Obširno so bila nakazana stališča 11. seje CK ZKS o nalogah komunistov za odstranjevanje deformacij. Ta izlaga fcja so se povezovala z internimi pro blemi a nalpgo članov ZK, da se te deformacije odstranijo. Predvsem pre_ kinitev dela v nekaterih podjetjih, ki pokažejo slabost vseh družbenopolitičnih organizacij ter organov samoupravljanja in če bi bile te or-ganizacije dovolj močne in sposobne, da do tega ne bi prišlo. Ugotavlja se, da je več primerov, ko upokojenci, ki imajo visoke pokojni-ne, ostanejo še naprej v delovnem razmerju, ali se na drug način ukvarjajo z zaposlovanjem s tem pa preprečujejo, da na ta delovna mesta pridejo mladi. Ti pojavi se dogajajo tudi na občini, oziroma občinski organi tolerirajo to zaposlovanje. Iz 3. redne konference OOZK Elan dne 17. 6. 1968 Pereče vprašanje pri nas je zelo nerentabilno delo z materiali« Ugotavlja se, da se porabi 20 fo več materiala, >kot pa planira . Nadalje primeri bogatenja nekaterih privatni kov - obrtnikov. Primer je, da večja gradbena dela opravljajo privatni obrtniki, zato ni čudno, da so nji-novi osebni dohodki tako visoki. Samoupravljanje. Ugotavlja se, da na sejah delavskega sveta ni tiste aktivne diskusije, preobširni so referati in poročila nekaterih vodilnih oseb. zato postajajo člani delavskega sveta večkrat nezainteresirani. Člani delavskega sveta 'so tudi prema lo seznanjeni o nalogah in dolžnostih kot samoupravijalci. Predsednik delavskega sveta bi moral bolje vodi ti seje. Postavljeno je bilo tudi vprašanje, zakaj se redno ne sestaja upravni odbor in kolegij. Dotaknilo se je tudi vprašanju službenih ' vodilnih v podjetju. Smatra se, da to ni način, da kolektiv oz. organi samoupravljanja, konkretno delavski svet, zve o rezultatih potovanj šele po enem mesecu ali dalj. 0 tako pomembnih potovanjih oz. o uspehu ali neuspehu takega potovanja, bi se moral kolektiv, predvsem pa organi samoupravljanja obveščati v čim krajšem času. Sedanji način aganizacije tehnične kontrole ni v skladu z razvojem osta j lih strokovnih služb v podjetju. Vprašanje regresov, oziroma višine teh regresov. Zanimalo se je, kje so vzroki, da so na ustanovah, občini in na drugih negospodarskih podjetjih tako visoki regresi, medtem ko gospodarske organizacije ne morejo izplačevati tako visokih regresov. Rekonstrukcija oz. razširitev podjetja glede na to, da so načrti oz. osnove rekonstrukcije že v izdelavi, je nujno,.da se v tako pomembno izgradnjo, ki je , živijenskega pomena za lektiv, vključi čim širši krog sodelavcev. ' ■ Smatra se, da pri tako veliki inves ti oiji ne smemo ostati pasivni« Problem kot je ta rekonstrukcija oz. razširi-' tev podjetja ne sme zajeti samo ožji krog ljudi, ampak mora biti poznana vsem članom- kolektiva. Na podlagi daljše'diskusije je bil sprejet sHep, da se skliče posvetovan I je o predvideni rekonstrukciji za čla, | ne ZK v podjetju in za strokovne slu-i žbe v proizvodnji in v tehničnih slu-i žbgh z namenom, da se okvirno seznard | jo z predvideno rekonstrukcijo, ter i da tudi prevzamejo določene obveznos-! ti in odgovornosti. Ta sestanek se I mora izvršiti do kolektivnega dopusta j t.j. do 13, 7. 1968. j Opozarjalo se je na vzroke, da večk— J rat ni reprodukcijskega materiala, I čaprav je to tak material, ki se ga I da povsod dobiti (žičniki, vijaki). Potrebno bo sinhronizirati boljšo povezavo med tehničnimi službami in nabavo in da do teh zastojev ne bi sme- lo priti. Nadalje je nujno rešiti vprašanje plastike, ker obrat nima te, i hnologa, niti konstruktorja. j Dokončno je treba izpeljati reorgani-! zaeijo podjetja. -+ C Neurejeno je nagrajevanje po delu vse& tistih delavcev, ki niso na normi. N«' I pr. stimulacija na proizvodnjo, in pro I daj o. | Postavljeno je bilo tudi vprašanje, | I zakaj ne obstajajo zakonski inštrumen, I j ti, ki bi preprečevali monopolistično | 1 dejavnost nekaterih podjetij (elektrfj | me, pošta, grosisti), ki prejemajo I dohodke kot si jih sami želijo, ker l ne obstaja lojalna konkurenca, oziro* | ma ker ni predpisov oziroma >limitoV I za višino osebnih prejemkov. I Pojasnjeno je bilo, da bo v kratkem sprejet Zakon o zemljiščih in o vikett I dih ter da se bo kontrola nad temi za< j koni izvajala po posebni inšpekcijski I službi. I Postavljeno je bilo vprašanje, če je ! pravilno, da predsednik UO .hi -elan I delavskega sveta. I Izbor kandidatov za novi upravni od- I bor in komisij delavskega sveta. Na posvetovanju vseh družbeno-politjL Čnih organizacij so bili predlagani kandidati za preje imenovane organe. Na samih volitvah