97iefni yosi! nsfo mi Tudi Slovenske gorice imamo nekaj ve> teranov, ki se lahko štejejo med najstarejše Slovence. Mogoče najstarejši med njimi je Kurnik Matej, posestnik na Lormanju. Ko so se pri njem zglasdli njegovl znanci, jim je o sebi pripovedoval naslednje: Rodil se je 13. septembra 1842 kot viničarsld sin v Sp. Gasteraju, župnija Sv.; Jurij v Slov. goricah. Že leta 1863 je moral iti služit vojake. Kot aktivni vojak se je udeležil v avstro-pruski vojni leta 1866 bitke pri Kraljevem Gradcu. Za časa ta vojne se je vozil po železnicd od Požuna (Bratislave) do Dunaja, ko so tam vlak vozili po tračnicah še konji. Med vožnjo mu je padla z vlaka čepica. Skočil je iz« vlaka, tekel nazaj po čepico in ni mu bilo bogvekaj hiteti, da je dohitel vlak. Tedanji njihov poveljnik jih je učil ponosnega vedenja. Vsem svojim vojakoin je polagal na srce, da si naj med tednom toliko prihranijo, da bodo laliko ob neddjah na sprehodu kadili viržinke, slaino \z viržiiik pa zatikali za ušesa. Lsta 1871 je dobil vojaško odpustnico. Nato je služil skoro sedem let za hlapca v župnišču pri Sv. Lenartu v Slov. goricah pri stolnem dekanu dr. Tuteku. Tega je vozdl v Maribor vsako sredo k sejana stolnega kapitlja, ker se ni hotel naseliti za stalno v Mariboru. Nekoč se mu je pripetilo, da je na pov-atku iz Maribora svojega gospoda izgubil ia se moral z vozom vrniti ga iskat. Leta 1877 se je očenil in z ženitvijo priženil posestvo v Lormanju, kjer gospodari sedaj Rop Anton. Leta 1917, torej po 50 letih, pa ga je žena zapustila, ko jo je obiskala Sinrt. Bil je vedno zdrav, izvzemši dober teden dni, ko ga je napadla pljučnica. Vse svoje življenje je po malem pil in sprva žvečil, nato pa kadil tobak. že nad 50 let je farni ubožni oče in to častno službo opravlja še sedaj. Vedno je bil velik dobrotnik cerkve pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Na njegove stroške so bile nekoč popravljene orgle, na njegove stroške je bila napravljena sedanja lepa prižnica, on je kupil za cerkev pet plinskih luči, dal potrebni denar za popravilo in obnovo dveh stranskih oltarjev itd. Župna cerkev Sv. Lcnart med živečimi farani nima tako velikega dobrotnika kot je Kumik Matej. Še sedaj je živahen in rad poje. Ima izredno dober posluh, le oči so mu začele pešati in duške (sape) mu primanjkuje ter v noge mu stopa svinec. idjub temn pa še prihaja ob lepih nedelj?Ji k sv. maši. Njegova velika želja je, da bi dočakal 100 let. To žeMjo tudi njegovi številni prijatelji. Ko so mu njegovi prijateiji povedali, da ga za 11. december 1838 kliče dr. Korošec zopet na volitve, je iziavil, da pojde dr. Korošca tudi on volit, mladi hiSni gospodar da ga mora tedaj zapeljati do volišča, kar je ta seveda rad storii