Muumski mm
Slcc. 15S
U Ljubljani, tetttcH, 15. |uli|a 1937
muli.
Angleški načrt
za obnovo nadzorovanja Španije
Silno zamotani predlogi,
ki odpirajo dobo novih pogajanj brez konca in kraja
London, 15. julija. Angleško zunanje ministrstvo je sinoči objavilo načrt, ki ga je predložilo 27 državam, ki so članice odbora za nevme-šavanje za preosnovo nadzorovanja Španije. Angleški načrt ima v glavnem sledečo vsebino:
1. Dosedanji način nadzorovanja na morju naj ostane v toliko, da bodo mednarodni opazovalci smeli še nadalje obiskovati vse ladje, ki so namenjene v Španijo, odnosno jih tudi spremlje-,vati do pristanišča.
2. Nadzorovanje španskih obal s pomočjo mednarodnega brodovja, ki je do sedaj patruljiralo okrog Španije, se ukine in se nadomesti z ustanovitvijo posebnih mednarodnih komisij, ki se bodo naselile po vseh španskih pristaniščih, tako nacionalističnih kakor angleških.
3. Nadzorstvo nad vsemi kopnimi mejami, to se pravi na portugalsko-španski in na francosko-španski meji se uspostavi v dosedanjem obsegu.
Priznanja generala Franca
4. Obema v Španiji borečima se strankama se priznajo pravice vojskujočih se držav, toda samo na morju in to samo pod naslednjimi pogoji:
a) Obe boreči se stranki morata v polnem obsegu priznati listo za prevoz prepovedanega blaga (kontrabanda), kot jo je sestavil odbor za nevmešavanje v Londonu.
b) Obe boreči se stranki se morata obvezati, da bosta pustili na miru vse one ladje, na katerih se nahajajo mednarodni nadzorniki, kar bo označeno z zastavo mednarodnega odbora za ne-vmešavanje.
c) Obe boreči se stranki morata končno obljubiti, da ne bosta nadlegovali one ladje, ki niso namenjene v kakšno špansko pristanišče, čeravno plovejo v bližini španskih obal.
5. Mednarodni odbor za nevmešavanje bo zaprosil obe boreči se straki, da sprejmeta mednarodne opazovalce tudi v gotovih imenoma določenih letališčih.
Umik prostovoljcev
6. Glede umika inozemskih prostovoljcev bo mednarodni odbor za nevmešavanje sprejel sklep, naj se umaknejo' s španskih bojišč vsi inozemski bojevniki, tudi oni, ki so po 18. juliju 1936 dobili špansko državljastvo, kakor tudi oni, ki so zaposleni po španskih tovarnah za orožje, strelivo in druge vojaške potrebščine, ako ne morejo dokazati, da so bili tamkaj zaposleni že pred 18. julijem 1936 (začetek državljanske vojne v Španiji).
Angleški načrt predvideva sledeči postopek pri izvajanju svojih priporočil.
Mednarodni nadzorni častniki naj bi se čim-prej poslali v vsa španska pristanišča in nadzorovanje španskih obal s pomočjo vojnih ladij naj bi se istočasno ukinilo.
Ustanovi naj se poseben odbor, ki naj proučuje vprašanje umika mednarodnih prostovoljcev in način, kako naj se iz Španije odpokličejo in spravijo nazaj v svoje domovine.
Priznanje pravic vojskujočih se držav naj bi postalo pravomočno šele takrat, ko bo odbor za nevmešavanje ugotovil, da so priprave za umik prostovoljcev že zadosti napredovale, tako da obstoja upanje, da bodo prostovoljci zares odšli v doglednem času.
Novi odbori in pododbori
Na koncu navaja angleški načrt še željo, naj bi mednarodni odbor pooblastil angleško vlado, da takoj stopi v neposredne stike z obema španskima vladama, da se z njima pogovori o sledečih točkah:
1. O načinu, kako naj se imenujejo mednarodni nadzorniki po španskih pristaniščih, katera so ta pristanišča in kako bodo nadzorniki izvajali svojo službo.
2. O načinu, kako odpoklicati prostovoljce iz Španije, kolikšno je število prostovoljcev in kako naj se zavarujejo njihove pravice, ki so jih med tem časom že dosegli v eni ali drugi Španiji.
V Parizu zadovoljni
„Samo preveč |e zamotan"
Pariz, 15. jul. V Parizu so angleške načrte sprejeli z velikim odobravanjem in današnji jutranjiki čestitajo zunanjemu ministru Edenu, da je v tako kratkem času našel kompromis, ki je zelo modra pot med angleško-franeo6kim in italijansko-nemškim stališčem glede Španije. Ako bodo vse velesile enako pripravljene, da v dobri volji vsaka
nekaj žrtvuje, potem ni dvoma, da bo angleški načrt pomagal, da se špansko vprašanje čimpreje odstrani z dnevnega reda. Edino Pertinax piše v »Ecbo de Pariš«, da je angleški načrt preveč zamotan in da zaradi tega nikoli ne bo mogel pravilno zaživeti, pač pa vsebuje toliko krivulj in stranpotov in neizpolnjenih pogojev, da bo povzročil nove težave in nove zmešnjave, mesto da bi prinesel mir. »Oeu-vre« pa napoveduje pritisk sovjetske Rusije, ki da smatra angleški načrt za nesprejemljivega.
Rim odklanja
Odpoklic prostovoljcev nemogoč
Rim, 15. jul. V uradnih krogih do sedaj še niso Izdali nobene uradne razlage k angleškim predlogom o Španiji. Toda po italijanskem časopisju je najti mnogo namigavanj, da bi bila italijanska vlada pripravljena spreleti angleški predlog » načelu, seveda pod tako obteževalnimi pogoji, da bi izvajanje angleškega načrta postalo takorekoč nemogoče ali pa bi se zavleKio predolgo časa. Nji večjo težavo vidi italijanski tisk v tistem delu angleškega predloga, ki govori o odpoklicu prostovoljcev. »Popolo di Italia«, ki je znano Mussolinijevo glasilo, odločno piše, da Italija na odpoklic prostovoljcev ne bi mogla pristati, italijanski list: priobčujejo tudi izjave generala Franca, da hi ‘udi nacionalistična Španija prepovedala odpoklic prostovoljcev, ki so se že s pogodbami zavezali, da bodo gotovo določeno dobo služili v Francovi Španiji.
Vesti 15. julija
10.500 km v letalu v neprekinjenem poletu
Iz Moskve čez severni tečaj v Kalifornijo
San Francisco, 15. julija. Sovjetski letalci Gromov in tovariša, ki so napravili poskus, da v nepretrganem poletu čez Severni tečaj zvežejo Moskvo s Kalifornijo, so na svojem letalu »Ant 25 « svojo nalogo sijajno izpolnili. Med tem, ko je prva sovjetska skupina, ki so jo sestavljali letalci čkaj-lov, Bajdukov in Beljakov, bila prisiljena, da svoj polet prekine in pristane na AJjaski, je sedaj druga skupina svoj cilj dosegla v brezhibnem poletu, potem, ko je preletela skoro 10.500 km nepretrgoma po zraku. Prejšnji daljnostni rekord, ki je znašal nekoliko čez 8000 km, sta dosegla francoska letalca Codos in Rossi. Daljnostni rekord so torej za več kot 2.000 km prekosili sovjetski letalci in to v izredno težkih okoliščinah, ker so leteli čez zaledeneli Severni tečaj. Sovjetsko letalo bi bilo brez dvoma letelo še nekaj sto kilometrov dalje, toda v tem primeru bi morali letalci prevzeti nevarno odgovornost, da premagajo 3,200
Ruidi Aras v Moskvi
Moskva, 15. jul. Semkaj je prišel turški zun. minister Rudži Aras, ki je bil sprejet nadvse skr vesno. Na banketu, ki mu ga je priredil sovjetski zunanji komisar Litvinov, so proslavljali mirno zvezo med Rusijo in Turčijo. Litvinov je podčrtal, da je bila Turčija prva, ki je stopila ob stran sovjetske Rusije in da je bil blok, ki sta ga obe državi sklenili, nepremagljiva ovira nenasitnemu imperializmu nekaterih evrojzskih držav. Turško-rusko prijateljstvo ima to svojo zanimivo posebnost, da prepušča vsakemu zavezniku popolno svobodo, da si uredi
odnošaje z drugimi državami, kakor hoče, a istočasno se trudita obe državi in si na tem polju tudi brezpogojno pomagata, da se ohrani mir na področju Evrope. Na tej poti bosta obe državi svoje de-
lo	nadaljevali. Rudži Aras je v svoji zdravici odgovoril, da je bilo sovjetsko prijateljstvo za novo Turčijo neizmernega pomena in najbolj dragocena pridobitev v povojni dobi. Turčija bo to prijateljstvo skrbno varovala. Zanimivo je to, je dejal turški zun. minister, da je bilo sodelovanje med obema državama mogoče brez vsake vojaške zveze.
Kongres mairšin v Londonu
London, 15. julija. AA. Havas: Včeraj popol-Ine je bil v Londonu otvorjen kongres evropskih nanjšin. Na tej seji so kongres pozdravili v ime-iu angleškega javnega mnenja polkovnik Malon n lord Dickinson. Polkovnik Malon je predlagal, la naj bi velesile sklenile sporazum v četvero, da M tako uredile manjšinsko vprašanje. Nato sta govorila poročnik Routh in voditelj sudetskih Semcev Henlein. Kongres bo danes popoldne kon-fal svoje delo v spodnji zbornici po seji parlamenta, ko bodo zastopniki vseh strank imeli s Slani kongresa jx>govore. Kongresu je predsedoval delegat madžarske manjšine v češkoslovaškem parlamentu namesto dr. Wilfana, zastopnica slovenske manjšine v Italiji, ki je zbolel.
Najdaljši kabel na svetu Moskva-Habarovsk
Newyork, 15. julija. Danes objavljajo vest, da je angleška vlada dovolila podpis pogodbe s sovjetsko Rusijo, na podlagi katere bo ustanovljena naj-
daljša telefonska zveza na svetu, s pomočjo kapitala, ki ga je stavila na razpolago neka angleška denarna družba. Kabel, ki ga bo ta družba položila, bo šel iz Moskve 6kozi vso sovjetsko Rusijo do Habarovska in bo dolg 5300 angleških milj. Kabel bo imel več tunelov, oa katerih bo eden namenjen za telefoniranje, eden za brzojave, tretji za prenašanje 6lik in četrti za radio oddajanje, ^
Žalostni primer zatiranja pastirjev
Slov. Konjice, 14. julija.
V,	našem listu smo že enkrat poročali o nelepem primeru, ki je čitateljem pokazal jasno sliko o bridkem položaju, v katerem 6e nahajajo nekatere delavske družine. Navajamo še drug primer, katerega smo prav za prav dolžni navesti. Dolžni zato, da javnost obsodi vse one, ki postopajo z reveži za človeka nedostojen način.
Blizu Slov. Konjic posedujeta zakonca precejšnje posestvo, na katerem morata imeti pastirje, delovne moči, ki posestvo obdelujejo proti gotovi odškodnini, vsaj po dogovoru pred nastopom. Ker je posestvo lepo in je tudi precej dela, si vsak novo nastopajoč pastir misli,, da bo imel svojo eksistenco. V resnici pa le s plačo nekoliko drugače, kljub temu, da imajo delavci z delodajalko pogodbo. Le nekaj kovačev od časa do časa, to je vse. Na prste ne moremo sešteti vseh pastirjev, ki 60 ‘u služili v nekaj letih. Do danes je delalo tu toliko delavskih družin, da imen vseh niti najbližji sosedje ne pom-nijo, gotovo tudi gospa ne. Ce je k to služboval samo 14 dni ali mesec, ni bilo to za lastnico popolnoma nič novega. Pri slovesu je slišal navadno za nagrado še nekaj krepkih besedi.
To je bežni opis razmer, kakršne se dogajajo na zgoraj omenjenem prostoru. Gornje ravnanje nima pri nas para, čeprav delovnim ljudem pri nas ne cvetejo rožice. Nam je nerazumljivo, kako more
metrov visoko govorje, česar pa si niso upali, ker je zaloga bencina polagoma že pohajala.
Sovjetski letalci so časnikarjem povedali, da so dosegli največjo hitrost v začetku svojega poleta, kat jim je tudi pripomoglo do uspeha, kajti proti koncu svojega poleta so morali hitrost znatno zmanjšati, da bi varčevali z gorivom. Priznali so tudi, da bi nikdar ne bili uspeli, ako ne bi imeli na razpolago radia. Polarni kraji so na stotine in stotine kilometrov zaviti v globoko meglo, iz katere bi nobeno letalo na svetu ne moglo samo najti izhoda, kajti magnetična igla nad Severnim tečajem ne deluje. Tako pa so bili v nepretrganih stikih z radio postajami, ki so jim dajale navodila in njihovo letalo usmerjale tako, da se niso izgubili.