pa se je pokazalo, da niso bili predlagani tisti kandidati, ki so bili predlagani na posvetu, Mišljenje je tudi, da volitve niso potekale tako kot bi morale. Kje so vzroki? Postavljeno je bilo tudi vprašanje, ali je res, da so osebni dohodki Potnika preko 4.000 Ndin. Na to vpra sanje se je odgovorilo, da so v teh dohodkih zajeti tudi drugi dohodki (provizija na prodajo, nočnine, kilometrina, telefon, itd.). Glede na n®jasnost se zadolžuje šefa IGSS, da to zadevo preveri, Kritiziralo se je tov. Ribnikarja, kateri je bil prisoten, da je Se dvt>-krat neopravičeno manjkal na sejah klavskega sveta, Tov. Ribnikar je kritiko prevzel kot upravičeno in Rjavil, da podobnih primerov ne bo Veg. Poleg navedenega jo konferenca obrav tavala tudi sprejem (4) mladih v ZK, statut ZKS in kandidate za 6. kongres ZK Slovenije. a dogovor sklenjen 19. 6, 1968 v tovarni šport-116ga orodja "Elan" Begunje med zastopnikom sindikata ter zastopnikom turistične agencije Transturist Bled §lede oddaje kompletnih penzionov v Študentskem bungalovu v Ankaranu št. X44 za leto 1968: 1. Turistična agencija Transturist Bled nudi za 101 člana (več ali manj) bivanje v montažnih hišicah in kompletno prehrano pod sledečimi pogojiš - kompletni penzion za odrasle osebe 21,00 N din - kompletni penzion za otroke od 7 do 14 leta 10,00 Ndin - kompletni penzion za otroke do 7 leta 8,00 Ndin - samo prenočišče brez prehrane 8,00 Ndin. 2. Prehrana je predvidena za navedene goste 3200 do 3400 kalorij s tem, da gostje dobijo ob zaitiju$-ku kosila in večerje dodatek v sadju ali pecivu. 3. Vsi omenjeni gostje imajo pravico do postrežbe pMhrane in pospravljanja opremljenih hišic (posteljnina, 2 brisači). 4. Sindikalna podružnioa "Elan" akceptira zgoraj navedene pogoje in se obvezuje, da bo po konča^-nera letovanju izvršila plačilo celotnega aranžmaja. 5. Sindikalna podružnioa "Elan" priporoča brezhibno izvedbo aranžmaja, kar omogoča večletno nožno skupno sodelovanje ned eno in dru go stranko. J KONGRES SINDIKATA O POGOJIH GOSPODARJENJA IN DELITVI DOHODKA Šesti kongres ZSJ ugotavlja, da smo v obdobju med dvema kongresoma ustvarja li gospodarske razmere in gradili dru z' me odnose, ki so omogočali pridobi vanje in delitev dogodka na osnovah samoupravij anj a. Tako smo ustvarjali tudi razmere, v katerih so delovne skupnosti bolj svo_ bodno razpolagale z dohodkom; tako so se lahko razvijali svobodnejši gospodarski odnosi v blagovni proizvodnji, delovni ljudje pa so se lahko povezovali v delovnih enotah in delovnih skupnostih vseh oblik združenega dele, da bi povečali produktivnost dela in dohodek ter izboljšali razmere, v katerih delajo. Prav tako smo odpirali tudi možnostij da bi delovni ljudje in samoupravni organi postali nosilci osnovnih funkcij pri planiranju proiz vodnje in politike, kakor tudi pri utrjevanju pogojev gospodarjenja in temeljnih ukrepov za izgradnjo družbe_ negd in gospodarskega razvoja. V tej smeri jo z ukrepi reforme priš- lo do sprememb v zvezi s. cenami proijz vodov in uslug, spremenil se je način delitve narodnega dohodka v korist delovnih organizacij, ustvarili smo pogoje za razvoj tržnih odnosov. To je vplivalo na vsklajevanje pogojev poslovanja in razvoja med posameznimi vejami in skupinami, delovne skupnosti so se ločevalo po gospodarskem položaju, večala se je njihova materialna osnova in samoupravne pravice. Medtem, 'ko so se razširile pravioa razpolaganja z dohodkom, se je povečal tudi interes delovnih ljudi, da bi zvišali proizvodnjo in doho^k kot osnovo za rast potrošnje in življenjskega standarda. Tako je bil tudi p.0 spešen proces, v katerem delovni i>lo vek v združenem delu postaja neposre dni nosilec razširjene reprodukcije« V obdobju med dvema kongresoma se je delovni človek v zvezi z delitvijo na sklade in osebne dohodke uveljavil kot proizvajalec in samoupravijalec* Takšna delitev dohodka je krepila mo» terialno osnovo samoupravljanja in izvirala iz potreb dolgoročnega razvoja. Medtem, ko so samoupravni organi v delovnih organizacijah odloča, li o delitvi dohodka, so hkrati urejs. ničevali cilje reforme o delitvi sre dstev za akumulacijo in osebno potrošnjo. Medtem, ko je sindikat izražal osnovne interese delovnih ljudi in se zavzemal za kar najbolj dosledno uresn?" čitev nalog V. kongresa, je s svojo družbeno-ekonomsko aktivnostjo na vseh stopnjah svoje organizacije pospeševal razvoj pozitivnih procesov V pridobivanju in delitvi dohodka ter uveljavljanju samoupravljanja in si prizadeval, da bi vsi subjekti gospo** darjenja pojmovali