal — tu le prečesto odločujoč moment, ki je onemogočal skupne gospodarske in kulturne napore vaški zajednici. Učitelj je bil tu le prcčesto up in nada raznih dnevno političnih lisjakov in karieristov, ki često niso imeli s potrebami in zahtevami vaške zajednice nič drugega skupnega, kakor nabiranje glasov. Kulturna društva so bila pritegnjena v ta posel in z njimi učitelj. Kulturno društvo je zgrešilo svoj cilj, učitelju pa razočaranje ni izostalo. Kljub temu, da je drzna že sama misel o depolitizaciji učiteljskega stanu, s čimer bi izgubil stan osnovne državljanske pravice in se ponižal na stopnjo zločincev in bebcev, ki teh pravic nimajo, pa moramo odklanjati odločujoč vpliv dnevne politike pri našem delu na vasi, ker onemogoča skupne in plodne napore vaškega žitva in bitja, kakor to narekujeta čas in potreba. Naše stremljenje mora za tem, da najdemo skupno bazo interesov in potreb vasi. Pri tem pa ne moremo ostati pri teatru in pevskem zboru, temveč moramo do korenin vaškega življenja, to se pravi, do gospodarskih in socialnih temeljev naše vasi. Le na ta način bomo lahko prišli iz ozke in enostrane perspektive gledanja na vaško in družbeno dogajanje in do uspešne revizije dosedanjega našega dela izven šolc. To nam ne narekujejo samo zahteve in potrebe širokih plasti kmečkega prebivalstva, v čigar službi naj bomo, temveč v nič manjši meri naši lastni intercsi in interesi celokupnega stanu. Delo je sproženo. Kakor pot ni komodna in lagodna, bo pa uspeh neizbežen in utrošene energije bogato nagrajene. Medsebojna povezanost in koordinacija je pri tem delu neobhodno potrebna, ako naj vodi do jasnejših razgledov in skupnih 6poznanj, plodnejšega dela v šoli in na vasi med mladino. Nič naj nikogar ne oplaši pri dclu, kajti gre za nova spoznanja in dejanja, ki nam jih narekujeta čas in poklic.