Washington, 16. julija. Prvo, kar so sovjetski letalci storili, ko so včeraj popoldne ob štirih pristali 40 milj južno od Los Angelesa, je bilo, da so stopili v telefonsko zvezo z odpravnikom poslov na sovjetskem poslaništvu Umanskim, ki so mu obrazložili, zakaj niso nadaljevali svojega poleta mimo Sanjacinto, kot se je glasilo povelje. Sovjetski letalci so dejali, da niso mogli leteti dalje zaradi tega, ker so se bali, da ne bi zapustili ameriškega ozemlja in prišli celo v Mehiko. Med svojim poletom so nad San Diegom prišli v silno nevarno nevihto, tako da so mislili, da bodo morali polet prekiniti. Nad San Diegom so krožili celi dve uri in iskali primernega mesta za pristanje in so nadaljeval polet šele potem, ko se je vreme nekoliko zjasnilo. Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je poslal dolg brzojav, v katerem junaškim letalcem čestita k njihovemu uspehu.
Washington, 15. julija. AA. Uradni čas poleta iz Moskve v Kalifornijo zuaša 62 ur in 17 minut.
Iz slovenske Koroške
Celovec, 15. julija. Na predvečer Ciril in Metodovega praznika so se fantje in dekleta že vse popoldne pripravljali, da zažgejo kresove po okoliških gričih in 60 v ta namen znašali grmade. Zvečer je zagorelo v okolici Radiš in Žihpolj devet kresov. Po nekod je mladina pela slovenske narodne pesmi in so streljali tudi z možnarji. Oblasti zažiganje kresov niso prepovedale. Vendar pa so ponekod nemški nacionalisti in nemčurji organizirali napade na slovenske ljudi, jih psovali s Čuši ter jih pošiljali čez Karavanke. Drugega se ni nič zgodilo.
Celovški »Heimatdienst« pridno organizira po slovenski deželi svoje domovinske krožke. Pri tem delu mu pomaga s polno vnemo tudi Domovinska fronta. Pri srcu jim leže predvsem pevski zbori, ki bi jih radi ustanovili v vsakem kraju, da bi nastopali z nemško pesmijo. Prihodnji takšen koncert bo 18. julija v dvorcu pri Radišah. Tudi odseke za varstvo mater pridno ustanavljajo in prirejajo v ta namen denarne zbirke. Tako hočejo nemški nacionalisti in nemčurji z omenjenimi društvi s pomočjo mater in pevskih društev prodreti v slovenski živelj in ga počasi odtujiti.
človek tako postopali z bližnjim, z revežem. V6ako 6lično postopanje s tem vred ne zasluži samo I ostrega obsojanja, ampak kazni!
Bivši predsednik angleške delavske stranke Lansburry je končal svoje rimske razgovore in se odpeljal skozi Francijo v London. — Papežev legat kardinal Pacelli je pa prav tako prišel iz Pariza v Rim.
Visoki komisar v Palestini je za 14 dni prepovedal židovski list »Haboker«, ker je namenoma netočno razlagal načrt kraljevske komisije o razdelitvi Palestine.
V Južni Wales sta odpotovala angleški kralj in kraljica. Vsepovsod ju je prebivalstvo z nepopisnim navdušenjem pozdravljalo.
Nobenega posredovanja si ne želi Japonska v svojem sporu s Kitajsko. Tako je Japonska odgovorila Angliji in Ameriki, ki sta se prijateljsko ponudili za posredovanje.
Obe poljski zbornici bosta sklicani na izredno zasedanje, največ zaradi režima na Gornjem Šleskem, ker 15. julija poteče poljsko-nemški dogovor v tej pokrajini, ki so ga sklenili leta 1922.
Poročevalsko službo v tiskovnem oddelku japonskega vojnega ministrstva so potrojili. To je
bilo potrebno menda zaradi silne propagande, ki jo Kitajci po svojih radijskih postajah širijo v svet. Japonci oddajajo svoje vesti s postajo, ki ima 150 kilovatov jakosti.
Danes bodo proglasili nov ružim v Sandžaku in Aleksandretti. zaradi katerih se je pred meseci vnel tako hud spor med Francijo in Turčijo. Francoski visoki komisar v Siriji je z letalom dopotoval v Aleksandretto.
V imeni: nemške evangeljske cerkve je škof Heckel poslal bolnemu patrijarhu srbske pravoslavne cerkve brzojavko, v kateri poudarja željo nemških protestantov, naj bi poglavar srbske cerkve čimprej ozdravel.
Lovsko letalo je ob priliki proslav francoskega narodnega praznika v Parizu padlo v reko Seino. Letalo b: moralo sodelovati pri paradi, ko je pilot nenadno opazil napako. Da prepreči hujšo nesrečo, se je še v zadnjem možnem trenutku sam spustil v reko.
Po končanih paradah v Parizu je predsednik republike priredil kosilo za vse odlične tuje in domače zastopnike. Za mizo sta se vsedla tudi romunski kralj in maroški sultan.
Nov uvozni režim v Turčiji daje pravico za neomejen uvoz v Turčijo onim državam, s katerimi ima aktivno bilanco zunanje trgovine,, da la tistim, ki ne omejujejo uvoza turškega blaga ter tistim državam, katerih plačilne pogodbe so ugodne za Turčijo, če odstotek v korist Turčije ni manjši kot 20%.
Nov svetovni rekord v peš hoji na tri milje je postavil Šved Mikelson. Porabil je le 12 minut in 34 sekund. Istočasno je postavil tudi nov rekord na 5000 m, in sicer v 21 min. 24. sek.
Ameriški kongres je odklonil veto predsednika Roosevelta proti zakonu, s katerim se za leto dni podaljša znižana obrestna mera za kmečke dolgove. Veto je bil odbit s predpisano dve-tretjinsko večino.
Veliko zaroto proti generalu Francu .so baje odkrili med lastnimi častniki v Sevilli. Z zarotniki so potem na kratko obračunali.
V bodočo svetovno konferenco, za katero agitira belgijski ministrski predsednik Van Zeeland,
kaj malo upa predsednik Roosevelt. Ce se bo že skiicala, pa ne verjame, da bi uspešno končala svoje delo.
Šest angleških vojakov je spet padlo v boju z vazirinstanskimi uporniki, ki jih vodi ipiški fakir. Deset pa jih je blo ranjenh.
Prot razdelitvi Palestine se bodo zastopniki Iraka pri Zvezi narodov močno upirali. Pravijo, da bo vsak Arabec, ki bo prevzel vodstvo nove arabske državice v Palestini, izpostavljen sovraštvu vsega Islama.
Sovjetski ledolomilec »Krasin« je odplul iz Vladivostoka v polarne kraje. Skozi Beringova vrata bo zaplul do (>olarnih postaj v Čufotki. Na otoku Vrangel bo odložil novo skupino ljudi, ki bo tam prezimila.
Podpis angleško-nemškega pomorskega sporazuma so odložili na nekaj dni. Razlogi so baje tehničnega značaja.
Z 2:1 se je končala tekma za srednjeevropski pokal med budimpeštanskim klubom Ferencvaros in dunajsko Vienno. To je bila tretja tekma, ker prvi dve nista odločili zmage.
Posebne vagone za Žide bodo uvedle poljske državne železnice. To pa zato, ker se je pogosto dogodilo, da so sopotniki vrgli iz vagona Žida. Poljski Židje preti tem odlokom hudo protestirajo.
Romunski kralj Karol se je ob priliki svojega bivanja v Parizu sestal tudi z zun, ministrom Ivo-nom Delbosom. Preko ene ure sta se pogovarjala
o	zunanjepolitičnem položaju.
Izgredi v Marseilieu na narodni praznik
Marseille, 14. julija. Pristaši ljudske fronte so na narodni praznik organizirali j» Marseilieu sprevod, ki se ga je udeležilo kakšnih 15.000 ljudi: mož, žena in otrok. Pristaši socialne stranke ter nacionalističnega- gibanja pa so imeli istočasno svoje sprevode v drugih delih mesta. Kar na enkrat sta oba sprevoda trčila drug na drugega in se je začel velik jtoulični pretep. Ljudska fronta trdi, da je bil njen sprevod žrtev napada, da so nanj streljali z. revolverji, s poslopja, v katerem ima socialna stranka svoje urade, in da so se morali braniti. Pristaši socialno stranke pa trdijo, da so bili oni izzvani, da so na njihov sprevod streljali iz zasede ter da so bili primorani braniti svoje življenje. Pretep je trajal kakšne pol ure in šele, ko je prišla policija na konjih, je razjarjene pretepače razgnala. Aretiranih je bilo več sto ljudi, ranjenih je tudi nekaj, med njimi en policaj, ki je dobil revolversko kroglo v lice,
Realne eksekucije in drugo
Ljubljana, 15. julija.
V' juniju je zemljiška knjiga zaznamovala zanimiv pojav, da so realne eksekucije znatno padle napram ostalim mesecem. Junija je bilo prisilnim potom na 56 posestvih vknjiženih raznih terjatev za skupni znesek 197.881 Din 25 p. Maja pa ie bilo na 54 posestvih vknjiženih 751.044 Din raznih ter jatev, aprila na 74 posestvih skupaj 771.029 Din. V drugem četrtletju je bilo torej z realno eksekucijo vknjiženih na 184 različnih posestvih v mestu in okolici skupaj že 1,720.954 Din. Najvišja terjatev, ki je bila junija vknjižena prisilnim potom na neko nepremičnino v Kapucinskem predmestju, je znašala 25.899 Din. Ta terjatev je bila vknjižena na predlog mestne občine ljubljanske za vodarino. Vknjižene pa so bile junija tudi prav nizke terjatve, tako v k. o. Kašelj terjatev 37 Din ter presegajo stroški :ožbe in eksekucije omenjeni znesek. Drugače ie bilo vknjiženih več terjatev po 200, 100 in 400 Din.
Zanimivo je dalje poglavje o dražbah. Pri 14 posestvih, od teh pri 4 v mestu, so upniki predlagali dražbeno postopanje. Upniki zahtevajo od svojih dolžnikov plačilo 6vojih terjatev, ki dosezajo skupaj znesek 103.660 Din. Neko posestvo v k. o. Moste je spravil upnik na dražbo zaradi malenkostne svote 320 Din. Nad štirim posestvi je bila od upnikov predlagana prisilna uprava za vsoto 19.452 Din.
Omeniti je še treba, da je bilo junija meseca pri 13 realitetah v me6tu prisilnim potom vknji-ženo 70.489 Din.
Proslava francoskega praznika
Ljubljana, 15. julija. Sleherno leto po vojni praznuje Ljubljana na posebno slovesen način praznik zavezniškega francoskega naroda, ki pada na 14. julij ob obletnici, ko je razvneta množica navalila v Parizu na Ba-stiljo ter jo podrla. Včeraj je gerent francoskega konzulata v Ljubljani, g. Anfossy, ki zastopa na dopustu se nahajajočega g. konzula, položil lepa venca pred Vodnikov spomenik na Vodnikovem trgu in pred spomenik Ilirije na Napoleonovem trgu. Tej pietetni svečanosti so prisostvovali najodličnejši predstavniki naših oblasti ter razni kulturni delavci.
Po končanih svečanostih je bila ob 11. dopoldne na francoskem konzulatu recepcija, ki so jo med drugimi počastili tudi podban dr. Majcen, ljubljanski škof dr. Rožman, divizijonar general To-nič s šefom generalnega štaba pri diviziji g. pol-Kovnikom Mihajlovičem, podžupan dr, Ravnihar, rektor dr. Samec z univerze, češki konzul ing. Mi-novski, italijanski generalni konzul Guerini-Maral-di, poljski konzul dr. Stele, belgijski konzul dr. Dular, predsednik kat. akadem. starešinstva dr. Korošec, upravnik gledališča Oton Zupančič, v imenu radio-postaje prof. Koblar ter cela vrsta drugih zastopnikov naših gospodarskih in kulturnih ustanov.
„Obzor" o ratifikaciji konkordata
Zagreb, 13 julija, m. Včerajšnji >Obzor« se v svojem uvodniku ^Ratifikacija konkordata* bavi
7.	zadržanjem gotovih političnih skupin nasproti konkordatu. V svojem članku kritizira posebno JNS, ki javno, Še bolj pa podzemno nastopa proti ratifikaciji konkordata. Tako delajo tudi še nekatere druge stranke. »Obzor« ob tej priliki tudi ugotavlja, da ratifikacija pomeni samo korist za državo. Zato da je dokaz dejstvo, da je to vprašanje načel že pokojni kralj Aleksandre I., to dokazuje pa tudi govor, ki ga je imel predsednik vlade dr. Stojadinovič, preden je začel o konkordatu razpravljati odbor, ki ga jo v ta namen izvolila narodna skupščina. »Obzor« zaključuje svoja izvajanja s tole ugotovitvijo:
Hrvaška in slovenska katoliška javnost pričakujeta popolnoma mirno ratifikacijo konkordata, zavedajoč se, da bo življenjska praksa pokazala, kaj konkordat prinaša ter da se radi tega ne sme prenagliti v svojih sklepih.