svoje obveznosti kar najbolj racionalno in ustvarjala0* Kongres ZSJ ugotavlja, da ure poleg VS> Sitivnih rezultatov in procesov počasi in nepopolno uresničujejo nekatere bistvene zahteve reforme. Z nekaterimi ukrepi gospodarske politike in odločanjem izven delovnih organizacij se Še vedno na predreformni način vpliva na ustvarjanje in delitev dohodka ter na investicijske odločitve. Vzporedno z objektivnimi težavami pri Uresničevanju reforme so navzoči tudi "^livi birokratskih in etatističnih stališč in sil, Iti se upirajo novim 'iružbeno-ekonomskim odnosom. Posledi-Se. kažejo v zaostalosti proizvodnje (posebno v nekaterih vejah industrije) in. nizki akumulaciji in vplivaj o na neskladnosti v gospodarski strukturi ter zavirajo proces nadalj-demokratizacije. Na mnogih področjih, družbenega dela 3® prihajalo do prepoznih ali neučinkovitih ukrepov gospodarske politike; tako ni, bilo v gospodarskem sistemu ^adaljnih sprememb, ki bi vodile k Popolnejšemu in racionalnejšemu uresničevanju osnovnih nalog reforme. Povečano sodelovanje subjektov izven Gospodarstva pri delitvi, ko je bil ^onjšon dohodek 1967. leta, je zmanjkalo materialno osnovo samoupravljanja (posebno na področju proizvodnih ^javnosti) in vplivalo, da so nazadovali samoupravni odnosi in da niša bila uresničena naša skupna načela in 2 alti j učlii o samoupravnem dogovoru delovnih skupnosti o osnovnih vprašan- 3 ih gospodarjenja in delitve dohodka} .tako je ostajalo tudi staro idejno in Politično prepričanje. To je povzroča neučinkovitost samoupravnega sijema in stališča, k*, so prihajala na d011 kot deformacije materialnega in ^užbenega položaja skupin in posame- znikov, kar ni'v skladu s socialisti^ nimi principi in delitvijo po rezultatih dela. Delavski razred je sprejel cilje reforme, ker se ujemajo z njegovimi mar-terialnimi in družbenimi interesi. Po časno in nepopolno uresničevanje teh ciljev izraža nezadovoljstvo delovnih ljudi, vnaša zmedo in ustvarja nezaupo, nje (večkrat otopi ost za uveljavija*« nje načela dohodka kot osnovnega družbeno ekonomskega odnosa), omogoča ekstenzivno proizvodnjo in razliene konservativne in nesocialistične poja» ve in stališča, -vpliva na neenotnost delavskega razreda ter v vse večji me ri prinaša in zaostruje idejne in politične probleme. o°o gibljivi det OD IZPLAČANO ZA i/IESEC JUNIJ 1968 SMUČARIJA 123 * S L 0 - TELOVADNO ORODJE 129 % •*’. i. < . ' , ' ■ ' ? KOVINSia OBEAT 138 1° SEDLARSKI OBRAT 127 OBRAT PL/iSTIICE 118 * SKUPNO L3SNI OBRAT 123 % PODJETJE 124 1° 5 p*?- /-Tspnes’ Na zadnji seji je upravni odbor obrav naval kompleksna kadrovska vprašanja in ob zaključku tudi sprejel prespek-tivno politiko izobraževanja in kadro_ vanja za izboljšavo kadrovske struktu re: Kadrovskp splošni sektor je pripravil problematiko o obstoječem stanju izobrazbene strukture zaposlenih v podje_ tju, odstopanja zahtevanih stopenj izobrazbe po delovnih mestih in s ten v zvezi podal predlog za pridobitev manjkajoče izobrazbe, katero bo možno pridobiti preko zunanjih institucij# delavskih univerz in strokovnih šol. Poslovna politika, oz* potrebe podjetja in nagli razvoj naše družbe prisiljujeta podjetje da sistematično pristopi k postopni rešitvi oz. k dopolnilnemu izobraževanju zaposlenih kadrov za doseganje ekonomskih ciljev. Ta odstopanja so v glavnem pri sred-njestrokovnem kadru v proizvodnji in v administrativno-strokovnih službah. Naše podjetje je postopoma prehajalo ; iz obrtniškega (v nekaterih oddelkih še obstoja) na industrijski nažin pro_ izvodnje. Nova predvidena dokončna razširitev podjetja pa bo tehnološki proces in pisarniško poslovanje še bolj modernizirala in racionalizirala* | zato se pr»d zaposlene z neustrezno i strokovno usposobitvijo postavlja Š® | večja potreba, da si potrebno znanje | ! pridobijo. j I I Upravni odbor je pokazal tu veliko me, j ro uvidevnosti, da bo možno obstoječi | kader šolati, zavisi pa to od posameŽ, ; nikov, če bodo voljni in z zavestjo | i pričeli s študijem, sicer pa bo podje, j tje moralo kader zamenjati. Kadrovsko , I splošni sektor je zadolžen, da ne z i vsemi prizadetimi pogovori. Razgovori j I naj bi bili tudi osnova za izvedbo i t pripravo izobraževanja. I Vzporedno s tem je bil tudi predloŽe11 j plan štipendiranja v letih 1968/1971* ! I Plan predvideva pet štipendistov na > i ' visokih šolah, to je ekonomske, st*0.! j I ne in kemijske' smeri, šest na višjih I in 11 na srednjih šolah, I To število na srednjih šolah je odW , I sno od že zaposlenih kandidatov, ki I se bodo morali zaradi/zahtevnosti \ j delovnih mestih vključiti v šole. I Plan štipendiranja je prilagojen tt6" j I nutnim potrebam in naj bi ga UO dop°*» i I njeval po potrebah za vsako leto p°" I sebe j. V kolikor pa se dobi primer®11 j kader, se ta plan znižuje. I Tudi višine štipendij je upravni bor z ozirom na porast življenskih I stroškov nekoliko povišal in sicer* i j | - za srednje šole od 210 na 250 Ndi° i ! - za visoke šole pa od 310 do 350 I po letih šolanja. * 'i ! J Obravnavan je bil tudi predlog ProV*«-- j j nika o sprejemu pripravnikov na del°# I (nadaljevanje na str. 8) [ODGOVORNOST V I Po R, vestniku) I STALIŠČA IN PREDLOGI BLEJSKEGA SEvI-j POZIJA I Anketa, ki so jo izvedli strokovni sodelavci kaže, da je v podjetjih v£ liko primerov nedogovornega ravnanja Vodilnih oseb, a da te osebe pogosto I niso obravnavane, sploh pa niso kaz-| novane. Raziskave so tudi pokazale, I delovne organizacije nimajo zado-j Voljivih instrumentov za korekcijo I individualnega vedenja. V praksi več_ I krat prevladuje anarhični tip distri bucije sankcij vedenja na delovnem ftestu in obstoji možnost, da bi samo_ npravni sistem lahko resno kompromitirali, če bi ga pretvorili v sistem I n©odgovornosti "organizirane neodgo-I Vornosti", Glavni vzroki za neodgo-, Vornost strokovnih in vodstvenih de-| lavcev naj bi bilij I [ 1» ne obstojijo ali se ne uporabljajo sankcije (negativne sankcije) v primeru neodgovornega ravnanja, [ to je ravnanje v nasprotju s pr£ dpi sanira oziro,. . Tavnanja, ki ne povzroči pričakovanih - planiranih, sprejtih - ugodnih rezulta-I tov; I 2, ker ni razvit sistem pozitivnih sankcij (nagrajevanja); I 3* ker direktor in drugi vodstveni pa tudi strokovni delavci niso I jasno zadolženi, niso pooblaščeni in pristojni za določene nalo- ■ t ge, ki jih dejansko oz0, ki jih samo oni lahko odgovorno opravlja, jo; 4« ker ne kontrolira v dovoljni meri dela vodstvenih in strokovnih delavcev, zlasti direktorja, tisti, DEL.ORGANIZACIJAH ki je resnično zainteresiran za us peh in razvoj podjetja kot trajno organizacije (pravne osebe); i 5» ker ni ustrezne distribucije moči ! in funkcionalne diferenciacije sankcijskih subjektov; I I l 6. ker ni ustreznih meril za odgovor- j nost direktorja, vodstvenih in strokovnih oseb, kar naj bi preds- | tavljali na primer plan, koncept poslovne politike in razvoja, določeni cilji podjetja, dovolj jas— i ni in konkretni zakoni, interni kodeks za kadrovsko politiko, itd. i i .. j 7« ker vodstveni in strokovni kadri I niso ustrezno izobraženi„ Na takšnih analizah in spoznanjih teme- i I ljijo tudi konkretni predlogi, ki so bili podani na simpoziju, kot na primer: - direktor in vodstvene osebe naj bodo pristojne in odgovorne za po j slovne odločitve v okviru spre je- l tega plana, poslovne politike in podobno, ali z drugimi besedamij naloge in odgovornost je treba čimbolj individualizirati. — direktor naj odločilno vpliva na izbor svojih sodelavcev. — direktor naj ima pravico tudi dis oiplinsko kaznovati« — država ali od nje imenovani poseb ni organi naj v večji meri ali vsaj takratj ko gre za posebne družbene interese, kontrolira direktorja delovnih organizacij-, direktor, vodstveni in strokovni de_ lavci naj bodo zainteresirani za pravilno in odgovorno poslovanje, S položenimi kavcijami oziroma za, služenim osebnih dohodkom, ki jim so ne izplača in ostane v podjetju kot garancija (kavcija) za pravil no in uspešno poslovanje. — predpiše naj se izobrazba za dol£ čene vrste kadrov. — z zakonom naj se uredi statut ostavke, zlasti za direktorja. — upravni odbor naj se ukine in naj ima samo kontrolni znač aj, ne pa funkcijo poslovnega odločanja. — strokovnjaki in strokovne službe naj osebno odgovarjajo za svoje predloge; v splošnem naj se njihov vpliv na strokovno odločanje poveča oziroma naj bodo v določenih stvareh pooblaščeni, da sami odločajo„ — direktor naj bo zaščiten, če v re du izvaja sprejeti planc Ta stališča in predlogi o vodstvenih ! in strokovnih 'kadrih so bila na sim | poziju o odgovornosti obravnavana ' . ! hkrati z vprašanji nadaljnjega razvo j ja samoupravljanja,, Na prvem blejskem simpoziju so prevladale zahteve po večji jasnosti, ve čjih pristojnostih in večji odgovornosti direktorja in celotnega stroko vnega vodstva oziroma tisti avtorji, ki so zagovarjali funkcionalni obseg socialne moči direktorja in vodstva ali vsaj legalizacijo obstoječega vpliva, pri čemer pa mora obstajati adekvatna odgovornost in kontrola. Temu nasprotne ideje, da naj se funkcije, pristojnosti in odgovornost direktorja