Narodna skupščina bo govorila o konkordatu v soboto
Belgrad, 15. julija, m. Danes popoldne »e bo spet sestal odbor, ki proučuje konkordat med Sv. Stolico in Jugoslavijo. Na današnji seji bo odbor razpravljal o tem konkordatu v podrobnem. Nato bo sledilo končno glasovanje, nakar bo odbor sestavil svoje poročilo. Konkordat bo prišel na dnevni red narodne skupščine v soboto.
Poslanec Mravlje očita dri. toillcu pristranost
Belgrad, 15. julija, ni. V smislu določil skupščinskega poslovnika bodo na današnji soji narodne skupščine razmotrivali o poslanskih interpelacijah. Med temi interpelacijami je tudi ona, ki jo je vložil poslanec g. Mravlje na pravosodnega ministra dr. Subotiča. V njej poslanec Mravlje trdi, da je v preiskavi o umoru akademika Dolinarja ljubljanski driavni toillec postopal pristransko. Na interpelacijo bo odgovoril pravosodni minister dr. Subotič sam.
Obenem bo imel sestanek tudi senat ter bo sprejel zakon o kovanju novega denarja.
Poskus samomora v mestnem ribniku
Maribor, 14. julija.
Mariborski mestni park je žo marsikaj dočakal, tega pa še ne, da bi se kdo poskusil utopiti v njegovem ribniku. Danes zjutraj pa se je odigral tak po-akus. Okoli 0 zjutraj je začul mariborski trgovec g. Kravos na svojem izprehodu skozi park od ribnika močan pljusk, kakor da jo kdo padel v vodo. Pohitel je k ribniku, pa jo še ravno pravočasno videl, kako se neka ženska vtaplja. K sreči je takrat šla skozi park skupina kaznjencev iz mariborske kaznilnice na delo, pa jih je naglo poklical na pomoč. Med kaznjenci je bil eden. ki je znal dobro plavati. Naglo se je slekel ter skočil v motno vodo. Po hudem naporu se mu je posrečilo spraviti te nezavestno žensko na površje in k bregu, kjer so jo potem ljudje spravili z umetnim dihanjem k zavesti. Poklicani so bili reševalci, ki so žensko prepeljali v bolnišnico. Bila je to 35-letna šivilja Amalija Rež iz Krčevine. 2e pred tremi tedni si je prerezula žile na rokah ,pa so jo rešili smrti. Sedaj je te v drugo poskušala izvršiti samomor. Izbrala si je ribnik v mestnem parku. Ribnik je na svojem spodnjem koncu globok kake tri metre, tako da bi bila gotovo utonila, če ne bi bila pomoč tako hilro na mestu,
Za ponarejanje denarja je uvedena strožja kazenska praksa. Zakon določa najvišjo kazen 10 let robije. Sprva so sodniki ponarejevalce denarja še dokaj nulo sodili. Kasacija pa se je postavila na stališče, da je Ireba ponarejevalce denarja strožje kaznovati, ker jih je smatrati za škodljivce državnemu gospodarstvu in za elemente, ki izpodku-pujejo glavni kredit in zaupanje v denar. Splošno je ponarejevalcem glavni in gonilni motiv pohlep po denarju, nagla pridobitev denarja na sleparski način in lahkomiselnost.
Mali kazenski eenat pod predsedstvom s. o. s. g. Rajka Lederhasa in ko sta fungirala kot sosodni-ka gg. Ivan Kralj in Fran Kovač je dobrohotno obravnaval na javno tožbo drž. tožilca dr. Leona Pompeja nenavadno ponarejevalsko afero. Proces je bil kratek. Neki France D, po poklicu mehanik iz Dobovca, je doma maja letos izdelal iz navadne kovinske zmesi 5 kovancev po 20 Din in enega spravil v Bevškem pri neki trafikantinji, ko je kupil nekaj cigaret in vžigalic, v promet. Obtoženec je prostodušno in 6kesano priznal inkriminirano dejanje. Poprej še ni bil nikdar kaznovan. V opravičilo je omenjal, da je bil v hudi stiski in ima poleg tega skrbeti še za bolno mater. Senat ga je obsodil le na sedem mesecev strogega zapora in 120 Din denarne kazni ter v izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti. France D. je kazen sprejel, sodišče pa mu je dovolilo 14 dni dopusta, da doma svoje zadeve uredi.
Dve nesreči na Jesenicah
Jesenice, 14. julija.
Danes sta se tu pripetili dve značilni nesreči, katerih ena se je zgodila v tovarni KID. Tam je bil zadnji čas zaposlen tudi 27-letni tesarski pomočnik Terseglav Jože. Pri delu v tovarni, ko je Terseglav nekaj dvigal, se je odtrgala vinta, pri čemer je dobil Terseglav hud udarec po rokah in nogah. Z zlomljeno desno roko in desno nogo so Terseglava odpeljala v ljubljansko bolnišnico.
Obenem pa so odpeljali v ljubljansko bolnišnico tudi 23-letno služkinjo Masterl Matildo, ki je dobila hude poškodbe pri nabiranju malin na Mo-žaklji. Ko se je Matilda plazila med grmovjem na Možaklji za malinami, se je v strmini odtrgala večja skala, ki je Matildi padla na desno nogo ter ji' prizadejala hujše poškodbe.
Ljubljanska opera v Rog. Slatini
Rogaška Slatina kaže že veliko sezonsko lice. Na stotine gostov je prihitelo v ta biser slovenske zemlje, da se naužije zraka, sonca, miru, ter da si pridobi zdravja. Uprava zdraviliškega doma je poskrbela za največje udobje svojih gostov. Povabila ie odlični ljubljanski operni orkester, ki vsak dan koncertira pred vso izbrano publiko. Vodstvo zdravilišča pa pripravlja Rogaški Slatini in okolici novo presenečenje: pojutrišnjem, v soboto zvečer gostujejo v veliki dvorani člani ljubljanske opere z Rossinijevim glasbenim delom »Seviljski brivec«, v nedeljo zvečer pa s Puccinijevo operno mojstrovino »Madame Butterflv«. Obe operi prideta na repertoar v naši najmočnejši zasedbi, ki je nedavno re-prezentirala jugoslovansko opero v inozemstvu. Že imena sama, kakor Zlata Gjungjenac, Zvonimira Župevc, Mila. Kogej, Joža Gostič, Janko, Zupan, Rus, nam v zadostni meri garantirajo za odlično izvedbo obeh opernih del. Dirigentsko vodstvo je v veščih rokah g. kapelnika A. Neifata, inscenacija pa akademičnega slikarja g. Bruna Vavpotiča.*
Farna cerkev pri Sv. Petru polzi v Dravo
Maribor, 9. julija.
Pred leti je bila župna cerkev pri Sv. Petru pri Mariboru v veliki nevarnosti, da se bo lepega dne s hribčkom vred znašla v Dravi, ki je takrat tekla tik vznožja griča, na katerem cerkev stoji. Velik zemeljski plaz se je vdrl na pobočju griča ter je grozil, da bo izpodjedel temelje cerkve. Takrat so se šentpeterski farani pod vodstvom svojega župnika, častnega kanonika Glaserja energično postavili v bran. Celo pobočje hriba so pilotirali z močnimi piloti ter ga zavarovali s fašinami iz vrbja in akacij. Res 6e jim je posrečilo zajeziti nevarnost. To dni pa se je znova pojavila. Na pobočju hriba 6e je nenadoma vdrl 30 metrov širok in zelo globok zemeljski plaz, ki se vedno bolj širi. Plaz polzi proti banovinski cesti, ki je bila pred nekaj leti izpeljana med Dravo in hribom. Župljane je prevzel strah za njihovo cerkev. Danes se je sestal v Mariboru okrajni cestni odbor, ki je na svoji seji sklenil, da ukrene s cerkvenim predstojništvom pri Sv. Petru vse potrebno, da se prepreči nadaljnje premikanje hriba proti Dravi in da se cerkev primerno zavaruje. Z zavarovalnimi deli se je pričelo takoj.
Med prepevanjem in dtranjem se je zaletel avto v zid
Maribor, 14. julija.'
Nocoj okoli 3 po polnoči je pridrvel po Fran-kopanski ulici osebni avtomobil, iz katerega je odmevalo veselo petje in zvoki citer. Naenkrat, ko je avto prišel na križišče Fran kopa tisk e in Ruške ceste, pa je petje in citranje na mah utihnilo, začul se je silovit hrušč, potem pa so zadoneli presunljivi klici na pomoč. Avtotaksi, ki ga je šofiral lastnik Ferdo Čemba, se je z vso silo zaletel v hišo na Ruški cesti 6, v kateri se nahaja gostilna »Pri zlatem zvoncu«. Sunek v hišo je bil tako hud, da so stanovalci planili prestrašeni iz spanja, meneč, d« je hud potres. Avto se je pri udarcu popolnoma zdrobil, vsi, ki so se vozili v njeni, pa so dobili precejšnje poškodbe. Najhujše je bil poškodovan šofer Čemba, ki se je zatekel po pomoč na rešilno postajo, odkoder so ga spravili v bolnišnico. Ostale štiri osebe, ki so bile v avtomobilu ter so dobile lažje rane, pa
so smatrale za umestneje, če na tihem izginejo, kakor pa da bi imele pomenke s policijo. Stražniki pa so vseeno vse štiri polovili in jih potem, ko so bili obvezani na rešilni postaji, spravili v policijski zapor. Aretirani ponesrečenci s« bili brez vsakih izkaznic. Trije so dejali, da so mornariški podčastniki, oblečeni pa so bili v civil. Ker so našli pri vsakem od njih precej denarja, pa nobenih dokumentov, so jih zadržali v zaporu, da ee njihove navedbe prouče. Eden trdi, da je narednik kuharske stroke na bojni ladji >Hvar«
—	Anton Madjar iz Boke Kotorsl<e: drugi pravi, da je podčastnik torpedne stroke na podmornici »Hrabri«, tretji pa je zatrjeval, da je mornariški kuhar na »Hvaru« — Stanko Zupančič. Četrti je neki Bauman. Ta je igral med vožnjo v avtomobilu na citre, tovariši so mu pa pomagali z veselo pesmijo. Vsi so ga pa imeli precej v glavi in to je bilo tudi vzrok nenavadne nesreče.
Obiščite VI. mariborski teden!
Od 31. julija do 8. avgusta 1937.
(50% popusta na železnicah in parobrodih od 29. jul. do 10. avg.) Velika gospodarska in kulturna revija! Industrija — Tekstil — Obrt — Trgovina
— Kmetijska razstava — Prva fitopatološka razstava — Pokušnja vin — Zgodovina — Umetnost
— Grafična razstava — Tujski promet — Akvaristična razstava — Kuneerejska, golobarska razstava — Razstava malih živali — Modna revija — Mednarodni plesni turnir — >Sen kresne noči« na prostem — Koncerti — Kongresi — Športne prireditve — Veselični park na razstavišču. — Mariborski otok. najlepše kopališče v Jugoslaviji, zeleno romantično Pohorje, vinorodne Slovenske gorice, gostoljubni, lepi Maribor — vas vabijo!
Dravinjo bodo regulirali dalje
Slovenske Konjice, 14. julija. Razvesoljiv je sedaj pogled na polje med Ra-dano vasjo in Sp. Zrečami, ko je že znatni del Dravinjinega vodnega toka uravnanega. Kmetje, ki so bili prej ob priliki vsakega deževja v škripcih in so tudi tolikokrat pretrpeli velike izgube ob poplavah, so sedaj toliko .bolj veseli, kolikor bolj regulacija včasih tako hudomušne in nevarne struge napreduje. Polje ie sedaj varnejše. Dela, ki so so v začetku regulacije pričela malo nižje od Tičevega mlina, se nadaljujejo pri jezu v Ra-dani vasi, kjer bodo v treli tednih, najkasneje pa v enem mesecu gotova, Če ne bo kakšnih nepredvidenih ovir. S tem bo dovršena dobra polovica nameravano regulacije. Cini bo to dovršeno,	bodo pričeli	regulirati	gornji del,	in sicer
med	železniškim	mostom	in Tičevim	mlinom,
kjer se voda ob hudih nalivih radi večje vdolbe-nosti struge ne razlije tako hitro. Zato pa je prišel	ravno spodnji	del prej	na vrsto. Ce	bodo delali	neprenehoma,	bodo delu tudi tukaj	do zimo
prav lahko zaključena ter bodo s tem za spodnje-zrečka in radanska polja dnevi skrbi za vselej proč.