zmanjšajo, da naj neke strokovne funkcije, zlasti odločanje o strokovnih vprašanjih, prevzamejo posebne samoupravne komisije oziroma-odbori, da naj bo direktorjeva vlogo le strokovna7 koordinacijska ipd, ni so prišle do izraza5 o°o (nadaljevanje s str. 6 ) Ta Pravilnik predvideva, da bo število pripravnikom z zahtevano stopnjo izobrazbe določil upravni odbor za vsako leto posebej in je število odvisno od potreb podjetja za izpol" nitev delovnih mestr Pravilnik ure j0, potek pripravniškega staža, čas tror“ jan j a pripravniškega staža, način i*-gotavljanja pridobljenih izkušenj med in na koncu pripravniškega stoZfl ter pravico do udeležbe pri delitvi osebnih dogodkov. Pravilnik bo pred-ložen v obravnavo med člane delovne skupnosti in po obravnavi predložen v potrditev I>S* Vse te naloge se bodo kompleksno i*1 perspektivno reševale v letih 1968-1970, kar bo seveda rodilo tudi zor* željene uspehe. . REBUS 5&-0- JL+i 5'J(( Identificirajte našega člana kolek" tiva. 8 pripravniški staž Na podlagi 2. člena Temeljnega zakona o obveznem sprejemanju pripravnikov v delovnih organizacijah (Ur.l* SERJ št, 54/67) in 59« člena Statuta podjetja predpisuje delavski svet "Elan" tovarne športnega orodja PRAVILNIK o sprejemu pripravnikov na delo (nekaj najvažnejših izvlečkov iz pra dloga) S tem pravilnikom se določijo sektorji oziroma alužbe v katerih se usta, novijo delovna mesta pripravnikov, število pripravnikov na .določenih de_ lovnih mestih in potrebna strokovna Usposobljenost, način poteka priprav niškega staža, čas trajanja pripravniškega staža, način ugotavljanja pridobljenih delovnih izkušenj in na koncu pripravniškega staža ter uveljavljanje pravice udeležbe pripravni pri delitvi osebnih dohodkov. V podjetju se ustanovijo delovna mesta pripravnikov s končano visoko, Višjo in šolo druge stopnje (vsaka sola, ki ima stopnjo srednje šole). S tem pravilnikom se določa potrebna strokovna usposobljenost za vsako predvideno delovno mesto pripravnika. Za osebo Tjrez prakse se štejejo tudi Osebe, ki so končale strokovno šolanje med delom in se prvič zaposlijo V stroki, za katero so s tem šolanjem pridobile strokovno usposoblje- nost ne glede na trajanje prejšnje zaposlitve na poslih druge stroke. * \ Delovna mesta pripravnikov v posamez nih sektorjih in službah, kakor zahtevana stopnja izobrazbe se določa na začetku vsakega leta s sklepom u£ ravnega odbora. Število pripravnikov je odviso od potreb podjetja za izpolnitev delovnih mest, na katerih se zahteva strokovna izobrazba od šol druge stopnje navzgor. Pripravniki se ne morejd sprejeti na delovna mesta, ki so s statutom dolo čena kot vodilna delovna mesta (in za katere se zaradi povečane odgovornosti zahteva več kot 5 let delovnih izkušenj)* 9 o- Za določena pripravniška delovna mesta po upravnem odboru znaša priprav niški staž eno leto za vse stopnje strokovne izobrazbe, (lahko se spremeni) , Pripravniška doba se lahko skrajša pripravniku, ki je po poteku polovice predpisanega trajanja pripravniške dobe pokazal, da je sposoben za samostojno opravljanje poslov na delovnem mestu oz; na delovnih mestih, za katera se še usposablja. Oseba, ki nastopi delo kot pripravnik in poteka pripravniška doba s polnim delovnim časom, »pridobi pripravnik dolžnosti in pravice člana delovne skupnosti po zakonu, statutu in spbšnih aktih ter posebnih določbah. tega pravilnika. I I Ves čas pripravniškega staža se naha ja pripravnik na strokovnem usposabljanju. Namen strokovnega usposabljanja je,, ! da pripravnik med pripravniškim sta-j šem s praktičnim delom in učenjem i pod nadzorstvom in po določenem pro-I gramu spozna delo na posameznih delo j vnih mestih in si s tem pridobi de-j lovno izkušnje za samostojno delo* Za pravilno in popolno izvršitev stro ; kovne usposobitve pripravnika odgovor- , rja oseba, ki jo določi direktor podjetja ž odločbo. I Po končanem stažu opravlja pripravnik strokovni izpit. ' I ! 0 opravljenem izpitu izda izpitna ko- j misija pripravniku spričevalo najkas- ■ neje v 8 dneh po opravljenem izpitu. | , -i 1 Spričevalo o opravljenem izpitu sluzi | kot dokaz o strokovni usposobljenosti j delavcev za določene posle v podjetja* I I ! I Strokovni izpit lahko pripravnik poiig, ! vija samo enkrat v roku 1 meseca od , zadnje opravljene pismene naloge. Delavci, sprejeti na delo kot priprav i vniki, pridobijo med pripravniškim sto; j žem pravico do udeležbe pri delitvi osebnih dohodkov od dneva nastopa na delo. Mesečni obračun osebnega dohodka za pripravnike se izvrši po našle" dnjih osnovah: * v/ . - za pripravnike z dovršeno visoko so | lo (XI) X. kategorija za prvih 6 .mesecev -lo % - za pripravnika z dovršeno višjo šolo (X) IX. kategorija za prvih 6 rfiesecev -10 ^ in za zadnji 6 mesecev -5 'fo ;...» ' ' - za.pripravnike z dovršeno šolo IX« stopnje (VIII) VII. kategorija zo prvih 6 mesecev -10 % in za zadnjih 6 mesecev -5 % ri Pripravnik ima pravico na udeležbo P1 delitvi osebnih dohodkov kot tudi P° ostalih merilih nagrajevanja po pravJ>. 1 niku o razdeljevanju osebnih 'dohodkov* 10 l UU V OBČINI: IZPLAČANI povprečni mesečni neto osebni dohodki v prvih treh mesecih letošnje-r~, leta v OBČINI RADOVLJICA 4, 0 1-3 0 1 -12 01-3 1-3 6C 1-3 68 1967 1967 1968 1-3 67 1-12 67 Blelrfcro Kranj Veriga Plamen TlO Lesce Kovinska industrija Kovinska industrija SFRJ Kovinska industrija SRS Kemična industrija Kemična industrija SFRJ Kemična industrija SRS Iskra Otoče Iskra Lipnica Blektro industrija Elektro industrija SFRJ Elektro industrija SRS Elan Begunje 'E®sna industrija Lesna industrija SFRJ J^esna industrija SRS_________ Sukno Zapuže Almira Boženino blodna oblatila tekstilna industrija tekstilna industrija SFRJ Tekstilna industrija SRS Sumi Gorenjim, ^ito Lesce živilska industrija ■^dustrija skupaj Industrija SFRJ Industrija SRS GKZ Bled Srednja vas KZ Jelovica Radovijifia Kmetij stvo Kmetijstvo SFRJ J^etijstvo SRS 1046 1115 1022 98 92 820 823 788 96 96 867 960 708 82 74 ’ 829 863 926 112 107 835 868 771 773 93 89 *■ 878 914 990 880 1043 1057 , 116 107 843 860 902 107 105 604 672 770 127 115 750 790 761 780 857 114 108 857 88'3 866 ioi _ 98 871 919 858 99 93 §64 901 584 766 862 J 1 100 96 809 771 789 98 102 767 735 725 95 99 677 739 734 108 99 662 641 534 81 83 742 736 599 725 724 98 98 732 788 741 101 94 980 1021 892 91 87 863 921 831 96 90 820 848 755 861 809 99 95 ! 879 880 735 84 1 84 655 759 748 114 99 ‘733 983 862 118 88 733 871 657 800 816 . 111 94 morski pst' C ZAPOVEDI Zk OBRALBO B,Z‘ i I 1. Morski pes je lahko vse, kar se v vodi premika; i 2. Morski pes ima največ ji apetit, kg; dar je lačen. Kor je vedno lačen, j ima stalno največji apetit« 3. Morskega psa opazimo v morju po tem, da mu iz vode gleda plavat v obliki trikotnika. Tudi druge ribe imajo podobno plavut (delfini) toda bolje bo, če to ne preverjate. 4. Morski pes lahko napad© direktno, ali pa vas bo sistematično obkrožil, odvisno od tega, Imko ste mu simpatični. 5. Če vas morski pes napada, bodite mirni, preudarni in odločni, mordo bo odnehal, 6. Kličite na pomoč, ne omenjajte pa morskega psa, ker vsak ima sebe najraje. 7. Če se je morski pes premislil, preje splavajte na kopno in opozorite vse prisotne, Ita^ ste dozi" ve li. 8. Čeprav niste bili prepričani, da je bil to morski pes j povejte vse®1 znancem in neznancem, da je bil dolg 7 m in da se vas je prestrog šili Že v prejšnji številki "NAŠE SMUČINE” je bila objavljena problematika našega campa. Ta je dokončno dograjen. Postavljene so vikend hišice in je s tem rešen problem, ki se je vlekel dve leti ali več. V tem mesecu, ko je bil objavljen raz^ pis za letovanje, je prijavljeno 566 nočnin od 960 možnih v letognji sezoni ali 60 V času kolektivnega dopusta so kapacitete oddane, so pa še prosta ležišča v začetku avgusta in septembra« Zgleda, da so člani našega kolektiva te možnosti izčrpali, zato sprejemamo 1 •'/, prijave tujih gostov. Istočasno obveščamo, da je odhod direktnega avtobusa za Selce iz Ljubljane ob 7,00 uri zjutraj ali ob 20,44 uri iz Radovljice in je v Selcah ob 02,00 uri zjutraj, ki pa nadaljuje pot še do Dubrovnika. kako jez otroškim dodatkoma ! i M.K. - S,K. I ! I Pravico do otroškega dodatka imaš ! I — če dela upravičenec otroškega doda, tka neprekinjeno 6 mesecev, I I " ce je upravičenec edini hranilec takoj ko nastopi delo, če osebni dohodek ne presega 550 Ndin na čla ] ha gospodinjstva, I - če ima pa kdo še dohodek od kmetij_ stva, se pa upošteva oboje. I • I ’ J Izgubi pa jih če imaj i ■ , I - skupne dohodke v gospodinjstvu posebni dohodek moža in žene) preko ' 550 Ndin mesečno na člana družine, | 100 Ndin letno od dohodka kmetijs- I ke dejavnosti, ! I - 150 Ndin mesečno' od obrti ali druge samostojne poklicne dejavnosti. j v ■ [ Oe imajo opravičenec in člani njego-*-j vega gospodinjstva istočasno dohodek I iz dveh ali več osnov, to je osebni j dohodek iz delovnega razmerja in še I dohodek iz kmetijske dejavnosti ali se dohodek iz obrti ali druge poklic fte dejavnosti, komunalni zavod za so_ °ialno zavarovanje na podlagi izračuna ugotovi, če je nekdo upravičen do otroškega