Čisto gotovo je, da pridejo sčasoma Se drugi obdravinjski lastniki zemljišč na svoj račun. To v vednost nekaterim, ki so drugače mislili o delih na Dravinji.
Vesti iz Belgrada
Belgrad, 15. julija, m. To dni je tukajšnja policija končala z razpravo proti Jakobu Lukiču, človeku z leseno nogo*, in prijateljici Neži Mlinarjevi zaradi velikih tatvin, ki jih je Lukič izvršil v Belgradu 111 v Ljubljani, kjer ga je policija tudi aretirala.
Belgrad. 15. julija, m. S kraljevim ukazom Je postavljen za ravnatelja pri poštnem ravnateljstvu na Cetinju g. dr. France Rauotec, višji svetnik v poštnem ministrstvu.
„Sen kresne noči"
gledališka predstava na prostem za časa VI Mariborskega tedna
Vsa naša javnost je z veseljem pozdravila zamisel tukajšnje Jadranske straže, da priredi za časa
VI.	Mariborskega tedna gledališke predstave na prostem. V ta namen je poverila vodstvo predstav našemu režiserju in igralcu g. Milanu Kosiču, ki je izbral najučinkovifejše in najlepše delo velikega hliakespeareja, »Sen kresne noči«. Prevod je mojstrsko oskrbel odlični slovenski pesnik Oton Župančič. Sodeloval bo pomnoženi orkester pod vodstvom ravnatelja Glasbene Matice v Mariboru g. Marjana Kozine. Ob opojnih zvokih Mendelsonove glasbe bo 30 plesalk izvajalo učinkovit balet. Ves ansambl za preustavo »Sna kresne noči« šteje nad 150 igralcev, ki se že pridno pripravljajo za premiero. Vodilne vloge so prevzeli: Branka Razbergerjeva, Mi-leva Zakrajškova, Edo Verdonik, Rado Nakrst, Franjo Blaž, Ludvik Crnogori, Ante Harastovič, Josip Povhe, Milan Košič, Franjo Dovec, Leo Štandeker, Danilo Turk. medtem, ko bo med plesalkami nastopila tudi odlična plesalka Vlasta Sernečeva iz Celja. Premiera bo na dan otvoritve VI. Mariborskega tedna, 31. julija, reprize pa 60 predvidene za L, 4., 5„ 7. in 8. avgusta. Uprizoritev »Sna kresne noči«, ki bo gotovo zadovoljila vse gledalce, bo v mestnem parku, kjer bodo pripravili tribuno s kreko 1000 sedeži.
Pernospora in rja delata škodo
Raznovrstne vremenske razmere zadnjih dni hočejo tudi pri letošnjem pridelku povzročiti gotove spremembe. Nagla menjava toplega in hladnega zraka, sonca in dežja z vetrom je povzročila, da se je pričela že na prej okuženem trsju razvijati peronospora, ki je ponekod v kratkem času opravila precej svojega škodljivega “posla. Kljub veliki pazljivosti vinogradnikov, ki so se od lanskega uničenja pridelka po peronospori veliko naučili,^ kako postopati pri takšnih spremembah —- je že veliko število trsja podleglo škodljivi vinski bolezni. Po vseh vinogradih škrope z močno brozgo, ki naj bi vsako nadaljnje razširjanje ali okuženje preprečila. To se jim bo najbrž tudi posrečilo; morali pa bodo seveda še dalje skrbno paziti na vsako poslabšanje. Po zadnjih motnjah se precej pozna tudi rja, ki vinogradniku zelo nagaja. Mnogo trsja je čisto porumenelega.
1 Rja škoduje tudi grozdju.
Dekliški tabor na Brinjevi gori
Slov. Konjice, 14. jul.
V	nedeljo, dne 18. julija bo na Brinjevi gori za slovenjekonjiško dekliško okrožje pri Materi božji tabor. Ob 9 bo sv. maša pri sv. Neži, nato procesija z Rešnjim telesom k Materi božji, kjer bo na prostem sv. maša z ljudskim petjem. Cerkveni govor bo imel g. prof. Hanželič iz Celja. Nn taboru govori tudi govornica od podzveze ter katehistinja Olga Zadravec iz Maribora, slednjič pa spregovore zastopnice posameznih župnij, tabor bo velika dekliška manifestacija
Protikomunistična razstava
Maribor, 14. julija. Danes je bila otvorjena brez vseh ceremonij v kazinski dvorani razstava jugoslovanskega protikomunističnega odbora v Belgradu. Odprta bo do vključno nedelje IS. t. m. vsak dan od 9. do pol 13. ter od 15. do 19. ure. Vstopnina znaša za odrasle osf>be 2 Din, za dijake 1 Din. Nazorno in pretresljivo prikazuje razstava s 550 originalnimi fotografijami in diagrami divjanja komunizma proti veri in pa sadove komunistične državne ureditve: glad, zanemarjene otroke, prisilno delo, teror, propadanje gospodarstva itd. v komunističnih državah Rusijo, Mehike in Španije. Priporočamo vsakomur, da si to razstavo ogleda ter se na lastne oči prepriča, da to, kar se piše o strahotah v sovjetskih rajih, ni pretirano.
Zanimivi poskusi z umetno meglo na Fali
Maribor, 9. julija. Falska elektrarna je ogromnega gospodarskega pomena za ves severni del Slovenije. Je pa ta elektrarna naša Ahilova peta, ker leži jedva 15 km oddaljena od meje. Ogromen jez je občutljiva zadeva za vsakega napadalca, pa naj pride ta napad iz zraka ali iz dalekometnih topov. Zaradi tega je treba misliti na primerno zavarovanje elektrarne. Najprimernejše ee izvrši to z umetno zameglitvijo. Takšni poskusi ee v inozemstvu delajo na zelo velikopotezen način. V Mariboru smo jiii imeli lansko leto pri tova,rni »Kovina« na Teznti, včeraj popoldne pa so se vršili v veliko večjem obsegu na Fali. Tovarna »Kovina« v Mariboru izdeluje raznovrstne aparate za umetno zameglitev. Z njenimi ročnimi, malimi aparati se je napravil včeraj poskus na Fali. Mariborski gasilci eo izvedli zameglitev s štirimi takimi aparati ter so v teku 20 minut zavili v gosto, belo in nepregledno meglo 2 kvadratna kilometra površine. Domačini na Fali so z začudenjem gledali, kako se sredi najlepšega 6olnčnega popoldneva nenadoma zavija elektrarna in vsa njena okolica v gosto meglo. Dolgo si tega zagonetnega pojava niso mogli razlagati. Megla je zavijala Falo in falsko dolino kakih 25 minut. Ker pa je bil neugoden veter, jo je kmalu razkadil ter raznesel v belih kosmih po pohorskih vrhovih. Zameglitvi eo prisostvovali vojaški strokovnjaki, člani banovinskih odborov za obrambo proti napadom iz zraka iz Zagreba in Ljubljane ter strokovnjaki in gasilci iz Maribora. Posku6 se bo ponovil še v večjem obsegu.
Od 1. avgusta bo Maribor brez godbe po lokalih
Radi previsokih avtorskih honorarjev, ki jih pobira »Združenje jugosl. glasbenih avtorjev«, so so tudi mariborska gostinska podjetja pridružila gibanju gostilničarjev iz ostalih delov države, da se s 1. avgustom ukinejo v vseh gostinskih lokalih vse koncertne in druge prireditve. Tudi maribor-ski kavarnarji in gostilničarji, ki imajo lokalih godbe, bodo s 15. julijem odpovedali,r¥aem godbenikom. Ukinili bodo tudi proizvajanje godbo z radio- ali gramofonskimi aparati. Pri vsem tem je zanimivo, da avtorska centrala sploh ni upravičena pobirati honorar za vse glasbene prireditvi,^er je ■ veliko avtorjev-komponistov podalo izjavo, da ne zahtevajo nobenega honorarja in da se smejo njihovi komadi brezplačno proizvajati. Avtorji so poleg vsega tega pravi reveži. Avtorska centrala ima namreč pravico zaračunati 50% nabranega denarja za svoje režijske stroške, tako da ostane avtorjem jedva polovica, poleg vsega pa morajo še del svojega honorarja poslati takozvani bernski konvenciji. Gostinska podjetja so upravičeno zahtevala, da ee prispevki za avtorske honorarje znižajo, ker pa niso s svojo zahtevo prodrli, bodo začela s štraj-kom. Za mariborsko nočno življenje bo ta štrajk, če se bo striktno izvajal in če ee bodo vsa podjetja držala sklepa Združenja gostilničarjev in kavar-narjev, svojevrsten pojav. Vee mariijorske kavarne, razven dveh, imajo glasbe, dve vzdržujeta tudi etalen kabaretni program. Maribor si je baš zaradi svojega nočnega živahnega življenja pridobil nekak slovee, ki sicer v veakem oziru ni razveseljiv, ki * pa vendar privablja v mesto precej tujcev. Od 1. avgusta bo to življenje dobilo čisto drugačen, mirnejši značaj.
Nesreča ob stroju
Ljubljana, 15. julija.
Na Grajski planoti št. 1 stanuje družina Stai* ner, katere 9-letni sinček Stanko je moral biti včeraj popoldne prepeljan v bolnišnico. Mali Stanko je po nesreči prišel v bližino nekega stroja za razpletanje žime. V svoji otroški naivnosti in neprevidnosti, ki hoče povsod imeti prste vmes, kjer jih ni treba, je Stanko z roko posegel v preveliko bližino stroja. Mala otroška ročica je bila za hip med zobovjem in že je Stanko zajokal ves okrvavljen. Stroj za razpletanje žime mu je namreč močno poškodoval prste na desni roki.
Drevi Jadran : Ilirija
Drevi nastopi splitski Jadran v kopališču SK Ilirije v okvirju dvobojev za jadranski pokal, Spličani, ki so pred dvema dnevoma nastopili v Trstu proti Iriestini, so 6icer dvoboj s Tržačani izguoili za pet točk, vendar so pa s svojimi rezultati pokazali, da so še vedno izredno dobri plavači, proti katerim bo Ilirija uspela le, če bo šla v borbo kompletna s polnim elanom. Izmed rezultatov? ki so jih dosegli Spličani v Trstu, je zlasti omeniti Gazza-rijev čas na 400 m prosto. S Časom 5 : 12 je popravil jugoslovanski rekord. V plavalnih točkah smo trdno prepričani, da bo Ilirija zmagala, tembolj bo pa zanimiva zato vvaterpoolo teknia. Spličani nastopijo s petimi olimpijci in so v Trstu z lahkoto premagali Tržačane s 3 : 1.
Dvoboj se prične ob 20.30. Vstopnice so na razpolago že danes popoldne na kopališču SK Ilirije.
Izza naših meja
Štiri nove elektrarne ob Soči. Že dolgo ee is-vršujejo načrti in preddela za štiri novo velike elektrarne ob Soči. Dočim so načrti za tri elektrarne že odobreni, ee četrta, pod Selami pri Sv. Luciji, že gradi. Soča bo tu zajezena z jezom, ki bo visok 20 m in dolg 50 111. Umetno jezero, ki bo nastalo, bo pokrilo modrejsko polje. Poslopje s stroji bo pod zemljo in skrito. Proizvajali bodo
50.000	UP. Stroški so proračunani na 56 milij. lir. ( S preddeli so prekinili pri drugi elektrarni, ki bo stala blizu dužniškega mostu pri Kobaridu. Tretja ; elektrarna je v načrtu nad Kanalom, četrta pa v Pevnici. Zadnja bo največja po delih ter namera, vajo speljati Sočo po tunelu skozi Sabotin. Proiz-, vajala bo tudi 50.000 UP. S temi napravami tx>'lo dobili okoli 150,000 konjskih sil energije.
Kulturni koledar
Holxapfel Ignac
Dne 15. julija 1799 ee je rodil v Tržiču pisatelj Ignac Holzapfel. Gimnazijo in teologijo je dovršil v Ljubljani. Kaplanoval je po raznih krajih Slovenije, bil župnik v Črnomlju in nazadnje dekan v {!! . c*‘ ^*sa' Je pesmi, pa le bolj za kratek čas. Bil je med sotrudniki 1. zv. Čebelice in pripravljalni »Slavinje«. Napisal je molilvenik »Venic nedolžnosti ...« Prešern je na njega napisal opravičen sršen »Lesničniku«. Izredne zasluge ima za ljubljansko gluhonemnico, za katero je volil 50.000 goldinarjev.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, četrtek, 15. julija: Henrik I.