dodatka ali ne. I Pomembna ,je naslednja sprememba; ne-j ^°-j časa, od leta 1968, ko je stopil ^ Veljavo novi zakon, so nekateri zet "Varovanci izgubljali pravico do otro staga dodatka, če so živeli s starši ‘ skupnem gospodinjstvu in so ti ime_ j dohodek od kmetijske dejavnosti i ali dohodek od obrti tako visok, da Os skupni dohodek članov gospodinjst^ ^ presegal 500 Ndin. Po novem zakonu pa ni več važno, če zavarovanec živi v skupnem gospodinj stvu s starši ali ne, pač pa je važno, če zavarovanec živi na njihovem posestvu in ima dedno pravico do tega posestva v ravni vrsti (žena — mož, sin - hči). Na -primer: V družini so štirje člani. Skupni djO hodek gospodinjstva v letu 1967 je znašal 2.029,24 Ndin i 4 = 507,31 507,31 » 5,5 (koeficient) Nd. 92,23 katastrski doh. od vrta 20 Jfdin na osebo " 20,00 Ndin 112,23 V tem primeru je 12,23 Ndin preveč do_ hodka na osebo, (kar je povzročil vrt sicer bi dodatek ostal) itd. Za vse podrobnejše informacije se obračajte v knjigovodstvo osebnih dohodkov. 13 m \ JUNIJA t \ i *1 \ . Boža Mali STANJE DELOVNE SILE V podjetju z obratom družbene prehrane je zaposlenih 600 delavcev, od tega 325 275 moških žensk V inštitutu pa je zaposlenih 21 delavcev, od tega: 18 moških 3 ženske GIBANJE DELOVNE SILE O V juniju pa so odšli iz podjetja: ZUPAN Anton - pleskar v pomožnem obratu, po sporazmu MIKIC Alojz - gasilec, po sporazumu v pokoj POROKE I O Poročili so se: KOŠMRLJ Daša - delavka v obratu smuči JAGIČ Milena - delavka v obratu smtiČi PETERNELJ Janez — mizar v obratu smu-* v • Cl Čestitamo in želimo obilo sreče na novi živijenski poti! R 0 J S T V A 1 O Rodili so se: NADIŽAR Mariji deček PRAPROTNIK Lenki deček ZORAN Ivanki deklica Srečnim mamicam in očkom čestitamo! V jyiniju so se na novo zaposlili: x ' 1 l 1 VOGELNIK Andrej - ključavničar v po- — možnem obratu LUZNAR Janez - kovinostrugar v pomožnem obratu BULOVEC Franc in PANGERC Silvester pa sta bila premeščena v inštitut. Prijeten dopust! 14 SPOMINI (Nadaljevanje) Z OLIMPIADE Čeprav smo imeli sredstva za nemoten ogled prireditev in tozadevnih voženj po žičnicah na smučiščih, smo si skopaj vse tekme alpskih disciplin ogledali zastonj. Mnogo je pripomogla Sftajdljivost tov, Sajbica, ki je poskrbel za š:fci»i službene trakove, mnogo pa tudi lastna iznajdljivost. Najbolj sva bila tečna s Petrom* saj sva si ogledala vsa tekmovanja tik ob tek kovalnih progah, čeprav je bil pros-c°r za gledalce ograjen nekako .od 20 - 50 m stran. In ker je bila megla, gledalci niso videli drugega kot samo nedoločene silhuete nastopajočih. Koko nama je to uspelo? Vsak od naju je na rokavu imel službeni trak* toda ^rez ofioielnih osebnih kartic, ki so 3 ih ostali nosili okrog vratov, Le na Pol službena sva se naredila nevedna m takoj drugi dan že prebila policij ski kordon, ki je stražil dohode do P^oge. Če ni bilo za naju, nisva hote_ la ničesar razumeti in sva se izdajala za novinarja, Peter je imel tovarniški fotoaparat z dolgim objektivom, 3az pa sem nosil pribor. Po dolgem prerekanju sva jim junaško podelila nekaj Elanovih značk. ; 111 pot je bila odprla. Drugi dan so na-On že poznali, seveda je bilo treba žrtvovati zopet nekaj značk, pa so naju že kar povabili v areno, dovolila sva si celo v°č, Ifct dva od orga nizatorjev sva se pr brezbrižno povs-P®la na velik razgle_ ^ai stolp ob cilju, ■ Slavko Knafelj last firme ,!0mega", ki je uradno merila čas tekmovalcev. V njenih kabinah so bili tudi napovedovalci. Začo tek je bil ne siguren in težak. Toda naše značke iz kovine in blaga so de lale čudoi S personalom smo ši ta— koj postali prijatelji in celo jezik sva dobro obvladala. Ko so naju naši fantje od servisa opazili iz žičnice ki je peljala tik mimo, so se smejor« li, da so se tolkli ob kolena, Kako jima je to uspelo? Naslednje dni tudi to ni bila več zapreka. Brezskrbno sva se gibala ob vseh progah kot sodniki in angažirani inovinarji, tekmovalci pa so tik zraven drveli proti 'cilju, Z oči v oči sva bila z vsemi tekmovalci svetovnega merila, ker so vedno za drugo vožnjo hodili mimo peš, da so si ogledovali progo, Jean Klott Killy je tik ob nama delil avtograme. Naši Majdi Ankele sva v drugi vožnji slaloma po dogovoru pomagala na ta način, da sva jo z glf\s nim opozorilom na najbolj nevarnem . mestu obvestila, naj bo previdna. In res, uspela je bolj kot kdaj koli, .. ’ Bila sva tudi v stalnem kon ic\ktu z 15 našimi moškimi teknovalci na progah in jih vzpodbujal--,. Prav tako s Švedi LftSsemburšani, ki so • vozili naše smu v • "" Cl, Podobno je bilo ob