Petek, 16. julija: Bogdan.
1	Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; nir. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Gartus, Moste.
Kino Union: »Njegova hčerkica je Peter«.
TEI.
'22-21
UNION
Uravnave Pšate od Suhadol I Od tu in tam
do Dragomlja
Vprašan e, ki se je reševalo 90 let
Oane* nos ledutč
Traudl Stark, Čudovito dunajsko dete v svo)l filmski veseloigri
Ntenora hCerhlca te Peter
Panl Btirblger___________Carl Ludvig fllehi
Predstave danes od 19-lfi m 21-16 turi
70 ameriških godbenikov bo koncertiralo v Ljubljani v sredo, dne 21. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Orkester, ki ga vodi dirigent Lesinski, ustanovil pa ga je P. Lah, oba gospoda sta namreč doma iz Poljske, je na veliki evropski koncertni turneji preko Francije, Italije, Avstrije in Jugoslavije, Češkoslovaške, Nemčije, Poljske in Belgije, odkoder se sredi avgusta vrne zopet v Ameriko. Spored izredno zanimivega koncertnega večera priobčimo v prihodnjih dneh.
Kongres Slaviae Catholicae
' Lujbljana, 15. julija.
Kakor je bilo že javljeno v časopisu, ee vrši v Ljubljani v dneh od 19. do 22. julija v hotelu Union veliki kongres zveze slovanskih katoliških akademikov in eeniorov. Zastopani bodo tu udeleženci iz Poljske, Češkoslovaške, Ukrajine in Hrvatske. Kongres ee vrši pod protektoratom Prevzvišenega gospoda nadškofa zagrebškega dr. Ante Bauerja. Častno predsedništvo tvorijo Ekec. dr. Gregor Rožman, škof ljubljanski, dr. Anton Korošec, minister notranjih zadev, dr. Miha Krek, minister brez port-felja, ban dr. Marko Natlačen, predsednik apelacije dr. Vladimir Golia, dr. Juro Adlešič, župan ljubljanski, dr. Stanko Majcen, podban.
Program kongresa je naslednji:
Ponedeljek, 19. julija: Ob 21: Pozdravni večer Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva v UrifOmi'
Torek, 20. julija: Ob 7.30: Sv. maša z govorom fkappj^^o. jezuitov). Ob 8.15: zajtrk v Unionu. Ob 9: Otvoritev kongresa; pozdravi delegacij In zastopnikov oblasti. — Prvo zborovanje: Slovanska ideja kneza Koclja in škofa Slomška (univ. profesor prelat dr. Franc Grivec, Ljubljana). — Izkušnje dosedanjih slovanskih stikov (konservator dr.
F. Stele, Ljubljana). — Ob 12: Kosilo v Unionu. Ob 15.30: Drugo zborovanje: Važnost, načini in možnosti slovanskega zbliževanja v bodočnosti. (Predavatelj Čeh dr. Janda). Slovani v izseljenstvu. (Drago Oberžan, Maribor). Ob 20: Prijateljski večer Slov. dijaške zveze v Unionu.
Sreda, 21. julija: Ob 6: Odhod z avtobusi k Mariji Pomagaj na Brezje. Ob 8: Sv. maša z govorom in skupnim sv. obhajilom. Ob 9: Zajtrk. Ob 9.45: Občni zbor. Ob 11.30: Odhod na Bled, vožnja po jezeru, obisk Marijine cerkve na Blejskem otoku. Ob 14: Kosilo v Park-hotelu. Ob 16: Izlet v Vintgar. Ob 18.30: Povratek izpred Park-hotela v Ljubljano. Ob 20.30: Večerja v Unionu.
Četrtek, 22. julija: Ob 7.30: Sv. maša z govorom. Ob 8.15: Zajtrk v Unionu. Ob 9: Tretje zborovanje. Papeževa enciklika. — Divini Redemptorie in Slovani. (Predavatelj dr. J. Rajec, Bratislava). Nevarnost komunizma in brezboštva za Slovane.
(J. Stolarski, Krakov). Korcferat. (J. Ambruž, Bratislava). Poslanstvo katoliških Slovanov vzhodnega obreda proti nevarnosti komunizma in brezboštva. (dr. Grmjob, Lvov.) Koreferat. (Mileski, Poljska, Monsignore R. Dočkal, Zagreb). Ob 13: Kosilo v Unionu. Ob 15.30: četrto zborovanje. Socialne naloge slovanske inteligence. (Rektor dr. M. Jošič, Zagreb.) Zaključek kongresa. Ob 19: Večerja v Unionu.
Polovična vožnja dovoljena.
Putnikov izlet v Dolomite
Maribor, 14. julija.
»Pulnik« — Maribor — je v času od 4. do
10.	t. 111. izvedel enega 9vojih do sedaj najlepših izletov z luksuznim avtokarom v kraje nepopisnih prirodnib krasot Pot je vodila iz Maribora ob divnib koroških jezerih in vzdolž Drave v čarobno Dolomite, ki jih je Luis Trenker tako lepo opisal v svojem delu - Goro v plamenih Od Dob-biaea na Toblaškem polju vodi krasna cesta ob kristalnih jezerih, obdanih od visokih, plamenom Podobnih gora v kotlino nekdanjega Landra, kjer se nahajajo danes samo še ruševine trdnjave in Predvojnih hotelov ter žalostni sledovi krvavih bojev iz svetovno vojne. Znameniti Monte Cri-slallo se kakor bajka zrcali v prozornem alpskem jezeru. Pot vodi naprej do bajnega gorskega kotička Misurina, kjer so menda koncentrirane vse Prirodne krasote, ki jih more nuditi gorski predel. Dalje je izletnike vodila pot v Cortino d’Am- j Pezzo, na Pocol, čez prelaze Falzarego—Pordoi— Costnlungu v krasoto iRosengartenac, čez Bolzano v Meran tor mimo očaka Ortlerja naprej do švicarske meje pri Reschenscheidu. Zopet v Avstriji so se izletniki divili divje-romantičnim tirolskim lepotam in zanimivostim Innsbrucka. Da bi bila uiera užitka polna, so si izletniki ogledali še *ell am See in prešli znamenito cesto čez Gross-glockner, nakar je pot vodila zopet po Dravski dolmi ob Vrbskem jezeru v domovino. Petkrat so se dvignili izletniki na višine nad 2000 m, sodemkrat^ nad 1*200 111 in so obšli 10 krasnih jezer. — Z ozirom na izreden uspeh le^a izleta in na splošno željo bo : Putnik« — Maribor — še letos ponovil ta izlet tor program podaljšal za en dan, tako da bo vodila pot do Milnchena in kozi naj lepše predelo Južne Bavarske do Salzburga. ta izlet se bo vršil predvidoma od 15. do -. avgusta in je priporočljivo, da st interesenti
sedaj rezervirajo mesta v avtokaru.	L
>
Ljubljana, 14. julija.
Te dni je odsek za hidrotehnična dela pri banski upravi končal zadnje načrte za temeljito in končno ureditev potoka Pšate, ki vsako leto dola vsej pokrajini od Suhadol do Dragomlja velikansko škodo. Načrti so deloma že potrjeni in odobreni, deloma pa čakajo še na podpis bana dr. Natlačena. Celotno delo uravnave Pšate se seveda ne bo moglo izvesti takoj, marveč bodo po izdelanih načrtih Pšato uravnavali postopoma.
Celotna uravnava in ureditev Pšate je zamišljena v dveh večjih delih. Prvi del obsega sred-
11	j' tok Pšate od vasi Suhadol skozi vasi Topole, Mengeš in Loka do Trzina; drugi del pa obsega strugo Pšate od Trzina dalje skozi vas Dragomelj do izliva Pšato v Kamniško Bistrico.
Velika povodenj 1.1851 v Trzinu
Zgodovina naporov za temeljito uravnavo in ureditev potoka Pšate sega daleč nazaj v prejšnje stoletje. Najstarejši podatki so iz leta 1852., ko je županstvo občine Trzin sporočilo okrajnemu glavarstvu v Kamnik, da je voda iz potoka Pšate po trajnem deževju v začetku novembra 1851. v takem obsegu izstopila, da so bile hišo, gospodarska poslopja, travniki, njive in državna cesta pod vodo. v nevarnosti pa so bili tudi prebivalci sami in vozniki, ki so tedaj vozili blago z Dunaja skoz Črni graben proti Ljubljani in Trstu.
V	Trzinu se je nato še istega leta, dne
11.	oktobra 1852 vršil ogled struge Pšate. Določila so se vsa dela, ki jih morajo posamezni posestniki v roku 2 mesecev izvršiti, trzinski župan pa je dobil ukaz, da po tem roku poroča na glavarstvo o izvršenih delih. Župan je obenem moral naznaniti tiste posestnike, ki ne bi naročenih del izvršili, da bo potem okrajno glavarstvo na njih stroške z najetimi delavci izvedlo vsa naročena dela.
Prva prošnja za uravnavo Pšate
Županstvo v Trzinu je potem šele po 20 letih predložilo deželnemu odboru prošnjo za ureditev potoka Pšate. To se je zgodilo 30. jan. 1878., ko je Pšata leta 1876. zopet naredila veliko škodo po trzinskih travnikih. V tej prošji je trzinski župan navajal, da je sicer pred 26 leti okrajno glavarstvo odredilo čiščenje struge, ali od tistega časa so se vsa deJa opustila in se je potok zopet za-rastel z grnrovjem, deloma pa mejaši sami zožujejo strugo. Posestniki sami z začetnimi deli uravnave zaradi velikih stroškov ne morejo pričeti. Županstvo prosi, da pride deželni inženir, ki bi se prepričal o potrebi ureditve struge Pšate ter bi potem naredil načrte za uravnavo. Leto pozneje, 27. jan. 1879., je občina Trzin svojo prošnjo ponovila, tudi zdaj menda brezuspešno, zakaj dne 18. avg. 1881. je deželni odbor zopet bil naprošen, naj bi vendar naročil pregled razmer v okolici Trzina in Pšate, ker so zopet 14. in 18. avg. 1881 nastopile velike povodnji in napravile mnogo škode zlasti na otavi.
Končno je deželni stavbni urad poslal v Trzin svojega inženirja VVitschla, ki je 21. februarja 1882 podal obširno poročilo o vzrokih vsakoletnih poplav. Navajal je, da se razmere od 1. 1851. glede na poplave niso nič izboljšale, marveč celo poslabšale, profil struge se namreč vedno bolj zožuje.
Glavni vzrok državna cesta
V	tem poročilu se omenja, da most na državni cesti, skozi katerega se Pšata odteka, ne zadošča za visoke vode. Nasip ob cesti zadržuje vodo in s tem nastajajo poplave vasi, zemljišč in državne ceste. Poročilo dalje omenja, da se morejo poplave preprečiti edino s pravilno uravnavo Pšate, pri tem pa morajo ostati pravice primitivnega namakanja obsežnih travnikov od državne ceste v Trzin navzdol kmetom nedotaknjene.
Zaradi tega se je trzinska občina 15. marca 1883 ponovno obrnila na deželni odbor s prošnjo, da se v smislu § 45. zakona od 15. 5. 1872. potrebno gradivo pripravi, ki ima namen povodnji Pšate iz vasi in travnikov odvesti, da se senožeti in travniki o pravem času pravilno namakajo, da se zabrani zablatenje sena ob košnji, da se velika večina zemljišča, ki je zamočvirjena, osuši.
Trzinci proti uravnavi Pšate
Zanimivo je potem, da so se Trzinci sami uprli nameravani ureditvi potoka Pšate. Deželni odbor je dne 12. septembra 1884. — ko so Trzinci dolgih 30 let le drezali in prosili — poslal v Trzin večjo komisijo, ki naj bi ponovno proučila vzroke od časa do časa nastopajočih poplav. Ob tej priliki se je trzinski župan Janez Kecel izjavil, da po njegovem mnenju ureditev Pšate ne leži v interesu občinskih prebivalcev in se ne more strinjati v tem pogledu z izjavami prejšnjih županov, ki so pokrenili to zadevo. Res je sicer, — je izjavil župan, — da v času nalivov izstopi voda iz struge in poplavlja na obeh straneh travnike, ali to ravno posestniki travnikov želijo. Vsak posestnik gleda na to, da dobi v času visoke vode čim več vode na travnike, kar dokazujejo številni dovodni jarki na travnike. Zupan je mnenja. da je uravnava Pšate nepotrebna in bi naletela pri prebivalstvu na odpor. Tej županovi izjavi so se pridružili tudi občinski odborniki, razen treh,' in sicer Primoža Orleta, Jurija Ložarja in prejšnjega župana Janeza Ložarja.