veliki skakalnici ob St^Nizicru ob zaključnih skokih, 'Cela naša skupina s'kombijem vred se je prebila skozi nešteto kontrol prav blizu odskočne mize, Tu je zopet Saj-bic pokazal mojstrske sposobnosti. Bili smo sila važen personal za kontrolo skakalnih smuči. Servisne obleke naših fantov so k temu mnogo pripomogle in seveda zopet značke. Bilo je za spremembo zelo lepo vreme, vendar izredno mrzlo. Skakalnica je bila vse skozi v senci, le iztek je obsijalo sonce in seveda publiko, To je bila nepozabna slikaj skakalnica, obiskovalci in v dolini mesto G-renoble, To je ©hkratno doživetje, Sajbic je z na simi skakalci takoj vzpostavil kontakt Nepopisno veselje je vladalo ob zaklju čku tekem zaradi izrednega uspeha našega Zajca« Na stotine raket in benga lskih ognjev je naznanjalo kon-3 skokov in s tem zaključek olimpiade, -For_ malni zaključek je sicer bil šele zve_ čer v veliki športni dvorani v Greno-blu, vendar je bil naval takšen, da nismo dobili vstopnic. Ogledali samo si ga na stanovanju preko televizije. Naša pot proti domu je peljala v pone_ deljek zjutraj preko Alp do Briancona, Torina in Milana. Nepopisna je bi vož nja po kopni alpski, sicer asfaltni cesti čez gore, čeprav je bila vsa po_ krajina še pod metrsko snežno odejo, Vrhovi nad 3000 metrov s svojimi lede_ niki so nas spominjali na ledeniško dobo. Smučarskih centrov, takih kot je naša Kranjska gora, je posejanih na celem terenu in se jih ne da prešteti, Tu jo smučanje res množični šport. To smo opazili tudi onkraj meje, na italjanski strani, vendar le ne tako množičnih. ; Nižina reke Pad nas je zopet zdrrmi-; la iz ai.skega ambienta. Prišli V oId jem ponihdi. Tu je bila čisto druga j klima in seveda tudi naše razpolože- J l. nje, i . ! Tako smo zaključili naš obisk na oli I i mpiadi v Grenoblah, ! | I | I | (Konec!) I ZAHVALA Vsem, ki so izrekli sožalje ob nenadni in težki izgubi dragega očeta TONEJO VALENTINA, posebno pa sindikatu in sodelav?; jn v obratu družbene prehrane za podarjene vence1 se zahvaljuje žalujoča hči Majda in sorodstvo ZAHVALA za izrečena sožalja ob nenadni smrti dragega očeta ANDREJA PODLEHNIKA Posebna zahvala pa velja sindikat tu in sodelavcem v skladišču za denarno pomoč namesto venca na grob. žalujoča hči Slavica in sorodniki ZA KRATEK CAS K2ŠITEV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE J.K* Lega vodnjaka 40 \Y m \ / / \ 18 m \ ^ 1______________________ 3C 32 m m 50 m Vodnjak leži 13 m od levega stolpa iti 32 m od desnega* Poti (Y) obeh golobov borata biti enaki* Kontroliramo jih lahko s Pitagorovim izrekom. 2« Črpalke Vse tri črpalke napolnijo bazen v 12 urah Bazen NOVE UGANKE 1. Kitajski problem: ‘ ’ V starokitajski računiči je bila to-le.nalogas V hlevu so zajci in fazani ki imajo skupaj 100 nog in 36 glav* koliko je bilo zajcev in koliko fazanov? 2. ©blegana trdnjava: Neki vojskovodja je oblegal trdnjavo kvadrataste oblike. Imel je naročilo, da postavi na vsako stran trdnjave po 1000 mož. VSega skupaj pa je imel le 3000 vojakov na razpolago. In vendar je izvršil zadano povelje* Kako je pjo razdelil vojake? 3* Koliko nogavic: Dekle je imelo 10 parov svetlih in 3' parov temnih nogavic. Torej skupno 36 nogavic. Vseh 18 parov je oprala v eni žehti in jih obesila na podstrešju. Zvečer jo fant povabi na ples, dc^ kle pa brez nogavic. Kako v temi naj«* ti par (svetlih ali temnih) nogavic? Iz zadrege jo reši fant, ki ji pove koliko nogavic naj prinese iz podstre šja, da bo dobila potreben par, Kate—, ro je’ to najmanjše število? Mlinar ^linar je mlel pripeljano žito 1 % ure s ^remi kamni, 8 3/4 ure z dvema kam-^cuia« Skupno je porabil 10 1/4 tire. 22. julij DAN 17 I XX. EKIPNO SINDIKALNO PRVENSTVO SR SLOVENIJE ZA LETO 1968 Jožef Prestrl Prvenstvo najboljših ekip, ki so se uvrstile v zaključno tekmovanje za republiški sindikalni pokal v šahu, je bilo odigrano v času od 14. junija do vključno 16. junija 1968 v FI-ESI pri PIRANU. Sodelovalo je 19 ekip. Vsaka ekipa je igrala z vsako brzopotezno na šahovske ure, vsak igralec pa je imel pol ure časa za razmišljanje. Ekipa je štela 6 članov z dvema rezervama. Prvi dah je bilo odigranih 7 kol, drugi dan 8 kol in tretji dan 4 kola. Vrstni red po končanem tekmovanju je sledeč: 1. IZVRŠNI SVET LJUBLJANA 80 \ točk 2. ŽELEZARNA-JESENICE 75 točk 3. TAM MAR.IBOR 71 točk 4.: TOVARNA GLINICE KIDRIČEVO 68 točk • ■ 5. - 6. LITOSTROJ LJUBLJANA in STRO JNA TOVARNA TRBOVLJE 67 \ točk ” 7. - 8, ŽELEZARNA RAVNE in ObSS VRH NIKA. 59 j točk • 9. INGRAD CELJE 58 % točk 10. ZAVOD ZA AVTOMA.TI U& f,JXL