Kmalu po teni ogledu so se tudi zastopniki občine Mengeš in posestniki, ki imajo vzdolž Pšate svoje travnike, izjavili, da škoda, ki jo od časa do časa izstopajoča voda napravi, še daleč ne odtehta koristi, ki jo donašajo poplave s tem, da travnike namakajo in gnojijo.
Celo izjava cestnega odbora v Kamniku iz leta 1885. se povsem strinja z mnenjem trzinske in mengeške občine; cestni odbor celo navaia, -da ni potrebe vsled take malenkosti tako velike stroške napraviti, katere bi povzročila regulacija Pšate.«
Uravnava spet odložena
Tako je seveda razumljivo, da je bila regulacija zopet odložena za nedogleden čas. Šele čez
10	let je na trzinskem županstvu zavladal zopet nov duh, ki je drugje gledal na vprašanje uravnave Pšate. Ted^j so I. 1897. nameravali na državni cesti v i'rzinu zgraditi namesto tedanjega Kneflrovega 'mostu nov most. To priliko je porabilo župrinslvo. da je prosilo oblast, naj bi ob tej priliki tudi izčistili strugo Pšate v dolžini
1	km, da ne bo voda v nadlego v gospodarskem in zdravstvenem javnem oziru. Deželna vlada je zdaj trzinski občini priporočila, naj se ustanovi vod"a zadruga po določilih § 32. zakona iz 1. 1872.
Nato je zadeva ureditve Pšate zopet počivala
celih 29 let. Šele 1. jan. 1926 so namreč občinski uradi Trzin, Loka in Depala vas predložili mini-1 strstvu za kmetijstvo in vode prošnjo za ogled struge Pšate, ki naj se vendar že enkrat uredi. Ta ogled se je potein majnika 1926 v resnici vršil, j
Tudi železniški nasip ovira
Medtem so bili namreč zgradili kamniško železnico, ki teče mimo Trzina po nasipu, ki ob povodnjih znatno ovira odtok narasle vode. To so zastopniki trzinske občine pri ogledu 1926. I. tudi navajali ter zahtevali, da železnica zgradi vsaj dva propusta v železniškem nasipu. Še isto leto je bil tak propust v železniškem nasipu zgrajen, veliki župan v Ljubljani pa je ministrstvu v Belgradu predlagat, naj se občini Trzin nakloni podpora 25.000 din za čiščenje struge Pšate.
Velike poplave 1.1926
Kakor nalašč je po vseli teh pisarijah še isto jesen nastopila v Trzinu ena najhujših povodnji. Trzinski župan je brzojavno klical na pomoč oblasti, ker je bila vas Trzin popolnoma pod vodo. Zahteval je takojšen ogled v Trzinu, da se takoj ugotovi pravi vzrok poplav. Voda je ob tej priliki tekla pol metra visoko čez cesto in železnico v Trzinu, v sredi vasi pa je stalo pravo jezero, povprečno 1 meter globoko. To vse je ugotovil zastopnik velikega župana, ki je prišel še isti dan v Trzin.
Te poplave so končno vprašanje ureditve Pšate pospešile. Že sledeče leto 1927. je sledila namreč še hujša povodenj, ki je grozila uničiti celo železniško progo v Trzinu.
Tako so lota 1931. začeli pripravljati vse potrebne podatke za temeljito ureditev potoka Pšate. Meritve so {»kazale, da meri padavinsko območje potoka Pšate skupno okroglo 100 kvadratnih kilometrov do Trzina, do Dragomelja pa celo 124 kvad. kilometrov. Srednja letna padavina na tej ploskvi meri 1500 mm.
Načrt izvedbe uravnave
Načrt celotne uravnave Pšate našteva celo j vrsto naprav, ki jih bo treba postopoma izvesti. Največje delo bo izvedeno pri vasi Suhadole, kjer bodo celotno strugo preložili v dolžini skoraj enega kilometra. Enako bo celotna struga Pšate preložena med vasjo Topole in Mengeš, dalje v | Mengšu samem, v Trzinu v dolžini 525 metrov, pri vasi Dragomelj pa v dolžini 630 metrov.
Lansko leto je bilo nekaj del iz tega načrta v I Mengšu že izvršenih, in sicer se je s podporo ba-novine prestavila struga Pšate v dolžini 80 metrov pri Staretovi graščini.
Želimo samo, da bi se celotna ureditev Pšate j izvršila čimprej. Potrebni denar mora država dati iz svojega proračuna. Saj gre zlasti v Trzinu za ohranitev železniške proge in državne ce-1 ste, ki ju vsakoletne povodnji resno ogrožajo.
Prvi „polčas" Tour de France
Skoraj dva tedna je minilo, odkar je etartalo 95 dirkačev na prvi etapi kolesarske dirke »Tour de France«. Pot jih je vodila najprej preko Alp, sedaj so na francoski rivijeri, nakar gredo v Pireneje. »Tour de France« zahteva od vsakega udeleženca ogromnih naporov; boriti ee mora z dolgo potjo, z raztrganimi zračnicami, z živci, prahom, vročino, dežjem in vetrom, tako da bi verjetno malokdo izdržal, če ne bi čutil, s kakšnim navdu- | Senjem gledajo vse dirkače vsi Francozi brez razlike, pa naj bo to kmet, meščan, delavec ali intelektualec. Ti junaki ceste s svojimi jeklenimi konji vozijo to dirko skoraj ves mesec in samo najboljši med dobrimi izdrže ves čae in prispejo nazaj v Pariz, odkoder 60 začeli.
Kratek pregled dosedanjih etap
Na najtežji etapni vožnji, ki vodi č&z Alpe, in sicer čez znanj 2658 m visoki Galibier, je padla prva večja odločitev. Do tedaj je ves čas vodil Nemec Bautz, in ves čas je nosil »rumeni triko«, znak zmagovalca. Na tej etapi pa je zmagal Italijan Gino Bartalii, dvakratni zmagovalec na krožni vožnji po Italiji. Bautz je padel na tretje mesto in med oba favorita se je vrinil še Vissier. Francoz Speicher, zmagovalec iTour de France« leta 1933, jo radi poškodbe na roki moral odstopiti.
Pr.i naslednji osmi etapi od Grenobla do | Briaii(;ona (194 km) je prišlo 25 km pred ciljem do neprijetnega karambola. Italijan Bartali je v polnem diru zdrsnil in padel s ceste v nekaj metrov nižji gorski potok, kjer je obstal. I6ta usoda je zadela tudi njegovega rojaka Rossija, ki je pa padel tako nesrečno, da je moral odstopiti od nadaljnjega tekmovanja. Bartali je vožnjo nadaljeval in je po zaslugi Camueea, ki ga je ves čas vodil, prišel z desetminutno zamudo na cilj kot 82. Vendar je v skupni klasifikaciji še vedno vodil z dvema minutama pred ostalimi dirkači. Zmagal je Nemec Weckerlmg pred Švicarjem Embergom. V oceni moštev je vodila Francija pred Belgijo, Italijo, Nemčijo, Švico, Španijo, Luksemburško in Holandsko.
Najtežji del proge
Bartalijeva nesreča je dala Belgijcem novo korajžo. Pri najtežji izmed vseh potih etap, ki vodijo preko Alp, in sicer od Krian^ona preko Col d’ Board (2409 m), Col de Van? (2115 m), Col d’ Al-los (2250 m) pa do Digne (220 km), so naskočili Belgijci. Že na prelazu Col de Vare je vodil v skupni klasifikaciji Belgijec Silvere Maes, ki si je »rumeni triko« obdržal še naprej in še vedno vodi pred Italijanom Vicinijem in Francozom Lapebie-jem. V deseti etapi je zmagal Belgijec Vervvaecke, vendar se v skupni oceni ni nič izpremenilo.
Po enajsti etapi od Nizze do Toulona in od Toulona do Marseilla je stanje sledeče: V oceni moštev še vedno vodijo Belgijci; v oceni posameznikov pa je najboljši Sylvero Maes (Belgija) 75 I 8 minut 51 sekund. Sledijo Francoz Lapebie 75 ur
11	min. 4 sek.; Belgijec Bisseaux 75:14:8, Italijan Vicini 75:14:39. Bartali je precej zaostal.
„$lovenski dom"
se naroča v vseh podružnicah | Slovenca, kjer se sprejemajo tudi oglasi za naš dnevnik'
V Begunje pri Lescah je odšel na počitnice znani prvak biTŠe SDS dr. Milan K »Mie iz Zemuna.
I Ko se je peljal skozi Zagreb, sta ga na postaji počakala Venčeslav Vilder in Sava K osa nov ič.
V Gračanski ulici v Zagrebu se je včeraj dogo-dila huda nesreča. Kmetica Katica Jurht se je z vozom pripeljala v mesto namenjena k zobozdravniku. Na cesti pa so se konji nenadejano splašili
| in sijovito potegnili voz proti plotu. Sunek ja bil I tako močan, da jo kmetica padla na glavo preko konja in si na tleh razbila glavo. Več ljudi je nesrečo videlo, našel se pa ni nihče, Si bi smrtno ranjeni kmetici hotel pomagati. Ženska je umirala na cesti, dokler ni prišel_ njen mož. Ponujal je 1000 dinarjev tistemu, ki bi za prvo silo hotei sprejeti ponesrečenko v hišo. Pa tudi sedaj se ni hotel oglasiti nihče. Nesrečna kmetica j-j morala umreti kar na cesti. Oblasti so uvedle preiskavo in bodo 1 kaznovale tudi tiste, ki so brez srca odklanjali pomoč.
Krava je povzročila smrt desetletnega pastirja v Paričnjaku v Medjimurju. Branimir Komen je pasel kravo. Ker mu je žival prerada uhajala v tujo ■ njive, p je Branimir na nogo privezal vrv, nakar je vrv pričvrstil še sebi okrog pasu. Krava se je nekaj časa mirno pasla, naenkrat je pa zbesnela in poskočila. V diru je vlekla pastirčka >.a seboj po tleh.
I	Vlekla ga je preko kamnov, da si je pastirček razbil glavo. Vsa zmučena se je krava ustavila in so zgrudila, dočim ;‘e pastirček v nekaj trenuikih izdihnil.
Na železniški progi Varaždin-Koprivnica, ki jo
pravkar grade, so vendarle začeli polagati tračnice. Včeraj so položili prvih 40 metrov tračnic in prvo retnico
Taščo je s stolom pobila žena kmeta Mirka Vi-štice v Celjaku pri Ljubnškem. Ko je ViStica delal na polju, sta se doma sprli njegova mlada žena in njegova mati. Sinaha je dvignila stol in i njim nekajkrat udarila po tašči. Z razbito glavo ee je tašča zvrnila na tla in umrla. Besna einaha je nato starko navezala na vrv in jo obesila na podstrešju. Ko je Vištica prišel domov, je poiskal svojo ženo in jo hotel zaklati. Le sosedje so mu preprečili, da tega ni storil.
Predsedniki vseh parlamentarnih skupin so so v torek zbrali pri predsedniku Narodne skupščine,
da bi se pogovorili o nadaljnjem delu v skupščini, zlasti pa glede debat o konkordatu, ki bo prihodnje dni predložen skupščini v odobritev. Konkordat bo prišel pred skupščino, čim bo končal razpravo o njem poseben skupščinski odbor. O tem predmetu se sedaj v vseh parlamentarnih skupiuah največ govori. Poedini klubi še niso sklenili, kakšno stališče bodo zavzeli do konkordata. Zdi se pa, da bodo nekateri opozic-ijonalci glasovali proti. Od .JNS-poslancev mislijo, da bodo glasovali za konkordat dr. Auer, ki je kot pravosodni minister pred dvema letoma konkordat podpisal v Rimu, dalje župnik Pavao Matica ter nekateri Hrvatje, ki so v JNS. Če že ne bodo glasovali za, bodo pa oddali prazne listke. Od skupine vladne večina bodo za konkordat govorili le trije poslanci .kot glavni govornik ee imenuje dr. Mile Miškuiln.
Prve dni avgusta bo v Zagreba kongres jugoslovanskih samoupravnih hranilnic. Na kongres l o prišlo tudi večje število zastopnikov čeških samoupravnih hranilnic, pričakujejo pa tudi Poljake. S lem v zvezi je tudi razstava hranilnic na zagrebškem velesejmu.
V	Makarski so prijeli predvčerajšnjim služkinjo Marijo Bradač, ki je pred kratkim ukradla svojemu gospodarju trgovcu Marijami Mitlu v Zagrebu
15.000	Din in pobegnila na morje. Policija je zvedela, da je Bradačeva imela ljubčka, ki so ga imeli na policiji zaznamenovanega kot nevarnega vlomilca. Toda ob aretaciji eo ugotovili, da je Bradačeva nekaj dni potem, ko je denar ukradla, svojega ljubčka zapustila ter si izbrala drugega, ipa prav tako iz vrst znanih zagrebških vlomilcev. To je bil Josip Beroš. Z njim je Bradačeva pobegnila na letovišče, kjer sta 6e na vse pretege zabavala. Ljubček je bil zastaven fant, ki se je znal prikupiti Marički tudi s tem, da si je dal ondulirati lase. Piko za vsem veseljem in rajanjem pa je postavila policija, ki ju je vtaknila v zapor.
Na svoj način je bil podjeten Ivan štrucelj, doma iz Murače ob Sotli. Nekega dne se je pojavil v vaseh okrog Križevcev oblečen v vojaško uniformo. Hodil je od kmeta do kmeta in »kupovak konje za vojsko. Denarja ni dajal, pač pa le potrdila na visoke denarje, ki bi jih morali dobiti kmetje za kupljene konje.' Denarci, ki so se obetali, so kmete preslepili, da so nasedli. >Vojak< ei je seveda zaračunaval provizijo, ki je za vsakega konja znašala 300 Din ter so mu jo kmetje plačevali kar vnaprej. Ko 60 pa konje pripeljali v vojašnico, so spoznali, da so nasedli prevejanemu goljufu. Na srečo pa so orožniki Štruclja kmalu prijeli. Štrucelj je nato v zaporu premišljeval o samem sebi in prišel do zaključka, da je najboljše, če ei konča življenje. Razbil je okence in si s steklom prerezal žiie na obeh' rokah. Že nezavestnega so ga našli in odpeljali v bolnišnico. Pravijo pa, da je izgubil že preveč krvi in je malo verjetno, da bi ga rešili.
Kmetska zbornica za savsko banoTino se bo 27. julija sestala na prvo zasedanje. Dve točki sta na dnevnem redu: izvolitev začasnega predsednika in izvolitev začasnega izvršnega odbora. Izvoljeni člani zbornice bodo dobili za čae zasedanja zbornico dnevnice in povračilo stroškov vožnje.
Patriarhova bolezen sc vztrajno obrača na boljše. Bolnik je začel sam jemati hrano. Zdravniki so odredili, da mora bolnik ležati v popolnem miru. Če se bolezen spet ne poslabša, se more reči, da je življenje patriarha izven nevarnosti.
Do smrti sta se oklala t Trnju pri Osijekii
dva soseda, ki sta bila sprta že dolga leta. Sveti-elav Vuksanovič se je nahajal na zabavi v družbi prijateljev, ko je med nje stopil njegov sovražnik, brivec Nikola Podborac. Da bi se izognil prepiru, se je Vuksanovič dvignil in odšel na cesto. Toda Podborac jo stopil takoj za njim in ga zunaj napadel z velikim kuhinjskim nožem. Prizadejal mu je več smrtno nevarnih ran v prsa, Vuksanovič pa je imel kljub temu še toliko moči, da je Podborcu iztrgal nož in mu ga zasadil v vrat. Vuksanovič se je privlekel še do občinske pisarne, tam povedal, kaj se je zgodilo, nato ee je pa zgrudil. Oba so hitro prepeljali v bolnišnico, kjer je Vuksanovič kmalu umrl, Podborac se pa bori s smrtjo.
Nad slabo letoviško sezono se pritožujejo enako kot Slovenci tudi Dalmatinci. Predsezona jo še nekako šla, glavna sezona pa je slaba. V prvih petih mesecih letos je bil obisk tujcev boljši kakor lani ob istem času, po številkah je razmerje takole: lani jo bilo veega 284.717 obiskovalcev naših letovišč, letos pa 297.749. Povečalo j se je edino število Nemcev, Angležev in Francozov, vendar pa ta povišek ne odtehta znižanja pri drugih obiskovalcih. Močno se pozna, da so v Italiji mnogo nižje cene kakor pa pri nas, deloma pa je za gorska letovišča krivo slabega obiska deževno iu skoraj mrzlo vreme.
Za Pekingom
Vse svetovno časopisje z velikim zanimanjem zasleduje zadnje dogodke, ki se odigravajo na Daljnem vzhodu. Tako imenujemo pokrajine, ki leže na vzhodnem koncu azijske celine, predvsem Kitajsko in Japonsko. Ostra nasprotstva, ki so v zadnjih letih zahtevala že toliko žrtev v kitajsko-japooskih vojnah, so vprav v zadnjem času dobila spet novo ost. Japonska se pač zaveda velike slabosti kitajske vojske, ki je na vsak način slabše urejena kakor pa zahtevajo »potrebe« modernega vojskovanja, in zato skuša iztisniti iz Kitajske čim več. Spravila se je celo nad samo nekdanje glavno kitajsko mesto Peking, ali kakor ga danes imenu jejo Peiping.
V Nankingu dih nove Kitajske
Kanoni so se oglasili pred samim Peipingom. Po kratkem premoru je ponovno zaigrala svoj krvavi ples nad Kitajsko bojna vihra. V prejšnjih časih manj znano mesto Nanking je postalo kitaj- ; ska prestolica. Izbral si jo je general Čankajšek. To j mesto preživlja dni, kakor vsako mesto, ki je v razvoju. Nove palače po evropskem vzorcu vsta- j jajo v njem, ceste postajajo asfaltno gladke, dijaki od drugod, tudi iz daljnega inozemstva, so si ga izbrali, da v niem prežive svoja dijaška leta — tudi iz Evrope jih je tam že večje število — dobil pa je Nanking tudi nov stadion, ki je pač najboljši znak, da mesto postaja moderno. V mestu veje dih nove Kitajske.
Letalo rabi do Peipinga nekako dve uri. To sta dye uri, v katerih se tako rekoč prepelješ iz moderne v staro Kitajsko.
V Peipingu vse po starem
Peiping sniva svoj pravljični sen dalje. Ko so kitajski fanatiki umorili evropske diplomate, ko so revolucionarji leta 1911 uieli takrat sedem let starega prestolonaslednika Puya, ki danes sedi na prestolu novo ustanovljenega cesarstva Mandžurije, in ga zaprli, je vse kazalo, da bo na Kitajskem zadihalo drugačno življenje. Toda tok časa je malo spremenil.
Kljub temu, da so začele korakati japonske divizije daleč v notranjost Kitajske, pred sam Peiping, kljub temu, da so na Kitajskem številna inozemska diplomatska zastopstva, vse to ni v mestu skoro ničesar spremenilo. Mesto je ostalo nekam pravljično, kakor je bilo poprej. Goljufi in verižniki so sicer odnesli iz mesta marsikakšno dragoceno, redkost. Izginili so na neštetih mestih dragoceni okraski, ki so se v zlatu bleščali po pročeljih najsijajnejših zgradb. Cesarski ribniki so postali tako rekoč zanemarjene mlake. Pa kljub temu teče življenje v Peipingu po starem naprej.
Najbrž pa tudi to mesto ne bo ostalo vedno tako nedostopno za vse, kar je novega, modernega. Za to nam daje slutnja, da ga bo morda kmalu zasegla japonska roka, ki v zadnjih letih tako kruto in neizprosno podira — seveda tam, kjer naleti na »labejšega nasprotnika — pa spet znova gradi po svoje, bolj po sodobno. Usodo Kitajske je seveda bolj težko prorokovati, vendar pa je malo verjetno, da bi se japonski vihar ustavil ravno pred Peipingom.
Peiping je res nekam zastarelo mesto, kakršno si v današnjem času le bolj težko predstavljamo. Skoro ne vidiš na peipinški ulici avtomobila. Ne samo male ulice, ki ravno tako kot po vseh mestih, tudi tam niso bogve kaj čedne, pač pa tudi po
grme topovi
zgodovinsko slavni glavni ulici Hatamen hodijo ljudje, kakršni so živeli pred tisoč leti. Kakor da se kolo napredka prav nič ni zavrtelo. Prav po sredi je položena skozi Peiping ulica Hatamen, od kolodvora in poslaniške četrti pa do velikanskih mestnih vrat na vzhodni strani.
Mesto gostoljubno odprtih vrat
Staroslavni Peking je to, mesto štirih vrat, ki se kot mogočni loki bočijo nad cestami. Zlatnina in druge dragocenosti, ki so v njih nekoč ta vrata še bolj sijala, so izginile. Velikanski loki razpadajo, nikogar ni več, da bi jim vsaj obdržal prejšnjo podobo. Kljub temu pa so še vedno nekam veličastna. Ta vrata pa so ohranila do danes svoj sim-
Kitajcc dela pokoro za svojo zakonsko nezvestobo.
bolični pomen. Poudarjajo naj, kako je Peiping prijateljsko razpoložen nasproti vsakemu, ki pride skozi ta vrata. Povejo naj vsem tudi to, da je Hatamen odprta pot «a vsakega, tudi za tujca, in danes so ta vrata tujcu menda že dovolj odprta, tako da jih bo le težko še kdaj zapreti!
Kljub temu, da je toliko dragocenosti tega starinskega mesta že dodobra oglodal zob časa, ali pa jih je odnesla roparska roka, pa tudi kljub temu, da je porušenih že nešteto svetišč, vendar je še vedno v Peipingu za Evropejca mnogo, mnogo zanimivih stvari. Vedno imaš priliko videti kaj novega, ko obiščeš tamkajšnja svetišča in velike starinske zgradbe. Po ulicah vidiš pogosto pisane procesije, svatbene sprevode, ne redkokdaj pa tudi karavane kamel, kako se lomijo po peipinških ulicah.
Peking je bilo nekoč mesto največjega sijaja. Peipang pa ostaja tudi še naprej mesto tisoč čud.
Najsrečnejša državica na svetu
(g.) Ko je bil Napoleon ujetnik v Longwoodu na Sv. Heleni, so Angleži postavili majhno stražo na skalnat otoček Tristan da Cunha, ki se ji je menda tako priljubil, da so nekateri hoteli ostati na njem do smrti. Vlada je želji ugodila, novi naseljenci, kakih deset po številu, so se. poženili z zamorkami, ki so jih dobili z otoka Sv. Helene, in začeli novo srečno življenje. Leta 3860, torej čez kakih 45 let, je prebivalstvo naraslo na 80 duš, med katerimi je bilo tudii precej brodolomcev, ki so se jim ladje razbile po bližnjih čereh, pa so 6i na otoku rešili golo življenje.
Čez 15 let jih je bilo že 107 in tedaj jim je Anglija poslala anglikanskega duhovnika, da bi skrbel za njih dušni blagor. Po štirih letih pa se je vrnil na Angleško in deloval na to, da b,i se otok izpraznil, ker da na njem podgane tako strašno gospodarijo, da resno ogrožajo življenje in obstanek prebivalstva.
Leta 1901 je med te prostovoljne izgnance prišel duhovnik Barro\v iz hvaležnosti, ker so njegovo mater iztrgali smrti v valovih, ko se je v bližini potopila ladja, na kateri je potovala, liarrovv pripoveduje v svojih spisih, da so otočani v stalni zvezi z ostalim 6vetom. Neka ladja vozi vsak teden iz Capetowna na otok, prinaša razna poročila in novice, zamenjuje z otočani njihove izdelke in ribe za druga živila in potrebščine, tako da 60 kar zadovoljni. Zadela pa jih je že tudi velika nesreča. Nekoč so se skoro vsi moški vkrcali na ribiško ladjo, pa jo je vihar razbil in vsi so našli smrt v valovih. Na otoku so ostale same vdove in sirote.
Med svetovno vojno in nekaj let potem so otočani ostali skoro popolnoma pozabljeni in prepuščeni samim sebi. Danes šteje otok 183 ljudi v 41 družinah. Vsi so krepki in zdravi, preprosti, dobri in pobožni in ne kažejo nikakih slabih posledic radi medsebojne ženitve, dasi so si do malega že vsi v krvnem sorodstvu. Vendar pa so začela rojstva že upadatL Anglija radi njihovega izumiranja sicer ne bo nič prikrajšana; morda se ji bo še dobro zdelo, ker ima sedaj z njimi več stroškov kot dobička. Zato ni nič čudnega, če so bolj in bolj zapuščeni, bolj in bolj odrezani od ostalega sveta, skoro že samostojna državica, morda ravno radi svoje osamelosti najsrečnejša na svetu.
Letalsko padalo za pse
(g.) Sovjetska policija je tako izvežbala svoje pse, da jim lahko že zaupajo padala. Kakor hitro pride vest o kakem zločinu, skoči detektiv s svojim policijskim psom v letalo, poleti nad kraj zločina in oba se s padalom spustita iz letala na zemljo. Pes se zna padala sam iznebiti in se takoj loti iskanja sledi za zločincem.
V	bodoče se bodo morali zločii*i razen samokresov, strojnic itd. oborožili še s protiletalskimi topovi.
Televizija v barvah
(g.) Dasi še ni dolgo, kar so znašli televizijo (brezžični prenos slik), se je nekemu Kalifornij-čanu že posrečilo izpopolniti jo v toliko, da je mogoče 6tvari in predmete videti tudi v njihovih naravnih barvah. Načelo je isto kot pri barvastih filmih.
Na oddajni postaji postavi pred aparaturo okroglo ploščico, razdeljeno na trd temeljne barve: rdečo, zeleno in vijoličnomodro, ki naj razkroji barve prenosljivih predmetov na enake temeljne barve. Podobna ploščica je tudi na prejemni postaji. Posebna naprava jih urejuje tako, da se obe vrtita z isto natančnostjo in enakomernostjo in s tako brzino, da oko vidi samo tiste barve, kakršne imajo predmeti v resnici.
Kje je bilo več boja
Znani ruski sociolog Pitirim Sorokin, ki seveda danes živi v inozemstvu, kakor toliko drugih znamenitih mož nekdanje Rusije, je napisal zanimivo delo, v katerem se bavi z vprašanjem, koliko je bilo v zadnjih 2500 letih vojn na svetu. Posamezne države je razporedil ravno po tem, koliko so se kdaj vojskovale. Njegovi podatki kažejo, da sta bili v teh 2500 letih nič manj kot 902 vojni, v istem času pa je bilo poleg teh vojn 1816 vstaj. Sorokin je Španijo označil kot tisto deželo, kjer so največkrat sukali orožje. Na drugem mestu je Anglija, za njo pa slede Francija, Rusiia, Italija in Nemčija. Sorokinovi podatki tudi kažejo, da je bila prva četrtina dvajsetega stoletja najbolj krvava v človeški zgodovini. Zanimiva je primerjava trinajstega in dvajsetega stoletja. Sorokin pravi, da je bilo v trinajstem stoletju 6500 krat manj možnosti za spore in vojne, kaor pa kaže današnje stoletje. To dokazuje na ta način, češ, da imajo narodi v časih kulturnega, gospodarskega in znanstvenega napredka vedno več povoda za razne sovražnosti, kakor pa v času, ko jih ni tolikokrat kdo nadlegoval s kakšno kulturnejšo novostjo.
Sanje so ji rešile življenje
V	Milanu v Italiji je vzbudila veliko pozornost neka ženska, ki je ležala v tamkajšnji bolnišnici bolna na pljučih. To je bila neka Rosa Mauri. Bolezen se ji je vedno slabšala tako, da so celo zdravniki obupavali nad tem, da bi Rosa Mauri sploh še kdaj ozdravela. Njeno življenje je takorekoč že viselo na nitki. Proti vsemu pričakovanju pa je ženska nenadno začela kazati vidne znake zboljšanja. Kakor je prej hitro prišla v brezupno stanje, tako se ji je sedaj njeno zdravje enako hitro povrnilo. Kmalu je lahko zapustila bolnišnico in nihče, kdor bi jo sedaj videl, ne bi mogel reči, da je bila ta ženska kdaj smrtno nevarno bolna na pljučih. Zdravniki 6i pač niso mogli razložiti tega nenavadnega ozdravljenja. Mogoče pa bo le res to, kar 6matra Rosa Mauri sama, da jo je rešilo. Takole je pripovedovala: »Ko sem bila takorekoč že na smrtni postelji, sem imela nekoč čudne sanje. Slišala sem nek glas, ki mi je dejal, da bom kmalu ozdravela. Trdno sem verovala v pomenljivost teh sanj in sem zato z velikim hrepenenjem pričakovala, kdaj se bodo uresničile. Od takrat naprej pa se mi je bolezen obrnila na boljše. Sedaj sem popolnoma zdrava. Prav nobenih bolečin in slabosti ne čutim več. Prepričana sem, da me je rosila moja trdna vera v to, da bom ozdravela.«
Japonska mladina na obveznem delu, kakršnega so vpeljali tudi po nekaterih evropskih državah.
Radio ~
Podroben program ljubljanske in vseb evropskih postaj dobite v najboljšem in oajrenejšem ilustriranem tednikn »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno gamo deset dinarjev. —
Programi Radio Ljubljana
Četrtek,..75. julija: 12 Wurliške orgle (plošče) _ 12.45 Vremo, poročila — 13.00 C as, spored, obvestila — 13.13 Lahka glasba (Radijski orkester) — 14 Vreme, borza — 19.30 Nac. ura: Sokolsko predavanje — 10.50 Deset minut zabave — 20 Jan Padarevski igra (plošče) — 20.10 Javna dela v drav. banovini (Društvo jug. inž. in arhitektov) — 20.30 Flavta solo s spremljev. klavirja. Sodelujeta: g. Filip Bernard (flavta) in g. prof. M. Lipovšek (klavir) — 21.20 Ura klavirskih skladb prof. Matije Tomca (izvaja gdč. Silva Hrašovec) — 22 čas, vreme, poročila, spored — 22.15 Zakaj pa na oddihi (Kad. orkester).
Drugi programi
Četrtek, n. julija: Belgrad-Zagreb: 11).,50 Narodne pesmi — 20.30 Humor — 21.30 Plesna glasba — Dunaj: 19.25 Domovinski večer — 20.25 Alpska godba — 21 Orkestralni koncert — 22.20 Plošče — 23 Plesna glasba — Trst-Milan: 17.15 Vokalni koncert — 21 Igra, nato vokalni koncert — Jlitn-liari: 21 Opera — Praga: 19.10 Orkestralni koncert — 20.10 Solistični koncert — 21.10 Radijski orkester — Varšava; 20 Lahka in plesna glasba — 22 Violončelo — Berlin-K onigsber g-Hamburg-Kolu: 20.10 Plesni večer — Vratislava; 20.10 Vatfki i »
Naročajte Slovenski dom!
Glavna vrata v Peking na konru glavne ulicc Hataman.
LJUBEZEN, KI UBIJA
Saj ni bito nobenega nasprotja med teni polovičarskim zaupanjem očimovim do matere in med mojo domnevo o zločinski zvezi obeh bratov. Razumel sem tudi, da ni mogel zahtevati iz nekega razloga, naj mati meni molči o tem, kar ji je zaupal.
Tega molka bi tudi ne bila nikdar prekinila, če bi je ne bito tako nenadno napadlo čuvstveno razburjenje, če bi je ne bil jaz tako trdno nadlegoval, naj mi zaupa in če bi ne bil tako nepričakovano prišel Edvard Termond, ki je ubogo žensko spravil čisto iz uma.
A kako naj si razlagam to, da je bila tako nespametna, da je zavrnila predlog, da bi poslali denar temu bratu, ki je bil v brezupnem položaju, ko je bil sposoben, da tvega vse.
Tudi to sem si počasi razjasnil.
Pred tetino smrtjo je očim mislil, da je iz moje strani popolnoma varen. Čutil je, da mu s strani sodnije ne grozi nič hudega, ker je stvar že zastarana. Vedel je, da ni zdrav.
Kaj je bito potem bolj naravnega kakor to, da je za vsako ceno hotel dobiti nazaj pisma, ki bi po njegovi smrti lahko postala sredstvo, s katerimi bi zločinski ljudje, ki bi jih imeli v rokah, lahko izsiljevali denar od njegove vdove in one-čaščali njegov spomin v srcu tiste žene, ki jo je ljubil tako, da je zanjo ubijal.
Treba se je bilo pogajati, a tako pogajanje se ni moglo vršiti s pismi, ampak z živim glasom. Očim je vedel, da brat ne bo izvršil svoje grož- ' nje, ne da bi prej poskusil vsega. Prišel bo v Pariz, oba krivca si bosta po dolgem času spet zrla v obraz. Treba bo spet žrtvovati denar, a ta žrtev bo zadnja in izvršil jo bo le, če mu Edvard izroči edino pričo, ki bi lahko razjasnila temo skrivnosti v hotelu Imperialu.
A v teh računih je očim prezrl nekaj. Namreč to, da bo brat prišel naravnost v njegovo stanovanje, da ga bodo peljali k njemu skozi salon mimo matere in da bo vse to njemu, ki je bil že ves izčrpan od neprestanih skrbi, povzročilo nov napad bolezni.
V človeškem življenju je nekaj neznanega, kar včasih prepreči, da bi srečno izvršili, kar smo z vso natančnostjo in previdnostjo zamislili.
In ko sem premišljeval, kam je očima pripeljalo vse to skrbno prikrivanje, vsa ta neprestana pažnja nad samim seboj in nad drugimi — sem začutil, da nad nami vsemi bedi božja roka, če niso vse te moje domneve samo bolest, ki sem jo izkuhal v svojih možganih, ko me je popadala mrzlica in koprnjenje, da se maščujem.
Resnica ali povest — domneve so bile tik pred menoj, ki se nisem mogel in utegnil muditi nad nečim, česar nisem vedel ali nad kakim dvomom, ki se mi je porodil. Navsezadnje so ti različni pomisleki eni delali najnovejšo razlago zločina verjetno, drugi so to verjetnost izpodbijali; ena stvar pa je bila trdna; naj je bito prav ali
ne, jaz sem priznaval, da je bila zarota, v kateri je Edvard Termond služil svojemu bratu samo 1 kot morilno orodje. Tudi Če bi bila ena sama imrn^st proti tisoč drugim, da je očir moril na ta način, bi moral iti po tem sledu prav do konca, če nisem hotel ostati šema in bojazljivec. Čas žalostnega sanjarenja je minil; treba je bilo delati. In tedaj je delati značilo vedeti.
Jutro je vstalo med temi razmišljanji. Luč, ki je razsvetljevala to mrtvaško bedenje, je mešala svojo žalostno jasnost med bledo svetlobo jutranje zarje. Odprl sem okno in zrl visoke hiše v porajajočem se jutru.
Prisegel sem slovesno pred vstajajočim dnem, da bo ta dan videl, kako bom začel izvrševati to, kar je moja dolžnost. Jutrajšnji dan pa bo priča, kako bom to svoje delo nadaljeval vse do takrat, ko bom lahko dejal: »Dopolnjeno je!«
Imel sem dovolj moči, da sem ukrotil v sebi vihar divjih misli, ki so se bile nabrale v moji duši ponoči in da usmerim svojega duha na eno edino vprašanje: »Ali je kao srestvo, s katerim bi mogel ugotoviti, če sta Edvard Termond in takozvani Rošdal iz leta 1864. ena in ista oseba?«
Za odgovor na to vprašanje, ki sem si ga zastavil, se nisem mogel zanesti na nikogar kakor samo nase, na vir svoje pameti in svoje volje.
To moram priznati, da me v vseh teh strašnih urah ni niti minuto dolgo mučila skušnjava, da bi sc kar na lepem rešil vseh sitnosti in izročil vso zadevo sodišču. To bi bil storil, ko bi se
ne bil zavedal, kako bo trpela mati, če pride vsa ta stvar v javnost.
Prisegel sem bil, da ji ne bom nikdar zadal strašnega udarca: da bi izvedela, da je bila petnajst let morilčeva žena. Da pa ne bi nikdar izvedela za to sodno žaloigro, je bito treba, da ostane ves uboj med menoj in med očimom.
»A če izsledim, da je očim res kriv?« sem premišljeval.
Pri sami tej misli, ki zdaj ni bila več negotova in daljnja, ki se je mogla danes v par neoporekljivo uresničiti, se je pojavil pred mojimi dušnimi očmi strašen načrt. A nisem hotel gledati te stvari s te strani; odgovarjal sem ti: Mislil bom pozneje na to,« in sem obrnil vse svoje misli na bližajoči se dan.
Povrnil sem sc spet na prejšnjo misel: »Kako bi dognal, da sta Rošdal in Edvard Termond en človek?« Da bi priznanje te skrivnosti izsilil očimu, je bito nemogoče. 2e mcsece sem zastonj poskušal zlomiti ta sklep molka, s katerim se je obdajal, ob katerem se ni izjalovil en sam moj poizkus, marveč deset in dvajset-
Ko bi bil imel na razpolago vse srednjeveške mučilnice, pa bi ne bil mogel razkleniti teh drobnih ustnic, ne bi izvlekel priznanje s tega obraza, ki je bil tako žalosten in včasih taiiO neprodiren.
Ostal mi je na razpolago samo njegov brat.
A da se obrnem nanj, je bilo treba najprej odkriti, pod katerim imenom in pod katerim naslovom se je skrival v Parizu.
•SlOTOJukj dom« Uhaja raak delavnik oh 12 MaoeAna naročnina 12 Din. ca Inozemstvo 2£ Din PredniStvo: Kopitarjeva olica S/TIL Telefon 2994 tn 299U Uprava; Lopit&rjevn h,
Teleloa 2991 Za Jucoelojansko Uskaruo i Ljubljani; £L Ced izdajatelj; Ivan Bakoveo. Urednik; Jožo Košiče k,